Vs Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Jb List Slovenskih delavcev v c-Ameriki. • ■ 4 v V Theifirst Slovenic Daily* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. C^3 1 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 8, 1878. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 38. — ŠTEV. 38. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 14, 1908. — V PETEK, 14. SVEČANA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVI. . - ------—----1 ^ Skrajna lopovščina "Nove Domovine". Ker smo se za siromaka Intihaqa zavzeli, ga rešili ječe in mu pomagali domu, nam na lopovski način poje zahvalo "Nova Domovina". ZA DOBRODELNOST IN STROŠKE UMAZANI NAPAD OD STRANI BIVŠEGA PRO-PALEGA DNEV-N I K A. Skrajna nesramnost. Ono kar piše propali dnevnik "Nova Domovina" v £t. 18 o poslovanju Mr. Sakserja. ni druzega nego skrajna lopovščina. Intihar je bil zgolj re^en po uslužbencu tvrdke Sak^r Co., Mr. Bur-garju, kteri ga je dvakrat obiskal v ječi in vse, kar je v tem p>gledu storilo, je bilo storjeno le nesrečnemu rojaku v kori-t. kajti naša dolžnost je. pomajrati siromakom. NIHČE razven Mr. Burgarja ni bil pri porotni obravnavi dne 1. febr. t. L pri sodišču v Long Island City, da bi Be zavzel za Intiharja. Dokaz, da je Intihar potnik in da je bival par let v Clevelandu. O., je pripomoglo, da je bil opro^'-en. Mr. Burgar je jamčil sodniku, da ga odpošljemo domu in to >e je tudi zgodilo s parnikom "La Savoie" dne fi. t. m. Intihar je kupil v Clevelandu. O., na neki banki Ii*tek. tja ga je peljal, kakor je sam zatrjeval, uslužbenec /'Nove Domovine". I>ta banka pošilja ljudi v New York k Židu G. V Ne«" Vorku je bil pri tem Židu in nekje na ulici oropan za $17. Ko ga ni-to t.a parnik sprejeli, je on in par druzih vprašalo Mr. Drčarja, kaj jim je storiti. On pa jim je rekel: "Menjajte listek za soboto in $10 imate dobiti nazaj." Uslnžbenee Žida je peljal Intiharja k družbi, mu premenjal listek in dal .flO. Ko je bil Intihar še za teh $10 oropan, ga je uslužbenec Žida pripeljal v pisarno Fr. Sakser Company, in tedaj je rojak imel le omenjeni listek in 16 centov v žepu. Potem se je zopet zgubil kljub svarilom. To je faktum in nič druzega. Ko je taval Intihar okolu, je bil ob-^treljen in okrader še za srebrno uro. potem pa zaprt. Zanj nismo vedeli nič. dasi smo popra sevali, in šele ko -mo dobili pismo od njegove žene, smo zvedeli za moža ter ga našli in rešili ječe. To lahko dokažemo z neovrgljivimi dokazi in tudi s sodni j o v Long Island City, kar potrdi tudi policijski glavni stan v New Yorku. V rokah imamo dokaze, kteri potrjujejo naše pravilno postopanje, ne pa lopovsko zavračanje nizkotne, propale "Nove Domovine". Mi ne iščemo zahvale, ker svesti -roo si. ila snm proti siromaku-rojaku storili svojo ČLOVEŠKO DOLŽNOST. ne pustimo si pa za tako dobro delo kaj očitati ali dejanje v popolno drugi luči svetu kazati od kace-ga žumalističnega falota pri "Novi Domovini". To nas ne ustraši prav nič in bodemo še v bodoče vsakemu rojaku, kteremu se k-j hudega pripeli, drage volje poma-trali. Slovenci pa "Novo Domovino" predobro poznajo, kake transakcije je delala na tuje stroške in tudi vedo, da se nad nami jezi. ker je počila kakor žaba v basni z volom. Pfroti nam je že vse storila, bojkot napovedala. lairalu in opravljala, a resnica ostane vedno či>ta. Zato pa "Nova Domovina" propada od dne do dne kljub vsem vabam in lažem. Tako pisarenje napram človekoljubju pa je v istini l»arabonsko. Pfnj, sram Vas bodi! ZA MORSEJEVO KOŽO. Imenovanega newyorskega finančnega goljufa bodo prijeli na Atlantiku. Med 2 last mi b mivega 1 jonarj* provzroč: zinitni in državnimi ob-p prišlo najbrže do zani-a radi kože bivšega mili-goljufa Morse ja, ki je raznim bankam bankerot in tudi temu sledečo finančno krizo. Do tega boja bode prišlo, kakor hitro pride parnik Etrnria v našo luko, kajti z imenovanim parnikom se Morse vrača iz Anglije, kamor je bežal. Pravosodni oddelek zvezi ne vlade je poslal v New York svojega posebnega agenta, iz česar je sklepati, da bode zvezina velika porota vložila proti Morseju tožbe, še predno se izkrca na ameriških tleh. Zvezi ni maršal se je tudi že pripravil, da Morse-ja vjame, predno mu gJt državne oblasti od vzorno. Vsled tega bode zve-zini maršal plul s posebnim vladinim parnikom Etruriji nasproti, in sicer do skrajne točke trimiljske meje, kamor seza oblast zvezi ne vlade. Sedaj se zatrjuje, da se bode proti Morsejn vložilo več, najmanj pa tri tožbe. V New Yorku se zatrjuje, da se je Mor&eju posrečilo v Evropi le pravočasno naložiti toliko denarja, da mu saj nekaj časa ne bode treba trpeti pomanjkanja in da mu ne bode treba iti v hišo za siromake. Denar je naložil v nekej berolinskej banki, iz ktere denarja njegovim upnikom ne bode mogoče dobiti. Ko je videl« da le bliža konec njegovim milijonom, je baje reiil ie dva milijona dolarjev, ktero svoto je po brzojavu nakazal nekej berolinskej banki. Skrivarenje s streljivom. Washington, 13. febr. Iz San Ju-ana na Puerto Rico se poroča, da je tamossja policija zaplenila večje število zabojev strel ji va. Zaboji so dospeli tamkaj s parnikom Caracas iz New Yorka. Tukaj so jih izkrcali in na nje napisali "staro železo", nakar so jih hoteli poslati v Maya-guez na zapadnem obrežju otoka San Domingo. Ko so nameravali zaboje prekrcati na drug paraik, jih je policija zaplenila. V zabojih so našli 60,000 nabojev za puške in razno drugo streljivo. V zvezi s to pošiljat vi jo so zaprli pet Sandominčanov in dva Puertoričana, kakor tudi nece-ga Ponpillo Frondeurja, na kterega je bila pošiljatev naslovljena. Prohibicija v Missis sippiju. Jackson, Miss., 14. febr. Državni i senat je včeraj sprejel prohibicijaki j predlog s 36 proti 4 glasovom. Novi zakon postane pravomočen dne 3L decembra t. 1. Denarje v staro domovino pošiljamo: St. Urnim, Mo., 13. febr. V Du-Mim, HL, Ja priUo tiso« sa $ 10.35 sa 20.45 100 kron. za 40.90 200 kron. sa 102^0 500 kzon. sa 204.00 1000 kron. sa 1017.00 5000 kron. Poitaxina je vi teta pri teh sveta*. Doma ss is ai rote popolnoma Izplačalo bra vinarja odbitfca. Nais denarne rtfljatve fcplačaje a kr. noitnl hranAl urad r 11. šm 12. dash. ■•ITltofSttaO / fisosoi att registri m vtafn** Order att pa lTew ■tie Postal Moaqr York Bank Draft. 1« Qnmwiak ■K oa, v«f T«*, «NH(l*An,EI Trgovska kriza je baje končana. ZAPADNI TRGOVCI SO V NEW YORKU IZDALI NAD STO MILIJONOV DOLARJEV ZA NOVA NAROČILA. Pričetek zopetne prosperitete bode mesto New York najpreje občutilo. PRIČETEK NAKUPOVANJA. Vesele vesti o boljših časih so prišle včeraj v naše mesto, kajti v New York je dospelo tritisoe trgovcev in podjetnikov iz raznih zapadnih dežel, kteri vsi so prišli, da nakupijo potrebno blago za zapadne kraje. Hoteli v New Yorku postajajo vedno bolj polni in z vsakim vlakom prihajajo novi trgovci. Skrb za boljše čase, ktero je bilo tekom zadnjih meseeev vedno in po-vsodi opažati, je sedaj nakrat zginola in prosperiteta se po vsem zapadu nakrat oglaša. Newyorski trgovci so ne-]x>pisno veseli, ker se je vse tako hitro spremenilo, kajti to. pomen ja, da bode blago, ktero leži po skladiščih, hitro razprodalo in da bodo tudi tovarne takoj za tem dobile nova naročila. kar zopet jamči, da bodo tudi brezposelni kmalo dobili dele. Tajnik ameriške Merchant Ass'n., Mr. S. C. Mead. nam naznanja, da se je te dni pri njemu v uradu nakrat oglasilo 425 trgovcev iz zapadnih mest kajti že dolgo vrsto let ni bilo v New Yorku opažati tako dobro obetajoče kupčije, kakor bas letošnjo spomlad. VeČina zapadnih trgovin je svojo zalogo popolnoma razprodala in kakor se poroča iz raznih krajev, bode nad desettisoč zapadnih podjetij po slalo v New York svoje zastopnike da nakupijo tukaj pomladanske po trebščine. Ako računamo, da nakupi vsaka izmed teh zapadnih trgovin le za deset tisce dolarjev blaga, prišlo bode v New York na ta način najmanj $100,000,000. Običajno pa vsaka za-padna trgovina nakupi izdatno več blaga, nego za deset tisoe dolarjev. Slabej letini v letu 1893 je sledila panika, ktero so zlasti farmerji dolgo vrsto let občutili. Letos je pa že sedaj po vso d i opažati boljše čase v trgovskem in poljedelskem smislu. Denarja je povsodi v izobilju na razpolago, kar se bode zlasti v New Yorku I .malo pokazalo. Minoli ponedeljek je prišlo v New York iz zapada 1200 trgovcev, v soboto 400 in v torek 1500. Vsi ti trgovci in njihovi zastopniki so prinesli seboj polne žepe denarja, kteri ostane naravno v New Yorku. Kupčija Tefft Weller Co. je sedaj, kakor se naznanja živahneja, nego je bila lani ob tem času, in ravno to velja tudi za vse druge tvrdke, ktere se pečajo s trgovino na debelo. Tkalnice v Atlanti, Ga., delajo sedaj noč in dan, kar velja tudi o Burlingtonu, Vt. Prosperiteta se torej vraža v vse kraje, le žal, da jo delavci za sedaj še ne občutijo, ker so zaloge za kupčijo potrebnega blaga prevelike. Zdravnik kot detektiv. Pariški zdravnik dr. Menusier je izvedel delo, s kterim bi se ponašal celo Sherlock Holmes. V Parizu je namreč neka posebna vrsta tatov, ki se bavijo s tem, da kradejo umetnine v čakalnicah zdravnikov. Dr. Menu-sierja je nekoč opozorila služkinja, da mu je jeden izmed njegovih paci-jentov ukradel dragoceno umetnino. Zdravnik si je v drugem delu mesta najel dve sobi pod drugim imenom. Upal je, da ga bode tat pose til. In res, kmalo mu naznani služkinja, da je oni človek v čakalnici in da pravi, da je bolan v želodcu. Dr. Menusier je prodi navideznega bolnika, naj ae docela sleče, ker ga mora natančno pregledati. Komaj se je tat slekel, že so mu odnesli vso obleko in zdravnik je naznanil prespneieneu, da je poklical policijo, ki ga bode vnela sa gotov čas v sv^jo saičito. Tat ni pobegnil, ker ni nič kaj prijetno pozimi hoditi nag po ulieah, ampak se je dal aretirati. Priznal je redarjem, da je res on ukradel dotično Brezposelnost v mestu New Yorku. ORGANIZACIJA C. F. U. SE ZAVZEMA ZA DVESTOTISOČ BREZPOSELNIH DELAVCEV V NAŠEM MESTU. Brezposelni delavci so poslali k ma-yorju posebno depntacijo s prošnjo za delo. MALO NADE. Med tem ko na drugem mestu poročamo o prosperiteti, ktena se pričenja v trgovskem smislu na našem zapadu, si v našem mestu delavski vodje in mestni uradniki ubijajo glave, na kak način bi jim* bilo mogoče pomagati vedno se množeeemu številu brezposelnih delavcev. Vojska brezposelnih je sedaj v New Yorku narasla na 200,000, tako da je že skrajni čas, da se tem ljudem na kak način pomaga. Uradniki stavbinskih unij, kakor tudi oni Central Federated Union so te dni skupno zborovali in sklenili pridobiti mestno upravo za to, da se z javnimi deli in gradnjami, pri kte-rih se je nedavno prenehalo z delom, zopet z delom prične. Poseben odbor delavskih zastopnikov je obiskal leto velja Canado. pol leta. »to s New York pol r.v V Evropo pošiljali list /a Ameriko in ......$3.(K> . ... . 1.50 4.0(> 2.00 4.50 l»ol leta.....2.50 •etrt leta . - - - »kupno tri številke. >1 leta za mesto New York ropo ta vse leto ... "GLAS NARODA" izhaja v-ak .lan izvzemal nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People" > Issued every »lay, except Sundays and lioli'lavs. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on agreement. Dopiiii brez podpisa in oeobnoeiti se ne natisnejo. Denar naj se hlap > vol i j-»Ciljati po Money.Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tu-1 i prejšnje blvailAče naznani, • la hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pomljatvam naredite naslov: "GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Prohibicija. Theodore Sutro je v z vezi nem k^pi-tolu govoril o prohibieiji in med drugim je tudi zbranim postavodajal-eem dejal: '4 Potom zakonov ne morete ljudstvo podučiti v morali." To je dejal, ko se je debatiralo o zakonskem predlogu, eegar namen je pridobiti tudi zvezino postavodajo za to. da bi delovala v prid prohibieije. oziroma teniperen«nih fanatikov. Mr. Sutro je govoril krepko, kajti govoril je logično fT*r po zdravem elovnikem razumu. Vendar pa moramo priznali, da je pri nac zdravi človeški razum z ozirom na to vprašanje v izdatnej manjšini. Glede prohibieije so zelo čudne stvari, ktere prihajajo v ospredje in od kterih je mnogo odvisno. Morala nima s tem ničesar opraviti in glede morale Sutro ni govoril baš logično, kajti uživanje opojnih pijač nima z vprašanjem o morali ničesar opraviti. Ako bi bilo uživanje takih pijač ne-moralieno, potem bi moral tudi ves svet trditi, da so bili Kristus in njegovi apostoli skrajno nemoralični ljudje. Tekom zadnjih dveh mesecev je te*uii»erenčno gibanje pri nas izredno narastlo, iu sicer vsled vladeželjnosti, fanatizma in hliinbe na jednej. ter * sled političnih potreb na drugej strani. Tega pa Sutro ni povedal, ker jemlje [>olitiko preveč v poštev in obzir. In baš politika, "politika"' v ma-lenkostnej in zaničevanja vred ne j obliki je ona slvar. ktera je zakrivila, da se temperenena epidemija takoj hitro razAirja. Morala! Kaj še! j Niti pet šestink naSih državnih in i zvezi ni li post a voda j a lce v ne zaničuje j dobre, čeravno "nemoralične" kapljice, ktere se vsakim povodom po-1 slu ž u je jo. To je postavodajeem Su- ; tro povedal tudi v obraz. Vendar pa oni tega ne smejo priznati, in sicer radi tepolitike. Prohibieijonisti poznajo svoje postavodajalee, ktere jednostavno terorizujejo. Kedor se kliki ne podvrže, inora pričakovati najstrastnejšo agitacijo proti sebi; proti njemu se potem toliko časa deluje, da je politično mrtev. In baš vsled tega opuste naš i posta voda jalc*i raje osobno svobodo, zdravi človeški razum, logiko in vse drugo, kadar potrebujejo glasove. Njihove simpatije so vedno na onej strani, od ktere pričakujejo največ glasov. To je je-dini vzrok, da zaroore pri nas prohibicija doseči uspehe. Brezposelnost v New Yorku. Število brezposelnih v New Yorku je baje narastlo na-200,000 osob in 184,000 brezposelnih delavcev namerava te dni korakati po našem mestu ter iti demonstrativno pred mayorja MeClellana, da ga naprosijo za potrebno delo. Ako bi se sedaj v nate mmestu na iztočnej strani pričelo graditi novo podulično železnico, bi ■e mnogim izmed teh ljudi pomagalo. /Ker se v Albany vrie tudi seje naše državne postavodaje, bi se prav lahko zgodilo, da bi postavodaja odobrila zakon, vsled kterega naj bi se bondi za Rapid Transit Company ne prištevali k rednim mestnim dolgovom. To bi se dalo storiti in doseči tem lož je, ker ima »mesto na razpolago le mnogo prebitka od ie izdelanih poduličnih železnic, kar zopet doka*hje, da se ta podjetja dobro kedo hoče. Mesto plačuje še primeroma visoke obresti, toda to je posledica lahkomišljenosti, s ktero se upravljajo mestni posli. Za tako solidno podjetje, kakor so podulične železnice, bi bilo potrebni denar brez tlvomno lahko dobiti, in sicer za lahke pogoje. Gradnje novih poduličnih železnic so neobhodno potrebne. Na uličnih in poduličnih železnicah postaja gneča dan za dnevom večja, kar velja še posebej o tretjej in drugej Ave. Delo za brezposelne je tudi nujno potrebno in za tako nizko plačo bi naše mesto nikdar ne dobilo potrebnih delavcev, kakor ravno sedaj, ko je brezposelnost vsestranska. Ako opazujemo to zadevo iz vsake strani, vidimo, da je gradnja potrebna in da se z njo tisočefim delavcem lahko pomaga, vendar pa naša mestna u-prava tega ne uvidi, dasiravno je vse to njej bolj znano, kakor drugim. Toda od demokratov ni mnogo pričakovati, pa naj že bode to pri nas ali pa drugje v republiki. Kako je nastal past? Pravljica, Pred sto in sto leti je živel v daljni deželi zelo mogočen kralj. Ker je bil dober in pameten, ljubil ga je narod in ker je bil raz.en tega tudi hraber in srčen in je umel sukati meč, bali so so njegovi sovražnikovi tako sta vladala v njegovem kraljestvu vedno mir in zadovoljnost. Prava sreča kralja in vse dežele pa je bila mlada prineezinja. jedina kraljeva hčerka, cvetoče dete. sedemnajst let staro. lepa. kot jutranja zarja, ki zdrami s poljubom speče cvetke. V njenih modrih očeh so spale lepe pravljice, večne sanje, čiste kot kapljica rose na nežni, nedolžni liliji in spalo je v njih vse veselje življenja. In na mehkem, baržunastem ličicu je ležala vsa otročja radost in veselje in tako milo je bilo njeno obličje, ko bi jo poljubila bila večna spomlad. Kralj je ljubil dete z veo iskrenostjo svoje duše. Saj mu je bila to, kar starcu lep spomin na brezskrbna leta mladosti. In ni je bilo najti gube na njegovem obrazu in temnega oblaka na čelu. Z mehko ročico je zbrisala z obraza vse mlada prineezinja. Nič ni bilo torej čudnega, da so prihajali od vseh krajev sveta kraljeviči in knezi snubit princezinjo in se bojevali za njo v turnirjih. Toda mlada prineezinja ni hotela zapustiti svojega očeta in vsi princi in snubci so morali brez uspeha oditi. Nekteri so se ndali v svojo osodo, drugi so šli v kak samostan. — Jeden pa je prisegel princezinji osveto. Bil je tih in mrk princ iz Jutrovega. Hladne so bile njegove oči in iz njih je gledala upornost in sovražtvo. Prine je bil zvest svojej prisegi. V njegovi deželi je bival zelo znamenit čarovnik, ki se je bahal, da je potomec modrih Indijcev — na tetin se je princ obrnil. Čarovnik je bil ves vesel, da je mogel služiti mlademu sinu svojega kralja in je začel listati po svojih Čarovniških knjigah, delal čudovite kroge in redka znamenja, zaprl se v tihih nočeh v svojo sobo in klical vse hudobne duhove podzemlja na pomoč, da se mu je slednjič res posrečila njegova hudobna čarovnija. Iz daljave je začel pluti počasi velik, temen oblak, razširil se je nad pokrajino in deželo starega kralja in legel na prebivalce zadovoljne in srečne dežele. Kjer sta kraljevala doslej mir in zadovoljnost, bila je sedaj sama puščoba in brezmejna žalost. — Ni bilo vee cvetočih mest in listi dreves v gozdu so se začeli grbančiti in odpadati in nobena cvetlica ni več cvetela. Zelena livada je zgiaila vse je bilo zavito v neprodirno meglo. Ljudje niso vee videli solnca. Zakrival ga je črn, temen oblak in tudi modrega neba niso videli več. Ni bilo veselja in ljudje so hodili okoli kakor sence in nič ni moglo razveseliti njih tužnega srca. Še ženiti so se nehali in mladost je odšla bogve kam. Tudi čebele niso več brenčale po travnikih, črički so utihnili in nobeni puti se ni zljubilo znesti jajca. Kralj ni prišel nič več med svoje ljudstvo, tudi ni hotel sprejemati ministrov in nobenega ni odlikoval; — uboga prineezinja je točila grenke solze in postajala od dne do dne ble-dejša. Od povsod so začeli hoditi h kralju učeni in slavni zdravniki, da bi o-zdravili in odpravili straSno bolezen, toda nobena pijača ni pomagala in z nobenim zdravilom niso mogli pre- gnati bolezni. Zdelo se je, da hoee kruta osodaj da izumrje vsa dež^Ta in da vse pogine. Zgodilo se je pa, da je prišel nekega dne — bilo je pozimi in zunaj je ležal visok sneg — v to deželo tuj fant, vesel popotnik, kakoršnega še nikdo ni videl v tej deželi. Obleko je imel vso rudečo, na zlatih, kodrastih laseh je imel kapo, kakoršnjo nosijo glumači, ter vedno je bil zidane volje. Pel je živahno pesmico o vin-cu in veselju in ni mogel mirovati, vedno je veselo skakal in plesal. Žalostni prebivalci nesrečne dežele so gledali zelo začudeno mladega in veselega popotnika — toda niso se mogli veseliti njegove živahne narave. Se budi so bili nanj, nabili so ga in ga peljali pred sodnika. Toda ta ni znal razsoditi, ker se v deželi doslej nikdo ni upal smejati, kar je pomnil. Zato je sklenil vso stvar kralju povedati. Z veliko težavo se mu je posrečilo kralja ganiti, da bi pustil vsiljenca pred prestol. Kralj je poklical ministre in vsi dvorniki so se zbrali v široki in visoki marmornati dvorani, ki je bila vsa neprijazna in otožna; po kotih so visele pajčevine, pokrite s prahom. Poleg resnega in mrkega kralja je sedela bleda kraljičina. Okna dvorane so bila vsa zagrnjena, da se še zlate uniforme generalov niso svetile. Ko so bili vsi zbrani, sta pripeljala tujca dva beriča, ki sta možko in zelo resno stopala. Odvzela sta mu vezi, s kterimi je bil v ječi zvezan in ga peljala pred prestol. Kralj je dal malomarno z roko znamenje in minister je začel brati obsodbo. Toda ni še dobro končal, ko plane, v začudenje vseh. mladi tujec kvišku in pravi: "Kaj pa vam je vendar, oj nesrečniki! Ali hočete vse svoje življenje nositi na nosu črne naočnike in nič vedeti o veselju življenja? hočete biti vse svoje življenje bolni? Proč s črnimi naočniki, vzemite moje rožnordeče!"' In že je bil .pri kralju in mu predrzno potegnil z nosa črne naočnike, ki inu jiii je hudobni čarovnik pričaral iz pekla pomočjo hudobnih duhov. Namesto črnih pa mu je nataknil svoje lesketajoče, rožnorudeče. Na-krat je začutil kralj, da se mu pretaka nova in sveža kri po žilah; povrnil se mu je stari ponos in kamor je pogledal, uzrl je samo vesele obraze in živahnost in ko je pogledal skozi okno. ugledal je na vrtu vse polno pisanih cvetlic in zaslišal ljubko petje ptic. Objel je in poj^nbil tujca in se srčno smejal njegovi obleki, plesu in skakanju. In strgal je temna pregrinjala z oken in solnca svetli, zlati žarki so se razlili po dvorani in jo napolnili s svežo svetlobo. Prineezinja in vsi drugi so nosili še črne naočnike in niso videli lepote, kakor kralj. Čudili so se njegovemu obnašanju, toda kmalo jim je bilo pomagano. Tujec je hitel od jednega do drugega in povsod zamenil črne naočnike s svojimi rožnorudečimi. Vsi so hoteli imeti rožnorudeče naočnike in tujec jih je delil radodarnih rok. Hej, to je bila radost v deželi! Povsod je bila godba, povsod so pili in plesali, povsod se je razlegal smeh in ploskanje in tudi ljubezen se je povrnila v deželo in z njo so še prišli pesniki in ženite v. Prineezinja je postala lepa, kakor je bila prej in ko je sosednjega kralja lepi sin poprosil za njeno roko, oblila jo je rudečiea in naslonila je glavo na mladeničeve prsi. Svatba je trajala celih osem dni in vse se je vršilo kakor v raju. Tudi tujec je moral biti na svatbi; pri tej priložnosti ga je vprašal tudi kralj, ki mu je podat il visok red, kdo je pravzaprav in kako mu je ime. In tujec je odgovoril: Iz slavjanskega sveta. Srbi na Ogrskem. Novosadska srbska "Zastava" je prinesla statistiko o številu Srbov na Ogrskem od leta 1870 do 1900. Glasom te statistike so se Srbi pomnožili v 30. letih, in sicer v bački eparhiji za 13,061, v temešvarski za 961, v vr-šački za 8114 duš. dočim so v budim-^ski eparhiji nazadovali za 1013 du|. Skupno so se potemtakem pomnožili za 21,123. V budimski eparhiji so Srbi popolnoma izginili v 44 občinah. Skupno so se pomnožili Srbi v eeli Ogrski v 134, nazadovali v 147, popolnoma pa so izginili-V 54 občinah. Seveda jih statistika ne Šteje po narodnosti. temveč po veri. e Slovaški listi, ki jih izdajajo Madjari za Slovake, in ki so se v zadnjih letih potrojili, ne napredujejo tako, kakor si tega žele madjarska vlada in njih uredniki. Ako bi jih vlada ne vzdrževala z velikimi podporami, namreč z denarjem pred 30. leti konfiseirane 11 Slovaške Matice" (100,000 goldinarjev), ne bi mogel noben izhajati. Dnevnik "Slovenske Noviny" v Budimpešti na pr. je izgubil v zadnjih dveh letih 3000 naročnikov. Sedaj se tiska v 3000 iztisih; od teh je plačanih kakih 3000; 2000 iztisov se pošilja zastonj. Tega lista noben, razen urednika in stavcev, ne čita, niti tisti ga ne čitajo, ki so dolžni ga naročevati (župani, notarji itd.). — Madjarski vladi je to se%-eda zelo neljubo, ker listu daje 60,000 kron letne podpore. Ravno tako se godi drugim slova-ško-niadjaronskim listom. "Obzor", ki izhaja v M v javi v Nitrauskem ko-mitatu, je takoj pri ustanovljenju dobil 20.000 kron vladne podpore. Tstotako ''Krajan" v Banjski Bystri-ci v Zvolenskem ko^iitatu, ki izhaja vsak petek, je dobil 10.000 kron pri ustanovljenju in na leto dobiva od vlade 10.000 kron podpore. A slovaško ljudstvo je že tako zavedno, da le-teh madjaronskih listov ne čita. Skoda za papir, črnilo in zlasti za denar! Razun teh madjarska vlada izdaja še v Budimpešti dva katoliška lista '4 Kresfan'' in "Opravdovy krest'an " ter tednik za kmete "Vlasf a svet". Nazoren podnk. V nekem moravskem mestu se je vršil shod ljudstva, pri kterem se je razpravljala važnost šolskega poduka v materinem jeziku. Neki govornik je nastopil ter začel govoriti madjarski. Poslušalci so bili takoj pokonci in so klicali, da naj govornik govori češki, ker ga nihče ne razume. A govornik je govoril naprej, dokler ga niso z velikim hrupom prisilili, da je moral nehati. Govornik je pa poslušalcem rekel: "Hotel sem vam samo pokazati, kako neznosno je poslušati jezik, ki ga ne razumemo, in zdaj pa pomislite, da otroci, ki se pošiljajo v nemške šole, ali slovaške, ki se pošiljajo v madjarske šole, morajo dolgo dobo potrpežljivo poslušati neznan jim jezik; premišljajte njih mučenje in pošiljajte češke otroke samo v češke šole. Hlinko rubijo. Premoženje slovaškega rodoljubnega župnika Andreja Hlinke v Ru-žomberku v Liptovskem komitatu je bilo zarubljeno, da se plačajo globe, h kterim je bil Hlinka obsojen. Vsled vedneg^a preganjanja je bil Hlinka pripravljen ob vse premoženje in sedaj ga v državnej segedinskej ječi Jaz sem princ Karneval in pri- bivajocega hočejo spraviti popolnoma hajam iz dežele; kjer vlada vedno ne-krateno veselje. Sedaj je pa tudi prišel čas, da moram iti s svojim spremstvom domov. Ampak, ker mi pri vas ugaja, obljubim vam, da pridem vsako leto o tem času. In ee se vam medtem ubijejo moji naočniki, prinesem vam novih!" Nato se je srčno poslovil od kralja, neveste princezinje in od vseh ostalih; kralj je pa ukazal, da se imenuje red, kterega je podaril tnjcu, temu na čast "Karnevalov red Princ Karneval je ostal mož beseda-. Naslednje leto je prišel ravno o istem času, kakor je obljubiL Prinesel je s seboj rožnorudeče naočnike in jih razdajal med ljndstiEom. In spet ni bilo veselja ne kraja ne konca. In princ je ostal do danes mož beseda. Vsako leto pride v deželo z godbo in plesom. In tedaj odloie ljudje lahko črne naočnike in nataknejo prineove rožnorudeče. na beraško palico. Milijon kron za dobrodelne namene. Rodoljubna Poljakinja, Julija z Czabanow "Wiemanova, ki je nedavno umrla, je darovala 400,000 rubljev v posvetne, dobrodelne in cerkvene namene na Poljskem. Skupno premo1-ženje umrle rodoljubke znaša 800 tisoč rubljev. Kje je JANEZ STRAŽIŠERT Doma je iz vasi Zevfie St. 5, poŠta Cirknica pri Rakeka na Notranjskem. Pred par meseci je prišel ia starega kraja. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Frank Stražiier, care of Tla Electric Hotel, 0418 Monroe St., Spokane, Wash. (12-10—2) pozrv. Vsi oni, kteri mi kaj dolgujejo, kakor tudi oni, kterim jaz kaj dolgu-jem, naj se v 14- dneh oglasijo, če ne, pokažem jih naslikane brez fotografije. Joseph Matiaftič (iz Rakovca), 8906 Greenbay Ave., So. Chicago, . HI. (11-17—2) HAZHANILO. Vežbanje v slovenskem petju prične društvo "Slavec" dne 16. t. m. ob 3. uri popoludne v dvorani narodne gostilne "Naš Dom", Corner So. 5th & Hooper St., Brooklyn, N. Y. Nadaljevalo se bode vsako nedeljo ob imenovanem času in na navedenem prostora. Tem potom se uljndno vabi vse slovenske pevee, da se v nedeljo gotovo udeleže. ODBOR. aepec in Kepec. Smešna zgodba. (Nadaljevanje.) Tretji dan teta vstane, se spravi k pisalni mizi ter napiše pismo, kterega izroči Anici, da ga odda. "Gospodu sodnjemu zapisnikarju Nitrofonu Klestenjaku", je bilo pisano na ovitku. Ko Anica prebere naslov, obledi in zajeclja: 'j Toda teta, saj vendar ne boš —" "Odnesi takoj pismo", reče teta in še pristavi: "Popoldne pa lahko odideš na sprehod." Anica si ni dala dvakrat veleti in ni si pomišljcila, kam naj gre.. Tam, kjer se za mestom pričenja borov gozdiček in kjer vodi ozka stezica navzgor, tja hiti vselej nekdo, ko o-pazi iz okna Martinega stanovanja plapolati belo rutico. Tako sta se dogovorila Anica in Tine Kepec. Na stezi, kjer dela nekaj borovih korenin nekako naravno klop, že čaka Tine; ko pride Anica, se mu oklene okoli vratu. "Ti, v kaki skrbi sem jaz. Nekaj se kuha. Sodnji zapisnikar je pri teti, in mislim, da bode teta vložila tožbo proti tvojemu očetu.7t "Grom in strela!" reče Tine in se popraska za ušesi. "Stvar postaja že ostudna. Premisliti morava, kaj nama je začeti." "Seveda!" reče Anica in se usede tesno, prav tesno poleg njega. Tako sedita precej časa. ko poskoči ona prestrašena. "K večjem dve uri sem prosta, in te so že zdavnaj minili. In — o Bog! -— sklenila še nisva ničesar." "Seveda", pravi Tine. "čas je zastonj pretekel. Vendar, s časom pride vse.'' IV. "Sodnja obravnava tožbe Sepec proti Kepec in Kepec proti Sepec." Tako se je bralo na veliki sodnij-ski poli. na ktero je Hotimir Kepee poln jeze vrgel svojo črno, svileno zavratnico, ktero je nameraval pravkar oviti okolu vratu. '1 Zlodej jo vzemi! Jaz že ne grem. Niti deset parov konj me ne privleče na sodnijo. Naj se sami tožijo in obravnavajo, dokler ne postane nora babnica črna.'' Tine Kepec, ki je dozdaj sedel s svojo lulo na naslonjaču, se dvigne, da vsaj nekoliko potolaži očeta in da ne splava po vodi trud zadnjih dni j, ko je roditelja prigovarjal k spravljivosti. Stopi do razburjenega očeta. "Glej, oče, ali ni vse skupaj priprosta šala, radi ktere se ti bodo vsi smejali?" "In kdo bode plačal šalo in roga-nje?" vpraša še vedno jezni Hotimir Kepec. Vendar sinova beseda je delovala pomirjevalno; vzame zavratnico iz mize, si jo priveže okoli vratu in se napoti s sinom do sod ni je. Ko vidi Marta Šepee oba korakati po cesti, posadi z enim mahom klobuk na rujavo svoje teme, obleče jopič in zakliče pripravljena na boj: "Tako!" Anica stoji poleg nje in si skoro zjoka oči same togote in žalosti. Ne reče ničesar, ker je že uporabila vts svoj besedni zaklad in dobri svet, o kterem ji je Tine govoril, se ji je zdel neznansko drag. Ponosno in drzno stopi Marta Še-pee v uradno sobo, kjer je v pričujoč-nosti sodnjega dvora že čakal njen nasprotnik. "Xe udati se, ne oprostiti, zmagati ali umreti!" je njeno geslo. To si je trikrat vtisnila v spomin. Tožila je Hotimirja Keper-.a javnega razžaljenja, poškodovanja lastnine, telesnega poškodovanja in lahkomišljenega razstavljanja javno nevarnih stvarij. Hotimir Kepec jo je pa v svoji tožbi tirjal za šest kron kot odškodnino za zgubljenega jasto-ga, kterega je odnesel njen pes. "Nikdar!" zakliče Marta Šepec iu raztrga obtožnico na dva kosa. In "nikdar!" zadoni iz njenih ust, ko se sodnik zaman trudi, da pomiri obe stranki. "Nikdar! Nobene poravnave, nobenega oproščenja! Pregloboko sem razžaljena in prehudo oškodovana. Pravico zahtevam. Tožba gre naprej, po vseh instancah, in Če treba, na vrhovno sodišče!'* e'Radi mene", reče Hotimir Kepec. "Bom pa še jaz tožil naprej. Bomo videli, kdo prej neha." Tožba se nadaljuje in v eni točki se kmalo izreče sodnijska razsodba. Nikakor se namreč ni dalo tajiti, da je izraz "zverižena stara devica" in "opičja mati", kakor je imenoval Hotimir Kepee Marto Šepee, razža-ljiv. Kazen zato je v očigled, da je bil Kepec v onem trenutku razburjen, ko je izustil pdovke, še precej mila. Plačati mora sodnje stroške in razža-Ijenje v račjedolskem dnevniku javno preklicati. Druge obtoževalo e točke so preložili na prihodnjo obravnava Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare ZJedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Modne31. Januarja 1902 v državi Pennsylvanlfl. ODBORNIKE: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City Pa. Podpredsednik : MAJSTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,'Kani. L tajnik: IVAN TELEBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P® KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa.' FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Br»4-dock, Pa. FRAN ŠUNK, in. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NAHODA". Naslednjega jutra je stalo v račjedolskem dnevniku tiskano sledeče naznanilo: JAVNOSTI NA ZNANJE! Sklepom tukajšnjega sodnjega dvora preklicujem psovke, ki sem jih izrekel pred pričami in izjavljam, da častivredna devica Marta Šepec, rojena 5. aprila 1862, ni opičja mati in zverižena stara devica, temveč zelo spoštovanja vredna osoba. s ktero nisem hotel imeti ničesar skupnega. Hotimir Kepee. Tresla se je Marta Šepee kot trepetlika. ko je brala, kar bi ji naj bilo v zadoščenje, javno oproščenje. Xovo razžaljenje, in sicer tako nesramno zavito, da se ni dalo sodnji-sko zasledovati. Da je raztrobil v svet njeno starost 43 let, ktero je skrivala dosedaj kot knjigo s sedmimi pečati, to še ni bilo hudo, toda na koncu "zelo spoštovana osoba, s katero nisem hotel imeti ničesar skupnega" — ona ve, in cel Račjidol ve, kako hudobno zasmehovanje se skriva za tem stavkom, ker je Hotimir Kepec že enkrat odklonil Marto Še-pec. — . Niti z besedico ne omeni, kako čuti v srcu; Anica hodi okolu in prosi in moleduje: "Ah, teta, pusti tožbe, še zbolela boš !'' Teta pa kima: "Da, moja smrt je to, toda tudi njega bo zadelo, vsaj jezi se naj, da mora plačati vse sodnje stroške." (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, stanujočim v Spokane, Wash., kakor tudi semkaj potujočim priporočava edino slovensko gostilno THE ELECTRIC HOTEL, 0418 Monroe St., Spokane, Wash., kjer imava na razpolago čez 40 sob, slovensko kuhinjo in board. Vsakdo bode skrbno postrežen. Za obilen obisk se priporočava John Novljan in Peter Omejc, lastnika. (10x 3x n ted) VALVAZOR v usnje vezan, skoraj nov, je na prodaj. Več pove Upravništvo "Glasa Narode". ' Pozor rojaki! Naravno in fino Concord vino prodajam galon po 50 centov. Za obilo naroČil se priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo. Frank Šali Box 363 Nothinghaip, O. POZOR ROJAKI! r*- A A "*■■ A i rti« .A Ai A J i iiwmnnnnnnr»Tr•- J- --■^a^'." Ivan Primožič, III. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mih sel Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115; 7th Sttreet, Calumet, Mich. , Ivan Kerži&nik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, III. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, foliot, I1L Krajevna droit v a naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be u-Aov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, ply, Minn., po svojem tajnika ki nobenem drugam. Denarne poiiljatv« naj pofcljajo krajevna društva na blagajnika: lohn Gouze, Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem trugem. Zastopniki krajevnih društev uaj pošljejo dnplikat vsake poiiljatv« tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali pc«amesni-tav naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, Uft 7th St., Calumet. Mieh. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-le pritošb*. Orrftrmao gisailo je GLAS NARODA". Drobnosti. kranjske novice. Deklica zmrznila. Dne 27. jan. je zmrznila 1'letna dekliea Rozalija Unetič iz Viher pri Leskovcu. Celi dan je kopala v vinogradu. Domu grede je pot zgrešila. Noč je bila zelo temna, ostra burja je pihala, sneg je padel, deklica, utrujena, se je vlegla in zaspala za večno. Umrl je v Ložu dne 30. jan. Andrej Tursič, 2pdet od srčne kapi v 67. letu svoje starosti. Cel dan je bil vesel, zvečer je prižvižgal v hišo, se zgrudil na tla in bil hipoma mrtev. — Umrl je dne 31. jan- Vinko Žener, hišni posestnik, tajnik hranilnice in bolnice v Krškem. Dva otroka se nevarno opekla. V Skriljih se je v petek 24- jan. zgodila nesreča. Gospodinja pri Gasarjevih je Sla zjutraj po vodo, na ognjišču je pustila šestletnega dečka, naj varuje še ne poldrugo leto staro sestrico. Otrok se zvrne v ogenj in se tako hu- Zopet dva ponesrečenca. Enega je -troj nekaj pritisnil v Kisovcu pod zemljo. Bil je premalo previden pri tako nevarnem delu. Že parkrat so ga morali svariti, pa ni dosti pomagalo. Sedaj je pa le naletel. Vendar ne preveč. Drugi dan pa je poleg steklarne prišel nekdo pod kolo. K sreči se tisto kolo vrti le počasi, zato tudi poškodba ni velika. Vrat si je prerezal v Kapfenbergu na Štajerskem Bogomir Pongrac. Jeseni je prišel iz blaznice kot navidezno ozdravljen. Izpred celjskega porotnega sodišča. V Šmarju pri Sevnici je na Štefanovo 291etni železniški delavec Ludovik Kranjc pred neko gostilno napadel F. Mačka, Jos. Vidmarja in Ant. Šmida s težko gorjaeo. Mačka je tako močno udaril preko glave, da mu je prebil lobanjo, ostala dva pa lahko ranil. Kranjc se je izgovarjal na popolno pijanost. Obsojen je bil na dve leti ječe. Orožnik bi bil rad 241etni čevljar Josip Fras iz Brengove na Štajerskem. Zato se je moral dati zdravni- da *o se mu videle slezeni in -ko preiskati od polkovnega zdravni-dan v goriški bolnici umrl. ka? ki je pa spoznal> amo zato, ker ima veliko veselje do ženit ve. Hotel si je v tepsti v glavo, da še ne Čuti stvari kot gotove, kar je bil le izgovor. Ljubil ni! Drugi so po ženski dospeli k ljubezni, on pa je svoji notranji potrebi ljubljenja hotel preskrbeti ženo, to je, izbral si je docela nasprotno pot. Drugi, ki so imeli boga, so stavili zanj cerkev, on pa, ki je imel cerkev postavljeno, je uvedel vanjo boga, ne zato, ker se mu je zdelo, da se prilega arhitekturi svetišča. In sedaj je spoznal, zakaj je še danes zjutraj kazal toliko vneme in odločnosti, sedaj pa je ostal tako hladen. S tem se je tudi pojasnila ona naglica, s ktero je izvršil namero, in ono nedostajanje duševne "aleluje", ko jo je bil dagnal. Čudenje Svvirskega se je jelo izpre-minjati v žalost. Domislil si je, da bi bil morda storil bolje, ko ne bi bil toliko mislil na ženo, ne bi bil ustvarjal teorije, kakšna bodi žena. nego pograbil najbližjo devico, ki bi bila po volji njegovemu srcu in mišljenju. Sedaj je spoznal, da človek ljubi ženo, ki jo ljubi, in ji ne prispodablja nobenih a priori pojmljivih predstav o Iju-l>ezni, zakaj te predstave se rode šele z žene nalik otrokom. To vse mu je bilo tem bolj zoprno, ker je vendarle čutil, da bi mogel ljubiti vneto; sedaj pa se je čimdalje bolj zavedal te-ira. da ne ljubi, kakor bi moral. Spomnil se je. kaj mu je pravil Polaneški njega dni še v Rimu o mladem zdravniku, ki ga je bila odklonila brezdušna donda. in ki je dejal: "Vera, kakšna je. vendar ne morem odtrgati -voje duše od nje." To je bila ljubezen močna kakor smrt — ta je ljubil....! Niti ni vedel, zakaj sta mu prišla na misel gospodična Castelli-jeva in Zawilowski. Spomnil se je tudi njenega čudnega, kakor v nebo zamaknjenega obraza, ki ga je bil videl v Pritulovu. • In iznova se je prebudil v njem u-nietnik, ki je spričo dolgoletne navade premagal Človeka tudi takrat, ko je človek premišljal o najbolj človeških rečeh. Pozabil je za trenutek sebe, gospodično Ratkowsko ter jel premišljati o obličju Zawilowskega in o tem, kaj je pravzaprav tvorilo glavni temelj njegovega izraza. Nekakšna združena vnema T — Da! Vendar v njej je bilo še nekaj drugega, nekaj še l:olj temeljnega. Tn zdajci se je zganil. "Čudna stvar!" si je mislil, "to je tragična glava!" ___|wi ' J,. Zawilowski, ki ga je bil povabil Polaneški, je odšel čez nekoliko dni v mesto. Mlademu Človeku se nikakor ni ljubilo oditi s Pritulova, toda gospodična Helena si je želela, naj bi bil navzočen, ko odpro očetovo oporoko. Oba, on in Polaneški, sta se s pravnim prijateljem starega gospoda Zawilowskega, z odvetnikom Konono-wiczem, iz tega namena napotila v Jasmin. KeY je pa dva dni pozneje Zawilowski v pismih, poslanih Niteč-ki, izlival samo svoje občutke na papir in ni kar nič omenjal oporoke, je gospa Broniczeva, ki je bila prej vsa navdušena od teh pisem, izrazila pod pečatom tajnosti gospe Anici, da je prvič glupo tako pisati nevesti in drugič da je "quelque chose de louche", ker molči tako nalašč. Prvo teh pisem je bilo sicer spisano v mestu, drugo pa takoj po dohodu v Jasmin, toda -tarka je trdila, da bi bil moral Zawilowski vsekakor omeniti svoje nade in da je, ako je molčal, kazal Nitki s tem nedostatno zaupanje ii» jo naravnost žalil. Temu nasproti je trdil Osnowski, da je Zawilowski molčal o svojih na-dah iz delikatnosti, z obzirom na gospodično Lineto. Zato sta se malo sprla z gospo Broniczevo, ki je izrekla pri tej priliki, d& imajo moški sploh kaj slabe pojme o dveh rečeh, to je o logiki'in o nežnosti. "Oh, da! Tudi o logiki! Morda to ni vaša krivdama ste taki, toda taki ste vsi, moj Joža!" Ker pa ni mogla dalje vztrajati, doma, je odšla Čez dva dni v sto, Češ, da ukrene, kar je treba di oporoke. Vrnivši se naslednjega dne, je pri šla z gospo Maszkovo, a ktero sta se bili sešli na pritulovski postaji in Id je že hotela obiskati ljubljeno Anieo, drugič pa z novico, da niso dobili po Zawilowskem nobene dnge oporoke in da je edina dedttna ogromnega premoženja gospodična Helena Zawi- Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti 8e ubi unijo dolgotrajne-mu boleha n ju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expelter, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevani nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. A V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 115 Pearl St., New York. lowska. To novico so imeli v Pritulovu že po dohodu tretjega pisma gospoda Ignacija, ki ga je bila prejela gospodična Lineta: ker pa jo je sedaj potrdila še gospa Broniczeva, je pro-vzročila tolik utisk, da se ni zmenil b 5. uri qatnj. STATENDAM odpluje 25. maree ob 10. uri dopoL RYNDAM odpluje 1. aprila ob 6. trn sjutraj. V ANTWERP EN (Rad Star Line): VADERLAND odpluje dne 19. februarja. KROONLAND odpluje dne 29. februarja. ZEELAND odpluje dne 7. maree. FINLAND e&pinje dne 14. marca. VADERLAND odpluje dne 21. marca. KROONLAND odpluje dne 28. marca. zeeland odpluje dne 4. aprila. V SOUTHAMPTON (American Line): NEW YORK odpluje dne 22. februarja. ST. LOUIS odpluje dne 29. februarje. Čast mi je naznaniti slavnemu n občinstvu * CVicagi, Ili.. kakos 2 tudi rojakom po Zjed. državah, y da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., bllru 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas* pivo, izvrstni whiskey, 2\a< bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemn na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table*). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen ob«sk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. "La Provence" na dva vijaka....... "LaSa'voie" „ „ ,, ....... "La Lorraine" „ „ „ ....... "LaTouraine" , ,, ....... 'La Bretagne' ......14,200 ton, 30,000 konjskih močf ......12,000 „ 25,»)O0 „ ......12,000 „ 25,000 „ w ......10,000 „ 12,000 „ " 8,000 „ 9,000 9.000 .. " Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tadi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. I "La Gasgogne"................................ 8,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča št. 42 North Kiver, ob Morton St., N. T. u* Bretagne *LA TOURAINE •LA SAVOIE *LA PROVENCE La Bretagne 20. febr. 1908 27. fefcr. 19« 5. marca 198A 12. marca 190* 19. marca 190f *LA TOURAINE *LA SAVOIE *LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA TOURAINE 26. marc*, I960. 2 aprila 1908. 9. apri. 1908. 16. apr. 1908. 23. apr. 1908- Drueri razred samo $40.00. Niz ke cene za 3. razrea ao vseh kraje«, Paiuika a zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. iVI* W, Kozminski, generalni agent za zapad. 71 L)caoorn iS t.« Chicago, IK& ROJAKI, NAROČAJTE NAJCENEJŠI DNEVNIKI SB NA"OLA8 NARODA", NAJVEČJI D Telefon 246 4 Frank Petkovšek 220 Market Street Waukegait. lil. priporoča rojakom svoj ^ S A L O O N, v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago ti ne s 111 od k e. V svoji PRODAJALMCI ima vedno j?eže groce-rye po nizkih etnah. Pošilja denarje ? staro domovino lelo hitro in cello; v zvezi je a Mr. Frank Sa k ser jem v Ne v Yorku. A ' A ^ - m IOk A A i t s * i A A A r rt n f * TELEPHONE : I27<> RECTOR. Ako kdo želi pojasnila Še o dragih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich ftk, New York, in postreže® bode vsakdo vestno ia hitro. j Vsakteri potnik naj si uredi tako,1 da pride en dan pred odhodom par-nika v New York. [ Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in fadaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbanee na postaji, dovede k nam v pisarno in spre- ♦ mi na parnik brezplačno. Ako pa' dospete v New York, ne da hi nam' Vaš prihod naznanili, nam lahko is; postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vee. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso možni angleškega jezika, izogniti oderuhov in slepaijev v New Yorkn. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parob rodnih družb. FRANK BAK8EH OO., 109 Chrseawidi St., New Tort. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 Št. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. 1 HLDHCHEB otoloje do* 29 AMEBISA dne 5. nuns PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 14 tfnt gji»«itiM AUGUSTS VHOfQgfI odjiiipe (fan 10. Ako kaftIM, ako si prekls- jen, ako ima5 kake vrste ks taf, ako trpiš na kaki dragi bolezni in si se naveličal idravaikefli denar dej«ti, ne odlašaj pisati^ takoi no knii- takoj po Knji-IN CEN11C Mtj, Scfe( Koeipp fico: "NAVODILO (Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero dob i zastMj ako dopošlješ poštno znamko ta dva centa za poitnino. Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. s^ vse trpeče člove sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENHC, I09 Oreenwloh Street Now York, IS. Y. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino, Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obre«tim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnev& vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne lističe za v«e prekomorske družbe; vsak potnik dob'* originalen listek, ne pa ničvredni papir. Tse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih dražbah i"*« visoko varščino in SO denarji vedno varni. Za obila naročila in- zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO„ 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, K Y. ii l ■■■■ M