Leto III.
Maribor, pondeljek 12.5januarja 1920.
St. 8.
MMINKIIDCUVEC
Naročnina znaša;
Z dostavljanjem na dom ali po poStl K 6'50 mesečno.
četrtletno K 19'50.
Ce pride naročnik sam v upraynl5lvo po lisi: M«* sečno K 6'—. — lnserati po dogovoru.
Zlom v opozicijonalnem
bloka.
Narodni klub za razmerje 1:1.
LDU Beograd, 11. januarja. Dr, Laginja je poslal ministrskemu predsedniku Davidoviču poziv, da naj se krona in dinar zamenjata v razmerju 1:1 v istem smislu, kakor je to zah-tevala konferenca JDS dne 2, t. m* v Ljubljani. Stvar je vzbudila veliko pozornost v Beogradu, to pa zategadel ker je s tem prišlo do zloma v opozicijonalnem bloku med radikalci in pristaši Narodnega kluba. Radikalci namreč z vso vnemo branijo relacijo 1:4 in očitajo finančnemu ministru Veljkoviču, da je nasproti kronskim interesentom preveč popustil.
togoslovenska delegacija pri Clemenceauju.
LDU Trst, 10.januarja. »Edinost« poroča iz Pariza z dne 7. t m.: Danes je Clemenceau sprejel jugoslovansko krovno poslanstvo. Z ozirom na Scia-tojevo priobčilo o vsebini spomenice, W mu je bila izročena v Londonu o jadranskem vprašanju, je’ jugosloven-sita delegacija Clemenceauju razložila svoje stališče v smislu, da odločno odklanja podlago, na, kateri je ta spomenica zasnovana Jugoslavija je prepričana, da bi vsako poseganje. Italije na vzhodno jadransko obalo in na Otoke moralo v najkrajšem času dovesti do novih konfliktov. Taka reditev bi ogrožala mir v isti meri, kakor ga je v resnici motila nesrečna rešitev bosanskega vprašanja na berlinskem kongresu. O svojih izvajanih izroči odposlanstvo jutri spomenico, v kateri bo tudi zahtevala, naj jo vrhovni svet o priliki nastopajočih konferenc zasliši. Clemenceau je vzel ustna izvajanja z zanimanjem na znanje. Vsi ti koraki seveda ne izključujejo neposrednih pogajanj z Italijani,ki jih je v ostalem tudi Clemenceau priporočat
Političen list._____________
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
: Urednlltvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Teletou uredništva St. 276, uprave St. 24.
Regent Aleksander ostane v Parizu.
LDU Beograd, 11. januarja. „Pdlitika" javlja: V naših uradnih krogih se trdi, da ostane prestolonaslednik regent Aleksander v Franciji po vsej priliki do konca tega meseca, ker hoče biti v Parizu, ko se bo začela konferenca baviti z jadranskim vprašanjem.
Konec koikovanja.
LDU Beograd, 10. januarja. Ker je kolkovanje kronskih bankovcev v glavnem zaključeno, je minister za finance-odredil, da se odvežejo naloženih jtm dolžnosti vsi člani glavne komisije v Beogradu, kakor tudi pri večjih podkomisijah.
Kompromisni predlog za xe3itev valutnega vprašani«.
LDU Beograd, ll. januarja. V vodilnih političnih krogih je o zadnjem trenutku nastal glede reSitve valutnega vprašanja kompromisni predlog, ki sprejema Veljko-viCev načrt z nekaterim formalnimi modifikacijami. Bistvene točke tega kompromisnega predloga so nastopne: Reorganizirana Narodna banka naj potegne stare krone iz prometa s tem, da jih zamenja za nove kronske novčanice. Ker takih novčanic Se ni natis-nienitu naj se za sedaj uporabi v to svrho novo natisnjeni državni dinar, ki se mora s posebnim natiskom na obeh straneh označiti kot krona in sicer ker takih novčanic Se ni dovolj natisnjenih, naj bi se natisnil po Velj-kovičevem načrtu na vsako tako novčanico večkratni iznos v kronah. Poleg kronskih novčanic naj bi izdajala Narodna banka dinarske novčjmice. V garancijo novih bankovcev (kronskih in dinarskih) bo dala država Narodni banki državne bone. Na ta način prevzame država jamstvo za izmenjavo nove krone.
Uzrok aretacije uradnikov.
LDU Zagreb, 11. januarji. Preiskave proti aretiranim uradnikom se nadaljujejo z vso naglico, da se morejo čimprejc oddali sodišfu v kazensko zasledovanje. Na dan prihaja vedpo novo gradivo glede zlorabe uradne oblasti s strani npkaterih uradnikov. Med drugim se je dognalo, da je službena depeša poštnega ministra od zagrebškega ravnateljstva vsem
poštnim uradom, v kateri je minister javil, da je povišanje plač že sklenjeno ter svaril pred 3 urno stavko, bila dostavljena z dodatkom uradniške organizacije, ki pozivlje uradništvo, naj se depeši ministra ne odzove in naj postopa izključno po navodilih SJN. Tako je bil službeni ukaz ministra anuliran p) uradniškem društvu na ministrovi lastni depeši. Tako obre-menja aretirane uradnike tudi dejstvo, da so se polastili brzojava in telefona v svoje svrhe. in z njim razpolagali po svoje.
Italijanska misija na Dunaju se pere.
LDU Dunaj, 11. januarja. V mestu se vedno pogosteje oglaSajo pritožbe zaradi italijanskih oficirjev, ki izrabljajo svojo uradno navzočnost v kupčijske namene. Ko so te pritožbe objavili tudi časopisi, je italijanska misija smatrala za potrebno, da poda uraden odgovor. V časopisih je na to izšla objava, ki skuša pojasniti Iravnanje posameznih članov italijanske misije ter obenem naznanja, da je že domneva, da se je italijanski oficir proti svoji dolžnosti spuSčal v kupčijske opravke, zadržala, da se odpozove.
Madžari ukradli 6 ladij naše soli.
LDU Beograd, 11. januarja. Madžari so na prevozu preko njih ozemlja zadržali 6 ladij vjačilk bele kuhinjske soli, ki je bila nabavljena za našo državo v Nemčiji.
Volitve.
Jugoslavija stopa v volilni boj. Meseca marca imamo občinske volitve in meseca aprila menda 2e volitve v nar. skupščino. Kakor povsod, bodo tudi pri nas volitve odmev ljudskega mišljenja in bodo imele znotraj in zunaj naše države važen upliv na na-daljni razvoj naših razmer. O daleko-sežnem pomenu teh volitev je bila prepričana tudi vlada, ki je volitve razpisala. Ljudska volja naj pride do veljave. Volilni boj se je že začel: ukoreninjen je globoko v naših sedanjih razmerah in če se je doslej tu in tam v javnem življenju še opažala dostojnost — kažejo že prvi znaki, da se bo volilni boj vršil z najstrožjim
m
sredstvi. Vse, kar je doslej kipelo v jeznih sebičnih prsih — pride zdaj na dan in politični nasprotnik bo imel vse najgrše lastnosti, ki si jih more človek v človeku misliti. V takih časih in razmerah, kakor živimo mi, imajo skrajna gesla svojo največjo veljavo — zato se ne bomo čudili, če bodo zastopniki takih gesel dobili svojo večino med množico. Vprašanje pa je, če bo to tudi zdravo za državo in za ves narod.
Boj ne pozna obzirov — to vemo — posebno, ako gre marsikomu za biti ali ne biti. Vendar bi želeli, da bi pri sedanjem boju ne pozabili na nekaj važnih stvari, ki bi jih morali vsi vedno imeti pred očmi.
Mislimo, da bi ne smeli pozabiti, tfa. imamo na dnevnem redu primorsko in koroško vprašanje in da bi se morale vse naše volitve vršiti pod geslom, da s strankarskim bojem ne bomo škodovali odločitvi o teh dveh vprašanjih.
Koroški plebiscit bč v aprilu -torej tik za volitvami. Bojimo se, da bomo v volitvah pozabili na ta plebiscit __ §e bolj pa se bojimo, da bbnaš strankarski boj slabo uplival na izid plebiscita in da nas bo ta boj pokazal v slabši luči nego smo v resnici. Isto je pri reškem vprašanju. Na ev. plebiscit na Goriškem bi naše volitve ne uplivale slabo, ker živi tam tako zaveden narod, da bi bil srečen, če bi mogel živeti v Jugoslaviji. Toda na Goriškem v Trstu na Reki in v Dalmaciji ne odločuje narod ampak Italija oz. antanta. In tudi ti bodo naš volilni boj z zanimanjem zasledovali. Le spomnimo se, kako smo pisali o volitvah
v Belgiji, Franciji in Italiji . .. Zdaj je vrsta na nas. Po izidu volitev nas bo presojal svet. In ta sodba bo merodajna tudi pri presojanju naše notranje sile.
Razmere so gnale Jugoslavijo od prevrata sem po isti poti, kakor vse druge države. Zato nam ne more nihče zameriti, če nimamo bolj urejenih razmer, kakor drugod. Vprašanje pa je, koliko imamo vere v svojo bodočnost, koliko smisla za skupnost, koliko ljubezni do države. In te smeri morajo zmagati, ako nečemo, da bo Evropa mislila, da smo v enem letu dogospo-darili.
Naše notranje razmere potrebujejo ureditve in se bodo uredile tem bolje, čim poštenejši bo volilni boj. Naše zunanje razmere pa zahtevajo, da nobena stranka ne pozabi, da naše meje še niso trdno določene. To je važno posebno za našo. severno stran in upajmo, da.se v našem volilnem boju proti temu ne bo grešilo.
Politični pregled.
Regent Aleksander v Strassbourgu. V spremstvu poslanika Jankoviča, polkovnika Damjanoviča, francoskega poslanika Fonte-neya in polkovnika Cale, kot predstavnika predsedništva francuske republike je dospel regent Aleksander 7. t. m. v Strassburg, kjer je bil zelo slovesno sprejet. Ogromne množice ljudstva so pozdravljale regenta na njegovem potu v palačo vladnega komisarja. Pri slavnostnem obedu, katerega so !se udeležili vsi vojaški in civilni zastopniki; je vladni komisar za Alzacijo in Loreno naslavil kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev ter celemu jugo-slovenskemu narodu. Med drugim je obiskal regent tudi občinski dom, kjer ga je pozdravil predsednik občine v imenu vseh prebi-
valcev. V svojem govoru je rekel med ostalim: Strassbourška občina je ponosna, ker vidi v svoji sredi predstavnika jugoslovenskega naroda, ki je po vseh grozotah, ki jih je moral pretrpeti, 1. 1914. s ponosom zavrnil sramotni jarem, ki mu ga je hotel naložiti dunajski Kaiser. Vaš hrabri nerod je tedaj razumel, da preti njegovemu idealu smrtna nevarnost, zato je z neprimernim junaštvbm vzdignil rokavico, ki so mu vrgli dunajski in berlinski državniki. Nočem se tu spominjati vseh junaških del, ki jih je izvršila srbska vojska. Njena hrabrost in požrtvovalnost ostaneta zapisani z zlatimi črkami v zgodovini. To hrabrost je Vaša Visokost indirektno prinesla tudi nam. Alzacija in Lo-taringija' sta osvobojeni polstoletnega suženjstva. Bili smo bratje v trpljenju, toda danes smo bratje v obnovljeni svobodi! Zvečer jp posetil regent slavnostno prireditev alzaško-lotarinških dijakov, kjer je bij sprejet z največjim navdušenjem. Vladni komisar Millerand je imel govor, ki ga je končal' z besedami: Skupno prelita kri, žrtve doprinešbne za isto stvar in priznana hrabrost na boljnem polju Vašega naroda, so nas spojile v nerazdružljivo vez. Pred svojim odhodom je regent podaril Strassbourgu Karadžordževo vojaško zvezdo.
Za novega čehosloyaškegd poslanika v Rimu'je imenovan Vlastimil Kybcl, kateremu je podeljen naslov pooblaščenega ministra. Kybcl je- socialni demokrat in je bil do sedaj vseučiliški profesor v Pragi. Dosedanji začasni čehoslovaški poslanik v Rimu dr. Bovsky se je povrnil v Prago, ker bo Sodeloval v notranji politiki.
Boljševiki y Odesi. Z Bukarešte poročajo, da so boljševiki zavzeli Odeso.
Češka hapredna stranka se je združila s čehoslovaško socijalistično stranko.
Jugoslavija in Čehoslovaška. Čeho-slovaški 'zunanji ministnr Beneš je izjavil, da je ena najvažnejših nalog, ki jih mora izvršiti Čehoslovaška v tekočem letu, da uredi odnošaje z Jugoslavijo.
Aretacija inžefljerja Gustinčiča. Zagrebška ^Domovina« poroča iz Ljubljane da rje bil tam aretiran inženjer Gustinčjč, znani vodja boljševikov, ki je posebno rad hujskal rudarje in jim dokazoval, da so neumni, če delajo kot slabo plačani delavci, ko vendar lahko postanejo solastniki rudnikov. Ta agitacija je postala končno tako nevarna, da so’ morali agitatorja aretirati. Pri Gustinčiču so našli korespondenco, iz katere je razvidno, da, je bil' v zvezi z italijanskimi boljševiki, Kakor znano je živel Gustinčič med vojno v Švici, kjer je bil v službi bivšega črnogorskega kralja Nikite. Sumi se, da so bile njegove zveze tudi drugega značaja, ker je popolnoma jasno, da bi bila Italija zelo zadovoljna, ako bi se pri nas pojavili boljševiški izgredi. Zanimivo je tudi to, da je Gustinčič največ agitiral med rudarji v premogovnikih, kjer je ravno sedaj potrebna kolikor mOgoče velika dobava premoga. iz teh razlogov je ta aretacija upravičena, ker ima država pravice in dolžnosti, da se brani pred takimi svojimi sovražniki.
Čehoslovaško-italijanska pogajanj«
v Trstu. 7. t. m. se je vršila v Trstu otvoritvena seja čehoslovaško-italijanskih pogajanj. Konferenci predseduje generalni civilni komisar Mosconi. Otvoritvi je prisostvoval tudi izredirf
Br. Ljudevit Pivko:
Kulturno-prosvetno delo v sokolskih društvih.
(Dalje).
Nravnostna vzgoja je bistvena zahteva so-, kolske misli.
d) Predavanja iz raznih panog sociologije so istotako važen del sokolskega vzgojnega dela. Spoznavati moramo pojave in načine družabnega živjjenja in iskati njegove zakone, dolska vzgoja nam v tem oziru ne podaja takorekoč ničesar izvzemši nekoliko zgodovine.
Posamezne stroke socialne vede so: narodopis (etnologija, etnografija), ki preiskuje in popisuje življenje, stanje in razvoj narodov in plemen;
narodno gospodarstvo, ki opazuje gospodarska stremljenja in načine gospodarstva (družabnega življenja);
zgodovina, ki nam ne znači samega navajanja vladarstva carjev in kraljev, njihovih prepirov in voju, temveč popisuje vse življenje in razvoj posameznih narodov, ver, plemen itd.;
državoznanstvo, ki razpravlja o raznih oblikah in o upravi držav, o političnih napravah, o uradih itd.; hvaležne predmete nahajamo v teh strokah, na pr. o dolžnostih napram državi, o pravicah državljanov, o domovinski pravici, o volitvah in zastopnikih, o državnem zboru itd.; Praktični del sociologije je politika, veda
------------    S...  -	  .	.	,.	1	■ /	T""-
o političnih načelih in stremljenjih, o političnem razvoju, o politični zgodovini. Predavanja, o u-stavnih bojih, o narodnosti in narodnostnih bojih, o germanizaciji, o brambnih društvih, narodnih manjšinah, o probuji našega naroda, o slovanski yzajemnosti, o' podrobnem delu itd. spadajo k važnemu oddelku sokolske narodne vzgoje.
Članstvo moramo opozarjati na kulturno življenje sosednih in drugih narodov, na narodopisne razstave, na muzeje, na narodnogospodarska podjetja svoja in tuja (gl. izleti). Zlasti se pa vglabljajmp v slovansko zgodovino, predvsem v one dobe jugoslovanske slave in nesreče, o katerih nam šole niso hotele in mogle dovolj pripovedovati. Predavanja iz političnih ved (tudi iz statistike) so istotako potrebna.
e) Predavanja o lepi literaturi, o narodnem in umetnem slovstvu jugoslovanskem, slovanskem in ostalih narodov družimo z estetičnim čitanjem vzornih del in odlomkov, z deklamacijami itd. Predavanja o domači in tuji umetnosti, o zgodovini in smereh upodabljajočih umetnosti oživljamo s slikami in nazornimi primeri iz domače okolice.
Predavanja za članstvo so praviloma ali večinoma javna, pristopna širšim plastem naroda. Na ta način se najuspešnejše širi poznavanje sokolske ideje in narodne izobrazbe v obče.
(Daljes ledi).
komisar za mesto Trst, celotna,čehoslovaška in italijanska delegacija, zastopniki generalnega komisarijeta ter tržaške trgovske in obtrne zbornice. V pozdravnem nagovoru je poudarjal Mos-coni simpatije in prijateljstvo obeh narodov: Predsednik čehoslovaške vojaške misije v Rimu polkovnik Seba je izrazil vpoyje, da bodo imela pogajanja obeh narodov, pobratimov v orožju, popolni uspeh. Razpravni jezik na konferenci je italijanski, Jker vešina Čehov pozna italijanščino. Na dnevnem redu so vprašanja o železniškem in poštnem prometu, železniškem tarifu, pristanišču in pomorstvu itd. — Želimo bratom Čehom mnogo vspeha pri teh pogajanjih, vendar se nam zdi nekako čudno to povdarjanje privatelj-stva s stvari Italijanov ua naši jugoslovanski zemlji.
Dnevne vesti.
Mariborski vladni komisar. »Domovina« poroča: Vest, da izstopi vladni komisar v Mariboru, dr. Viljem Pfeifer, iz državne službe in gre k banki, ne odgovarja resnici. Dr. Pfeifer vstane slej kot prej na svojem mestu.
Prva češka maša je bila brana na novega leta dan v Pragi. Maši je prisostvovalo veliko število vernikov.
Prvo kabinetno predavanje „N. S. za zasedeno ozemlje" včeraj popoldne v mali dvorani Narodnega doma je izpadlo^ nepričako' vano dobro. Petdeset oseb, ki se ga je vdeležilo je za naše mariborske razmere in z ozirim na težko snov predavanja, lep dokaz, da so taka predavanja potrebna. Dr. Lenard nam je pregledno očrtal razvoj provensalske trubaduiske poezije, njene začetke, glavne predstavitelje ter upliv, ki ga je imela na poznejše novodobno slovstvo. Želeti bi bilo le, da bi se prihodnja predavanja vršila ob poznejši uri, kajti včeraj je radi prezgodnje ure izostalo mnogo oseb, ki so se sicer mislile udeleižti predavanja, pa niso jmogle. Datum prihodnjega predavanja se objavi v časopisju.
Urad zoper verlžništvo. Pri ljubljanski policiji se je ustanovil popolnoma samostojen urad zoper verižništvo, ki bo Ime ekspoziuro v Zidanem mostu. Tozadevna vladna izvršilna odredba določa, da bo vse delikte tihotapstva, navijanja cen, verižništva, kopičenja blaga in pomankljivega označevanja cen odslej sodil v Ljubljani kot i inštanca imenovani urad. Na deželi bodo še naprej sodila v 1. inštanci okrajna glavarstva.
V kolikor so s tihotapstvom prikrajšane pravice finančne oblasti bo proti tihotapcem še posebej postopalo dohodarstveno jodišče Razen za te zločine je zapor do šestih me secev in do 20.000 K globe ter konfiskacija blaga. Upravne oblasti smejo porabljati te zločince za prisilna dela v svojem okraju-
Pomanjkanje denarja je vedno večje
V Sarajevu vsled tega ne sklepajo skora' nobenih kupčij več, zlasti ne onih, kjer je treba plačati v gotovini. Uzrok pomanjkanja denarja je baje kolkovanje kronskih ban
kovcev.	.
Ljubljana se internacionalizira. Zadnjič so
neko tiskarno krstili s »Stampo" — zdaj so napravili kabaret in so mu dali ipie »Laterna" Kakor da nimamo lepših slovenskih imen. Bo pač lepo izgledala ta slovenska Ljubljana v bodočnosti. »Bodimo previdni in složni, ker bivamo ob meji" — tako piše »Straža" ob enem pa nesramno napada mestno upravo in vse JDS-arje. »Straža" naj se najprej nauči dostojnosti potem naj piše o slogi, ker sicer samo sebe po zobeh tolče.
Društvo babic. V Ljubljani se je ustanovilo društvo babic za Slovenijo. Odslej ima vsaka diplomirana babica pravico, da stavi račun za svoje odgovorno delo in sicer primerno pre inoženju pacijentinje.
Potres v Sarajevu. 8. t. m. se je čut v Sarajevu potres lokalnega značaja, ki je traja dve sekundi,
40 vSgonov rodbin brez stanovanja je1 poslala Ljubljana v Maribor, kjer so njihovi ičetje zaposleni na Železnici. Za vse te reveže, ti prezebajo v na pol odprtih vagonih se morajo preskrbeti stanovanja. Nikdo naj se z ozirom na to socijalno bedo ne huduje, ako se mu vzame del prevelikega stanovanja ali pa se mu nakaže stanovanje izven Maribora, da pridejo do krova ljudje, ki imajo v mestu kak javnosti služeč posel.Tistim pa, ki jih je srce vleklo vedno Avstrijo pa se itak ustreže, ako se jim da irilika za vrnitev v naročje matere Germanije.
Državna stanovanjska komisija y Mariboru javlja, da se dobijo formularji za prošnje za nakazila stanovanj v uradnih prostorih Šolska ulica št. 1, kjer se lahko takoj izpolnijo in vložijo.
Radi verižništva ali navijanja cen kaznovani trgovci morajo glasom vladne naredbe izgubiti svoja stanovanja. Ravnotako tuji državl-ani in vsi oni, ki nimajo v Mariboru nobenega javnega posla. Občinstvo se naproša, da gre stanovanjskemu uradu s tem na roko, da pri-avi vse take osebe.
Vojaške službe oproščeni bodo proštov voljni sodelavci, ki posvetijo svoj trud državni zaščiti dece in mladine, dokler bodo aktivno v rečeni namen sodelovali. Gospod vojni minister glasom rešitve FD10 Br. 92627 od 13. decembra 1919 dovolil, da se za vsak konkretni irimer napravi poseben predlog ter da se navede, v kaki vojni obvezi je dotičnik. V prvi vrsti pridejo v poštev poverjeniki, ki v manjših krajih (kjer krajevnih zaščit ne bo) prostovoljno prevzemo posel. Državno odeljenje bo razven tega izposlovalo tem povernikom brezplačno vožnjo za službena potovanja po železnici in z ladjami. Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani dne 30. decem->ra 1919.
Maksimalne cene za moko In kruh na Madžarskem. Madžarska vladu je določila nove maksimalne cene za moko in kruh. Bela moka 0 stane 10 90 K kg., krušna moka 3'20 cron kg., hleb kruha pa K3a40.
Prodaja gnoja. V pisarni II. artilerijske podčastniške Šole V Mariboru se bo vršila 14, m. ob 10. uri dopoldan prodaja gnoja. Kdor ga želi kupiti naj pride pravočasno na lice mesta.
Mlinarjem. Urad sa pospeševanje obrti Ljubljani ima na razpolago manjšo množino svile za sita št. 7. Interesenti naj se zglase najkasneje do 24. t. m.
Urad za pospeševanje obrti (Ljubljana) sprejema stranke samo od po 9. do 12. ure dopoldne.
Železo za ključavničarje, kovače in kovinarje. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani je sklenila s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah pogodbo, po kateri je družba obvezana odstopiti uradu za pospeševanje obrti večjo množino raznovrstnega železa. Opozarjamo obrtnike, da takoj priglase svojo potrebo, ter dimenzije natančno navedejo. Priporočamo, da več obrtnikov skupaj naroči celo vagonsko pošiljatev in sicer se mora naročiti od vsake dimenzije najmanj 500 kg. Najmanjša naročila se ne bomo mogli ozirati, zato priporočamo zadrugam, da za vse obrtnike v njihovem okraju skupno naroČe potrebno železo.
RevSek Andrejček. V soboto se je igral prvič »Revček Andrejček". Gledališče je bilo nabito polno. To je dokaz, kako si naše občinstvo želi tudi priprostih ljudskih iger. »Revček Andrejček" je že stara prlljubljana ljudska igra in so igralci na svojem mestu, s« da 2 njo doseže lep uspeh. In zato dela tudi sobotna predstava čast našem igralskemu osobju. Naslovno ulogo je igral posp. Rasberger lepo in preprosto. Tudi pel je dobro. Franca je bila gdčna. Kraljeva, ki je posebno v 3. dej. prav srečno izvršila svojo ulogo. Znak večera pa je bil Anže, gosp. Železnika, ki je bil v igri v maski in gO' voru skoziinskozi Anže, kakor si ga moremo misliti. Zel je mnogo pohvale. Tudi drugi igralci so se potrudili, tako da je bila igra prav ubrana. Tudi scenerija in režija je bila prvovrstna — tako da je igra v polni meri zado-volila občinstvo.
Račje. Na Silvestrovo je priredile tuk^i šnje bralno društva zabaven večer, katere. -se je udeležilo nad 200 oseb. Spored je l jako zabaven tako, da je bilo občinst* -povsem zadovoljne. O polneči je priret ' g. D. lepo alegorijo, (žive slike) ki je pre. stavljala prihod novega in odhod starec ’ leta, katero so predstavljale dve nežni d klici, ki sta voščili občinstvu srečno — Nov . leto. Vidi se, da se je prebivalstvo v Račje i začelo zavzemati za izobrazbo; tudi do pr< tepov tokrat ni prišlo, kakor običajno prejšm leta, ko so v Račjem vladali še nemškutar <
Razne vesti.
Iz devete dežele. Pariški »Journal« pr naša sledečo bajno dogodbo: Pred šestir. .■ leti je bil ameriški vojak Robert Mac Les. z neko vojaško misijo na rilipinih, kjer u je silno prikupil sultanu otoka Lang, tak-da ga je posinovil. Lean je pozneje, odšel Filipinov ter na vso stvar čisto pozabil. Sed pa je nakrat prejel z Langa brzojavno el veetilo, da je sultan Abdul Kasha Midunur; ter obenem poziv naj kot njagov posinov ljenec zasede izpraajheni prestol. Novemu vladarju zapušča sultan razen prestola tud. harem, v katerem se nahaja 40 žen. Na ža-lost pa Lean harema ne bo mogel prevzet. ker se je med svetovno vojne že poročil ; neko Poljakinjo: Njegova žena je izjavil.i napram časnikarjem, da bo njen soprog, nov sultan, harem razpustil ter žene podaril sul tanom sosednjih otokov.
Smrt bivšega kitajskega predsednik« Dne 29. decembra je v Pekingu umrl Pred zadnji predsednik - kitajske republike Fonp Kuo-Čang. Za predsednika je bil izvolje;: 1. 1917. ter podpisal vojno napoved cer. tralnim državam. L. 1918 pa je odstopil m korist sedanjega^predsednika. Šil je eden naj boljših kitajskih državnikov.
Smrt španskeg* romanopisca. V Madridu je umrl te dni poznani španski romanopisec Perez Galdoi.
Zadnje vesti. Italijani se ne umaknejo.
Dunaj, dne 12. januarja. (Izvirno poročilo Italijanska misija na Dunaju označuje vest »Slo venskega Naroda", da se pripravlja italijanska vojska, da izprazni zasedene kranjsko ozemljr, posebno Logatec, kot popolnoma izmišljeno.
Licitacija za kože.
Uprava Stalnof profijantnog slagališle Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bode potom javne dražbe na dan 24. januarja 19Ž0 ob 10. uri predpoldne razprodala bedeče število kož:
197 komadov govojtfi surovih usoljenih kož 463	„	„	suhih	nasoljenih kož
180	„	„	„	usoljenih kož
10	„ konjskih suhih nesoljenih kož
Licitacija se vrli na licu mesta u mesta u mestni klavnici in v Stalnem profijantnem slagalištu Dravske divizijske oblasti.
Kavcija se položi takoj, in sicer 10% od licitirane. svote.
Uprava stalnog profijantnog slaga-Hšta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.	2-i
Izdaja: Tisknvna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. V e g I a r.-Tiska „Uarib«rska tiskaria“, Maribor.
Stran 4.
Mariborski delavec.	Maribor,	12,	januarja	190&
&
i
fr
!
m
%
h
t
h
h
Občinska hranilnica v Mariboru
t ‘	v
(prej Gemeinde-Sparkasse)
Župnijska ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2)
v lastni hiši.
Stanje hranilnih vlog..............	K	42,442.640*26
Rezervni fondi .......... K ‘2,749.997-67
Shramba za pupilske hranilne knjižice itd.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po naj višji
točasno običajni obrestni meri.
Uraduje vsak dan od 8.—12. ur delia in prašnikov.
m isj
<r .  	  '‘‘v1...;i..."'— ■==%
<£M>
«■5*
Mariborska tiskarna
d. d.
(lastnica tiskarn Kralik In Rabii) \
1	*	'	. . ,'t	.	.	,,	#A	•!	■
priporoča
vsakovrstne	tiskovine,	vizitnice,	pro-
grame,	lepake,	letake,	vabila	itd,	itd
*•	•
• ' • • Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.