PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠT. (NO.) 602. CHICAGO, ILL., dne 27. marca. (March 27.) 1919. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407 LETO (VOL.) XIV. SOLIDARNOST. Vojni tajnik Baker je pred trgovskim klubom v San Franciscu dejal, da je vojna le v denarju veljala 197 miljard dolarjev, kar je za 11 miljard več kot znaša vrednost vse lastnine v Severni Ameriki. Svo-ta je tako ogromna, da se sicer lahko izreče s številko, ali skoraj si ni mogoče napraviti predstave o njej. Primera z vrednostjo Zed. držav daje vsaj nekoliko pojma. Pred vojno je bilo splošno mnenje, da se taki ogromni zneski sploh ne morejo likvidirati in v mnogih krogih se je zaradi tega prorokovala kratkotrajna vojna. Izkušnja je pokazala drugače, in če bi se bil boj podaljšal, bi bile vlade dobile še nekoliko miljard. Ali je bil ves ta računski nauk zaman 1 Vojna je v prvi vrsti destruktivna. Njen vrhovni namen je uničenje, da postane sovražnik nesposoben za boj. Indirektno služijo vsi izdatki uničevalnemu namenu ,tudi tisti, ki so potrebni za vzdržavanje lastne vojske, kajti vojaki morajo predvsem zato ostati zdravi in krepki, da morejo uničevati. V miru stoje konstruktivne naloge pred destruktivnimi. Uničevanje je opravičeno le tam, kjer je treba napraviti prostora za kaj boljšega. Še začetkom leta 1914. bi bili poslali v blaznico človeka, ki bi se Bil drznil zahtevati 197 miljard dolarjev za konstruktivna dela. Niti trudili se ne bi z dokazi, da je nemogoče mobilizirati take svote, ker bi se bilo vsakomur a priori zdelo nemogoče. Tekom vojne pa je postalo mogoče. In nihče več ne spravi s sveta resnice, da se take velikanske svote lahko dobe, če je treba. In ker jih je bilo mogoče j dobiti v vojni, mora biti mogoče tudi v miru, čigar faktične potrebe niso manjše od vojnih, a gotovo ■ tudi niso manj važne. Dočim gre v vojni skrb v prvi vrsti za razdira-njem, ranjenjem, ubijanjem, je v miru naloga družbe skrbeti za preprečenje bolezni in prezgodnjega umiranja, za zdravljenje, za zboljšanje, olajšanje in oplemenitev življenja. Družba, ki je bila sposobna spraviti skupaj take svote za uničevanje, mora imeti tudi sposobnost za ustvarjanje v velikem slogU. Ni pa tega pričakovati v kapitalistični družbi. V njenem sistemu se investira denarni kapital, ki je pod kontrolo privatnih kapitalistov in namenjen ustvarjanju profita. Pri tem se privatnik malo ali pa nič ne ozira na dobiček, ki ga utegne imeti splošna družba ali bodoče generacije, ampak iz razumljivih razlogov mu je največ ležeče na njegovem direktnem profitu. V vojni pritiskajo nanj zahteve patriotizma, podprte s primernimi zakoni, kajti vob-« nimajo kapitalisti monopola za patriotizem, ampak so kot ljudje podvrženi izkušnjavam, ki jih pogosto-ma vabijo na vse drugo pot. Zato so poročila o vsakovrstnem graftu na debelo in drobno, še bolj na debelo kot na drobno, lahko razumljiva. V miru odpade ta pritisk. Vsaki zahtevi za globoke jše poseganje v denarnico se bodo kapitalisti na vso moč uprli. Kadar ni druge poti, odvale svoje stroške na druge sloje, na delavce z znižavanjem plač in uvajanjem bolj efektivnih delovskih sistemov, na konsumente s povišavanjem cen, in ker so delavci producenti in konsumenti obenem, so pri tem najbolj izpostavljeni izkoriščanju. To ima za posledico delavske nemire, in zato je večinoma tudi kapi-alistom ljubše, da se ne navale delavstvu še povečana bremena, to se pravi, da se od njih ne zahtevajo izdatki, katere bi "morali" zvaliti na ljudstvo. Vendar pa to ni nikakršen razlog, da bi se morala družba vrniti v tisto skopuštvo, ki je bilo znano pred vojno. Baker pravi, da se tekom bodočih sto let noben otrok, ki se rodi v kakšni civilizirani deželi, ne izogne plačevanju gotovega dela dolga, nastalega tekom, te vojne. In te besede bi bile gotovo resnične, ako bi imeli narodi prenašati še sto let kapitalistični sistem in oboževati glavnico in interese. To se pravi, da bi moralo človeštvo vsaj še sto let po vsem civiliziranem svetu delati za preteklost. Zanj, ki misli kapitalistično, je to popolnoma logično. Kdor se more dvigniti nad kapitalistično ideologijo in se zamisliti v interese živega človeštva, je pa to vendar pogled v blaznico. Če se po kapitalističnih metodah ni mogoče izogniti taki groteskni obremenitvi bodočih generacij, je treba poiskati druge in se jih poslužiti. Denar ni bogastvo sam na sebi. Le konvencio-nalno znanje gotovih vrednosti je. Vrednosti ,ki jih reprezentira, pa ustvarja delo, pri čemer se mora ta izraz vzeti v širšem pomenu. Duševno delo ustvarja kakor telesno, tudi če se njega plodovi včasi ne dajo otipati. Negativna zapuščina vojne je v tem, kar je uničila. Marsikaj je tako popolnoma uničeno, da se ne more na noben način več obnoviti. Mrtvih ni mogoče priklicati iz grobov. Drugo se lahko nanovo zgradi in celo bolje napravi, kakor je bilo. V to je treba vložiti delo. Če se to smotreno organizira in uredi v interesu skupnosti, so vse škode lahko najdalje tekom par desetletij popravljene. Tedaj bi bilo človeštvo gotovo s preteklostjo in ji ne bi moralo plačevati nobenih dolgov vec, vse nadaljnje delo bi pa lahko posvetilo bodočnosti. Za to bi bila seveda potrebna internacionalna organizacija dela, ki je na podlagi privatnega kapi-talzima nemogoča. Pariška mirovna konferenca, na kateri nekateri gospodje še sedaj prav ne vedo, da smo pred dvajsetimi leti prestopili v dvajseto stoletje, bi se izkazala vredno svojega poklica, če bi se dvignila na tako visoko stališče in skušala organizirati solidarnost narodov za tako epohalno nalogo. Dokler prevladujejo misli: "Ti ne smeš irfeti toliko kolikor jaz," "Močnejši naj bom od tebe," "Krajšo pot hočem do trgov," "Boljše pogodbe zahtevam za kupčije kakor vi,'" — se gradi ves mir na pesku in vsi paragrafi ga ne zavarujejo, kajti vedno bo stal en egoize mproti drugemu, in kakor nastajajo boji med organiziranimi delavci in skebi, bodo boji med konkurenčnimi narodi. Na podlagi pravičnosti, ki je pripravljena pokopati preteklost in zgraditi res kaj novega bi mogel biti uspeh na solidarnost narodov uspešen in liga narodov bi tedaj lahko dobila meso in kri. Sistem konkurence ovira, sistem kooperacije pospešuje plodnost. In dokler ta ne bo uveljavljen, bomo morali plačevati dolgove prednikov in ogromno množina dela žrtvovati mrtvi preteklosti. A če ne spoznajo tega preustvarjevalci sveta v Parizu, bodo morali spoznati, da je šla tudi večina njihovega dela v zrak kakor dim in se bodo na vseh koncih in krajih nadaljevali boji, katerih ne preprečijo nobeni spisi, ker so razmere močnejše od popisanega papirja. Kako doseči vzajemnost narodov, da se odpravijo nasprotja interesov, to je vprašanje časa. Tisti, ki tega ne razumejo, so antikvirani in zgodovina se ne bo zmenila zanje. Bavarski socialisti. Videti jp, kakor da prihajajo razmere na Bavarskem vendar do stalnosti in do plodonosnega razvoja. To bi lahko dobro vplivalo na vso Nemčijo in pomagalo, da se tudi po drugih deželah poleže razum kaleča razburjenost ter se umakne smotrenemu delu. "Frankfuter Zeitung" poroča iz Monakova, da je bavarski deželni zbor izvolil Hoffmanna za ministrskega predsednika. Hoffmann, ki je neodvisen socialist, je imel v Eisnerjevi vladi naučno ministrstvo. Njegovo ime je bilo v odločni opoziciji proti kajzer-jevi vladi in je imel tesne stike z Eisnerjem. Po izvolitvi Hoffmanna se je deželni zbor od-godil, da je mogel ministrski predsednik sestaviti novo vlado. Poznejša poročila naznanjajo, da je novo ministrstvo sestavljeno naslednje: Justica dr. Max Endres, notranje zadeve Martin Segitz, finance dr. "VVerkle, železnice Henrik Frauendorfer, socialne zadeve Unterleitner, poljedelstvo Steiner, vojne zadeve Schuettenhurst. Ta vlada pomeni koalicijo pod vodstvom neodvisnih socialistov, in če se vzdržijo, pomeni to izredno velik preobrat. Bavarska je katoliška dežela m njena vladajoča politika je bila vedno klerikalna. Pretežno je agrarna in v njenem deželnem zboru so bili kmetje vedno najštevilneje zastopani. Take raz- mere niso posebno povzbujajoče za socijalizem, ali zdi se, da so bavarski socialisti zelo sprecni in da so o pravem času prav razumeli potrebe. Na vsak način so si morali nenavodno hitro pridobiti veliko zaupanje, kar je v veliki meri pripisati njih taktiki, ki je bila energična in previdna. Če se imajo bavarske predvojne razmere pred očmi, bi bilo sklepati, da ima reakcija baš v tej deželi dobro polje. S tem je menda računala oficirska kasta, misleča, da vlada tudi v novih razmerah le nekoliko oseb, kakor je bilo v monarhičnem sistemu. Zato je dinastično-militaristična zarota upala, da se z odstranitvijo Eisnerja lahko vse zopet obrne po starem in izvršil se je atentat visoke aristokracije. Posledice so bile za pozlačeno gospodo presenetljive. Namesto da bi bilo ljudstvo, kakor so pričakovali, zaukalo in pozdravilo naznanjeni povratek staril časov, je vzkipel srd razjarjenih množic in za trenotek se je zdelo, da se vda tudi Bavarska skrajnemu radikalizmu. Umor predsednika Eisnerja je izzval klic po maščevanju in ustvaril tisto razpoloženje, H najbolj ugaja strastem. Nekaj časa so se v Monako vem odigravale pi> dobni prizori kakor v Berlinu in zazdelo se je, da pride tudi tukaj spartacizem na površje. V deželi, ki je bila tako poplavljena z nazadnjaštvom kakor Bavarska, bi se tak eksperiment ka jlahko končal s popolno reakcijo. Da ni prišlo do tega, je skoraj gotovo zopet zasluga bavarskih socialistov, 'ki so tudi' tej nevarni krizi ostali dosledni in energični in tako zarotili žugajoči vihar. Poročila pravijo, da so vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru, odobrile načrt vlade in ji izrekle zaupanje. Kolikor je mogoče posneti, grepn teh načrtih za prav temeljite reforme; odpravljeno je plemstvo in podedovalna pravica. Dočim je pna stvar, ki se vjema tudi z meščansko demokracijo, j« druga povsem socialnega značaja in spada med najvažnejše pogoje, da se premaga nadvlada kapitalizma. Podedovalna pravica onemogoča vsako socialno enakopravnost; s tem, da prenaša nagromadeu bogastva na sinove in vnuke, ovekovečava obstoječe gospodarske razlike, pospešuje koncentracijo premoženj in pomaga ostriti družabna nasprotja. Socialna pravičnost je absolutno izključena, kjer se pričenja kričeča neenakost že ob rojstvu. Zato je odpr* va podedovalne pravice neizogiben pogoj socializmi Če je bavarski deželni zbor res sprejel ta ukrep, mora biti na vsak način pripravljen za druge socialistične uredbe," kajti brez njih bi bila ta reforma brez pravega pomena. Če odpadejo privatne dediščine, mora vendar kdo razpolagati z bogastvom, ti ostaja po smrti posedujočih. Očividno more biti tole država kot predstavnica skupnih interesov. Ali dra-va, ki bi na ta način — četudi tekom dolge dobe -prevzela vse lastinske pravice, ker morajo sča pomreti vsi, ki kaj posedujejo, dobi s tem dolino; da odškoduje svoje člane za izgubo. Ako je povzr čila, da ne more človek živeti od podedovanega* nar ja, mu mora podati drugo priliko za varno živi nje; pripraviti ga mora po njegovih sposobnostih i delo, s katerim-si lahko zavaruje materijalno in t" tumo eksistenco in kadar je dovolj pripravljen, mu mora zagotoviti tako delo. Odprava podedovalne pravice zahteva torej, da prevzame država vso skrb za vzgojo in izobrazbo in seveda vse s tem spojene stroške. Ta problem bi bilo zelo teško rešiti, če bi država sicer vstrajala na osnovah privatnega »kapitalizma. Davki bi tedaj morali biti glavni vir dohodkov za pokrivanje izredno pomnoženih izdatkov. Tekom kakšne prehodne dobe je zboljšanje davčnega sistema velike važnosti, ali de-finitivno se s tem ne rešuje socialno vprašanje. Država pa bi prišla v veliko bolj nevarno zagato z drugo nalogo, z zagotovitvijo dela, ako bi pustila kapitalistično organizacijo v veljavi. Da more vsakomur nakazati primerno delo, mora imeti vse pogoje za to; in ima jih le, če so vse prilike dela pod njeno kontrolo, kar se najpopolneje izvrši, ako postane sama lastnica vseh podjetij. Z odpravo podedovalne pravice bi se, če pripadejo vse dedščine državi, ta cilj prejalislej avtomatično dosegel, ali dotlej bi imela država tisočere težave in bi zlasti trpela vsled nasprotja dveh bistveno različnih sistemov: Državno-kolektivne lasti na eni in privatne na drugi strani. Zato je povsem dosledno, da pripravlja bavarska vlada načrte za socijaliziranje produktivnih in prometnih, sredstev. S tem se dopolnjuje smisel odpravljene podedovalne pravice in polaga temelj za socialno enakopravnost, s katero dobi tudi politična enakopravnost šele svoj pravi pomen. Eksperiment, ki se vrši na Bavarskem, je zelo velik in posvetiti mu bo treba največjo pažnjo. Če v se posreči, tedaj se bo moralo bavarskim socialistom priznati, da so našli najprimernejšo pot za prehod iz kapitalizma v socializem. Njih dosedanje racionalna postopanje daje precej poroštva, da bodo uspešni. Legislatura države Nevv York velja precej za zgled državnih zakonodajnih zbornic. New York je industrijelno visoko razvita država in zato je njeno socialno zakonodajstvo izredno zanimivo. Če pa se naj po tem zgledu sodi stopnja socialnega napredka v vsej deželi, je rezultat precej žalosten. Tekom sedanjega zasedanja je prišlo v zbornico v Albany precej zakonskih načrtov socialnega značaja, z edinim uspehom, da spe spanje pravičnega v raznih odsekih. Vsaka delavska reofrma se odlaša in odlaša, medtem se pa rešujejo predloge, s katerimi se povišava plača municipalnih sodnikov od 8000 na 10,000 dolarjev. Podobno je po drugih državah in zaman išče človek tistega globokojšega socialnega spoznanja, brez katerega ne more biti nobeno zakonodajno delo v naših dneh plodno in varno. Čas je velik, ali kje so veliki ljudje, ki so kos njegovim zahtevam ? "Nihče se ne rodi kot izučen astronom čevljarstva se je treba učiti, da zna človek napraviti čevlje; a tudi socializma ni mogoče poznati brez študija. Tudi v revolucijah je resničen stari nauk, da provocira vsak tlak primeren protitlak. Socializem in šola. Socializem, ki zahteva odstranitev nasprotstev med bogatini in revnimi, zahteva tudi odpravo razlike med vzgojo bogatinovega sina in med vzgojo sina ubožca. Buržvazija skrbi, da dobe njeni ljudje izobrazbo, katera se smatra za najboljšo — široke vrste revnega ljudstva morajo pa črpati svojo izobrazbo le v ljudskih šolah, ki so seveda še vse pomanjkljive. Buržvazijska mladež dobi splošno izobrazbo, temelječo na znanosti — delavski in kmečki mladeži pa se kaže svetopisemska slika stvarjenja sveta, uredbe ljudske družbe in kulturnega-razvoja. Ljudska šola že zdavnaj ne odgovarja zahtevam po pravi ljudski izobrazbi, čimdalje bolj postaja organ, ki varuje interese kapitala in sploh posedujočih razredov. Socializem je izraz posebnega celotnega svetovnega nazora, ki stoji v ostrem nasprotstvu z meščanski msvetovnim nazorom. Socializem ne vidi v otroku bodočega mezdnega delavca in brezpravnega proletarca, ampak bodočega člana organizacije svobodnih delavcev. Socializem zato ne sprejema bur-žvazijske kulture, temveč jo odklanja. Šola v kapitalistični državi goji cerkveno reakcijo, militaristično kulturo in dinastično zgodovino. Socializem hoče postaviti šolo v službo svobode, hoče jo demokratizirati in jo napraviti, da bo brezplačno pristopna delavskemu razredu, in sicer od ljudske šole do vseučilišč! Socializem hoče šolo socializirati! Cilj cerkvene šole je, vzgojevati ljudi, "da bodo podobni bogu", da zatro vse želje telesa in da začno za-metavati svet. Fevdalni gospodje v srednjem veku so določili šoli še drug cilj: vzgojevati dobre podanike! Buržvazija današnjih kapitalističnih držav pa je prevzela cilj cerkve in fevdalne gospode ter naložila šoli kapitalistične države, da vzgaja cerkvi in državi potrebni materijal, državi pokorne podanike, cerkvi ponižne vernike; razširila pa je še cilj šole s tem, da naj vzgaja še delodajalcem delavce, ki bodo rado-voljno delali in ki bodo s svojim stanjem zadovoljni: češ, je že 'božja volja taka! Zato se današnja šola ofi-cielno bojuje proti socializmu: češ, da je današnji red človeške družbe ustvaril sam Bog, zato bo vedno tako kot je, kajti od Boga ustvarjeni red se ne izpre-meni nikoli! Cilj šole pa ne more in ne sme biti nadzemeljski, ampak čisto posveten. Kari Marks je določil šoli nalogo vzgajati ljudi, ki se bodo mogli udeleževati skupnega dela, ljudi, ki bodo tako praktično kot teoretično izvežbani. Današnja šola vzgaja le teoretično in ne vzgaja torej vsestransko izvežbanih posameznikov, ki bi znali ravnati s stroji in orodji današnje ljudske družbe in ki bi mogli sodelovati pri skupnem izdelovanju. Armadi brezposelnega ljudstva, takozvani rezervni armadi, bi bilo od velike koristi, ako bi njeni člani bili kos najrazličnejšim strojem, kajti potem bi se lahko lotili druzega posla in bi se obvarovali dninarskega dela ter izkoriščanja, čemur je manj izvežban delavec podvržen. Socialistična šola mora odpraviti ng,sprotstvo med teorijo in prakso. Če maši kapitalistična šola v učenčevo glavo abstraktno znanost ter vzgaja dijaka (pa bodi inteligenta ali ročnega delavca) za namezd-nega delavca kapitalistu, mora socialistična šola obračati veliko pažnjo na prakso in vzgajati zavedne socialne demokrate, ljudi, v katerih bo ljudska dostojnost popolnoma razvita in ki ne bodo vrženi v nobeno mezdno tlačanstvo. Proti bogoslovnemu nauku o šestdnevnem stvarjenju sveta postavljamo Darvinov nauk o razvoju v mnogih tisočletjih. Proti čtivu starih bigotnih in po fevdalizmu smrdečih avtorjev zahtevamo branje modernih pesnikov in pisateljev. Sveto pismo, katekizem, cerkveno zgodovino ter podobne stvari nadomestujemo s kulturno zgodovino vseh epoh in razredov ljudske družbe ; — prebarvano in prikrojeno zgodovino nadomeščamo s čisto zgodovino, ki je vedno pripravljena sprejeti vsako zgodovinsko resnico. Duh tlačanstva se mora odpraviti in nadomestiti z duhom prepričanja svobodnih državljanov. Kapital se ne sme več v šolah poveličevati. Kapital sesa delavčev mozeg, razdira rodbinsko srečo z dolgim delavnikom, možu odvzema ženo, ženi moža, otroke materi, mater otrokom — ta kapital bodi delavskemu otroku pravično načrtan! V šoli naj se pojasnjuje nasprotstva, ki so v današnji družbi, in pokaže naj se tudi na možnost odstranitve teh nasprotstev. Enotno organizirana javna vzgoja bi najbolje mogla današnja razredna nasprotstva odpraviti. Zato deluje socializem in hrepeni po taki vzgoji. Socializem ir žena. Socializem osvobojuje ženo, kapitalizem jo je pa poteptal. Na milj one proletarskih žena je vrgel kapitalizem v tovarne, da izdelujejo in pridelujejo, in šele tu v soparnih delavnicah so si žene popolnoma predstavile veliki pomen svoje osvoboditve in socialne naloga materinske skrbi in materinske vzgoje. In prav tako hitro je med ženami rastla nezadovoljnost, kakor se je hitro množilo število žen v tovarnah. Na miljone žena je bilo in je še vedno prisiljeno ubijati materinski čut, dati se kapitalizmu izkoriščati ter grešiti nad telesno konstitucijo svojih potomcev, katere nosijo pod svojim srcem. Osvoboditev žene je postala naloga socializma. Žensko vprašanje je postalo del socialnega vpraša -nja. Dvajset miljonov proletarskih žena ima veleobrt v svojih delavnicah, kjer bije jo boj za obstanek. Socializem zahteva najenergičneje in najradikalneje, da se da ženi svoboda in enakopravnost — to pa zahteva s tem, da noče da bi žena bila sužnja v tovarni in mezdna delavka, temveč solastnica in soudeležen-ka skupnega lastništva. Zahteve meščanskih reformatorjev sq majhne napram socialistični zahtevi, ker stoji vsak meščanski reformator na ohranitvi privatne lastnine in s tem sankcionira mezdno izkoriščanje tako žena kot mož. Koristi, katere more katerokoli meščansko gibanje prinesti ženam, se dotikajo le majhnega števila žena; velike množice trpečih de- lavk pa se prav nič ne dotiče nobeno meščansko gibanje. Kdor logično in brez predsodkov razmišlja, pride na to, da more biti socialno vprašanje žena rešeno le potom socialne demokracije. Iz ženskega meščanskega gibanja, ki hoče žene proti možem nahujskati in jih organizirati kot poseben razred, ni socialna demokracija ničesar sprejela. Socilana demokracija je postavila moža in ženo v svojem gibnaju na enako stališče. Možje in žene izvršujejo v socialnodemokratičnem gibanju funkcije zaupnikov, možje in žene so delegati, možje in žene so enako delavni v političnem in strokovnem gibanju. Skupni cilj socialnodemokratičnih žena in mož je osvoboditev iz mezdnega dela. Kolektivizem pa mora ostati žareča in vodilna zvezda vsemu gibanju. V rodbini meščana zasluži mož, žena pa z moževim zaslužkom gospodari. Vsled tega je mož gospodar in vladar cele domačije; v meščanski rodbini vlada absolutizem. V proletarski rodbini zaslužijo otroci, žena in mož, vsi delajo skupaj denar — v njihovi družini vlada skupnost, tendenca k enakopravnosti in priznanju pravic tako žen kakor otrok. Delavee čuti v rodbini, da ima povsem drugo stališče kot meščanski oče. Delavec ni vladar, ampak sodelavec — ni absolutist, temveč tovariš. Enakopravnost žene in moža zahteva, da dobita oba spola enakopravno vzgojo in skupno vzgojeva-ltje. Od onega trenutka, odkar je žena stopila na polje bojev za svojo eksistenco, odkar je bila iz rodbine iztrgana in potisnjena na polje izdelovanja, od tega trenutka je potreba, da mora biti duševno enako oborožena kot mož, če noče biti premagana. Vsi izgovori in ugovori morajo utihniti, pa če se tudi naslanjajo na nravnost, na manjši talent ali na karkoli. Vsi ti izgovori so filistrski! Mož in žena sta že določena za to, da v življenju skupaj živita, zato se morata tudi od najmlajše mladosti skupaj vzgajati, in enakost življenja ju mora naučiti enako živeti, učiti in delovati. Socializem smatra žene za važne socialne činitelje, za sodelavce, katerih usoda je enako težko delo in katerih cilj je zato popolnoma isti, namreč iztrgati se iz zadušljivih in za ljudi nedostojnih razmer in doseči s skupnim bojem višje socialno stališče. Kapitalizem in delo po tovarnah sta pripravila ženo ob zdravje, ob lepoto, ob naravno barvo na obrazu — vrgla sta jo v bolezen, v bolehanje in onemoglost. Roke delavk so postale pripravno izdelovalno orodje, in telesna deformacija je postala šele pogoj za zmožnost izdelovanja. V tovarni je malo ženskih teles popolnoma dozorelih. Vzrok potlačitve žene je v gospodarski neenakosti. S postankom privatnega lastništva se je porodil problem potlačenih in potlačilcev. Rešitev ženskega vprašanja nastane onega dne, ko bo privatno lastništvo odpravljeno in na njegovo mesto postavljena nova družabna organizacija. Realizem, ki zahteva nravnost žene in moža, ne razreši ženskega vprašanja. S stopajoeo nravnostjo dobrih in razumnih mož se sicer otope grobosti in ostrine današnjega življenja, v temelju se pa nič ne izpremeni. Žensko vprašanje ni problem nenaravnega življenja mož, ampak problem gospodarskega izkoriščevanja. Bernska konferenca. (Dalje.) Bern, 4. februarja. Nemška manjšina. Drugi dan je konferenca nadaljevala debato o odgovornosti socialistov tekom vojne. Prvi govor nik je bil Kurt Eisner (ki je bil po svojem povratku v Moftakovo ubit). Kakor znano, je bil predsednik bavarske republike. Eisner pravi, da si kakor-francoski sodrug Thomas želi, da bi bila Internacionala utemeljena v vzajemnem zaupanju. Kar se tiče volitev, pravi, da je nemško ljudstvo glasovalo za socialistično enoto in za voditelje, ki so predstavljali to enotnost. Rezultat volitev ne pomeni, da odobrava ljudstvo vojno politiko socialistične večine, ampak enostavno to, da si želi združenja. Eisner se obrača do nemških večinskih socialistov in pravi, da je že jasno vprašanje odgovornosti za vojno, katero so provocirali pruski oficirji s podporo raznih nemških tovarnarjev in bankarjev. Socialistom večine ni treba, da se vrnejo v Berlin kot grešniki, ki delajo pokoro, ampak priznati morajo i enostavno, da so storili napake. 'Govornik ne razume Welsovih izjav, po katerih bi človek sodil, da : vlada na Nemškem doslej stari duh. Večinski socialisti imajo dvanajst miljonov volileev za sabo, ali i to še ne pomeni, da imajo prav. Trdijo sicer, da so izgnali dinastijo in staro vlado, ali podpirali so jo vsa štiri leta. Nemška revolucija — pravi Eisner — je bila znamenje naprednega gibanja mas. Govornik zaključuje: Pomagajte. Na pragu socializma stojimo. Napredovati hočemo po njegovi poti. Naj ne odidemo iz Berna, dokler ne dosežemo skupnega cilja, to je nanovo organizirati socialistične sile, pomagati resnici do zmage in izvršiti delo človečnosti. Odgovor večine. Član nemške večine Mueller se obrača proti Eisnerju in skuša zagovarjati svojo frakcijo. Ka-. kor Wels, trdi tudi on, da ne pada nobena krivda nanjo. S Scheidemannovim stališčem so vsi člani večine solidarni. Govoreč o svojem potovanju v Pariz leta 1914. odklanja očitanje francoskega sodruga Thomasa. Nemška socialna demokracija je popolnoma pripravljena predložiti vprašanje odgovornosti nevtralnemu tribunalu. Govornik svari konferenco pred atmosfero nezaupanja, ki bi nastalo, če bi Internacionala obsodila nemško večino. Če laj demokracija napreduje, je treba zaupanja vseh socialističnih strank, in če naj se omogoči sporazum, se je treba izogniti vsemu, kar bi izgledalo ,kakor da hoče konferenca nastopati kot sodnija proti nekaterim socialistom, ki so ravnali s čisto vestjo. Brantingovo mnenje. Vodja švedskih socialistov Hjalmar Branting upozarja, da se morajo tako vprašanja razjasniti in zato da je debata potrebna. Kljub vsem nasprot- nim nazorom, ki so neizogibni, pa upa, da se težave dajo poravnati in da bo mogoče temeljito rešiti vprašanje. Kautsky. Do besede je prišel stari teoretik socilizma Kari Kautsky (nemška manjšina). Razbral je zgodovino vojne in dejal, da nemški socialisti sicer niso mogli preprečiti vojne, da so pa člani večine storili napake, katerim bi se bili lahko izognili in ki se ne dajo opravičiti. Njih moč ni zadostovala, da bi bili preprečili vojno; ali zato ni bilo treba podpirati reakcionarne vlade, s čimer se je delS vtisk, da so njena dejanja opravičena. Manjšinski socialisti, ki so imeli toliko poguma, da so protestirali proti mirovnim pogodbam v Brest Litovsku in Bukareštu, imajo danes pravico zahtevati, da se ravna pravično z nemškim ljudstvom. Treba je imeti zaupanja do nemškega ljudstva. Nemčija mora dobiti živil in pomagati se ji mora, da bo mogla delati, da ne pride do nemirov, ki bi mogli vnovič oživeti boljševizem. i Angleška sugestija. Za Kautskim je govoril angleški delegat Stu-art Bunning. Angleški delegati, pravi, so mnenja, da je v sedanji dobi debata o odgovornosti nepotrebna. Glavno je združitev delavstva. Zato poziva sodruga Thomasa, naj "ne napravi iz vojne ,ki se je pravkar končala, vojne delavstva." Zagotoviti je treba enotnost delavstva, da bomo mogli paziti na to, kar se godi v Parizu. V podobnem smislu govori delegat gornje Alza-cije, ki pravi, da je potrebna mednarodna akcija v trenotku, ko kaže pariška konferenca imperialistične tendence. * Estonski delegat Marina pripoveduje, kako so Nemci mučili in zatirali Este, ne da bi bila nemška socialistična večina protestirala. Troelstra govori o boljševizmu, katerega ne odobrava. Vendar pa ne želi, da bi ga konferenca obsodila, ker ima drugo nalogo, namreč predvsem kontrolirati delo mirovne konference v Parizu. VAŽNO ZA NAROČNIKE! Zakon zahteva, da mora vsak naročnik imeti list plačan v naprej. Ne na nas, temveč na vas je ležeče, če hočete imeti vse številke Proletarca. Vi imate na svojem naslovu v oklepaju številko, ki pomeni, do kdaj imate list plačan. Prihodna številka lista je (603) in če je Vaša številka na naslovu taka ali pa še manjša, tedaj takoj obnovite naročnino, ker smo drugače po zakonu prisiljeni, da Vam takoj tistavimo list Odmevi. A. B. C. — Gradnja ali destrukcija? — Boljševizem. — Naši kritiki. — Komu bo ostalo delo organiziranja? F. Z. Po vsem svetu vrši in vre. V ljudske duše se je naselila nezadovoljnost. V široke ljudske mase ši-rom sveta je prišlo spoznanje, da je nekaj gnjilega "v državi Danski": Nekaj ni prav. Nekaj je treba preurediti, topri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. INICIATIVA DRUŠTVA RUDEČI OREL ŠTEV. 105 S. D. P. Z. White Valley, Pa. Društvo Rudeči Orel štev. 105 S. D. P. Z. v Whi-te Valley, Pa. je na .svoji redni seji dne 2. marca t. 1. vzelo v pretres spor, kateri je nastal med bivšim uradnim glasilom Glas Naroda ter med glavnim odborom S. D. P. Z., ter po daljši debati prišlo do sledečega zaključka. Naše društvo ostro protestira prvič; proti glavnemu odboru S. D. P. Z. ker se isti ne ozira na večino članstva, ter je svojevoljno odstavil Glas Naroda kot uradno glasilo zveze, klub temu, da je bil izvoljen na splošnem glasovanju; ako je hotel glavni odbor odstaviti Glas Naroda kot glasilo, bi se mo-bor SDPZ. si je štel v svojo dolžnost v smislu pravil ral poslužiti druge poti, ne pa na ta način, kot bi bil glavni odbor neodvisen gospodar Vveze. (Gl. od-odločno postopati z glasilom. Ako bi G. N. pred iz-danjem tozadevne iniciative dr. štev. 3 izvajal tako absurbna obrekovanja, bi se zadnje glasovanje sploh ne vršilo, ker bi ga gl. odbor že prej odstavil. Od-stavljenje G. N. kot glasilo po gl .odboru nima z zadnjim glasovanjem nobenega stika, ker je G. N. izrabljal svoje dolžnosti v lastno korist — po izdaji tozadevne iniciative. Opomba gl. taj.) Obenem protestiramo proti Glas Naroda zaradi njegovega ruvanja in neumestnega postopanja proti glavnemu odboru NE DA BI PODAL TUDI DOKAZE, kar nikakor ni v korist, temveč v škodo organizacije jdolžnost uradnega glasila je, da priob-čuje v listu društvene oziroma zvezine reči, za kar je tudi plačan, ne pa delati razdor in nezadovoljnost med članstvom. DA NI GLAS NARODA V TEM OZIRU IZPOLNJEVAL SVOJIH DOLŽNOSTI, ZATO IMAMO DOKAZE. Nadalje ako so gospodje pri Glas Naroda opazili v glavnem uradu S. D. P. Z. kakšno nepravilnost ali kaj podobnega in se branijo to objaviti v listu, potem se smatrajo za sokrivce. Da se izognemo v prihodnje enakim neprilikam, je naše društvo sklenilo predlagati sledečo INICIATIVO Glavni odbor S. D. P. Z. naj takoj podvzame potrebne korake, da prične S. D. P. Z. izdajati svoje lastno glasilo in sicer kot mesečnik, katerega naj dobiva vsak član in članica, list naj se da tiskati tiskarni, katera nudi najboljše ugodnosti. Prepričani smo da bi stroški lastnega glasila ne presegali sedanjih stroškov, ker moramo plačevati kar tri glasila. (S. D. P. Z. je imela le glasilo in pomožno glasilo, sedaj pa le eno glasilo, o tretjem glasilu nam ni znano, pač pa se od časa do časa oglaša organizacija v drugih listih in koledarjih. (Op. gl. tajnika.) Upamo, da se cenjeni bratje in sestre strinjajo z nami, vsled česar apeliramo na bratska društva, da podpirajo ta predlog, da pride čim prej na glasovanje. Frank Kern, predsednik. Anton Rožina, tajnik. Andrej Bogataj, blagajnik. Dr. pečat. Dodatek gl. tajnika. Gornji iniciativni predlog društva Sloge štev. 105 j e v smislu pravil pravilno izdan in ,]e cenjenim društvom odprt za podporo v svrho splošnega glasovanja o predlogu. Društva, katera, se strinjajo z iniciativo in žele, da pride na splošno glasovanje, naj jo podpirajo, o čemer naj uradno obvestijo gl. urad. Čas za podpore iniciative je v smislu pravif določen od vštetega 30. marca do vštetega 11. maja 1919 —to je za dobo 6 tednov. Ako bo iniciativni predlog podpiran v določet-nem času od 10 društev iz štirih raznih držav, bo izdan na splošno glasovanje. Blas Novak, tajnik. Finančno poročilo o poslovanju med krajevnimi društvi in gl. uradom S. D. P. Z. za mesec januar in februar 1919. Dr. | Društvo uplačalo štev. januar j februar 1 .... $ 292.63 $ 408.36 2 ____ 165.05 233.55 3 ____ 222.30 304.69 4 ____ 134.89 210.31 5 ____ 225.30 317.78 6 ____ 20.34 29.68 7 ____ 169.66 251.14 8 ____ 25.36 26.55 9 ____ 95.17 150.50 10 ---- 171.39 266.93 11 ____ 138.28 209.52 12 ____ 53.27 63.58 13 ____ 191.05 290.44 14 ____ 150.27 220.16 15 ____ 111.17 250.04 16____ 43.55 64.88 17 .... 11.00 20.08 18____ 181.80 267.36 20 ____ 86.48 97.66 21 ____ 127.85 169.08 22 ____ 268.42 314.21 23 ____ 466.68 565.04 24 ____ 113.05 144.f4 25 ____ 272.04 385.41 26 ____ 94.81 145.60 27 ---- 48.47 92.69 29 ____ 117.30 179.96 30 ____ 314.65 362.52 31 ____ 21.99 31.78 32 ____ 42.06 55.92 33 ____ 151.76 201.28 34 ____ 105.38 170.84 35____ 189.32 299.57 36 ____ • 134.47 198.84 37 ____ 72.62 102.84 38 . . . 257.94 375.55 39 ____ 74.16 84.94 40 ---- 111.70 132.10 41 . . . 376.34 524.26 42 . . . 152.42 215.99 43 . . . 48.67 56.82 44 . . . 71.85 117.55 45 . . . 157.69 225.09 46 . . . 37.26 54.22 47 . . . 73.29 95.77 48 . . . 39.65 65.35 50 . . . 295.01 434.73 51 . . . 354.58 521.25 52 . . . 10.44 15.88 53 . . . 26.91 38.22 55 . . . 23.77 35.54 56 . . . 326.55 470.02 57 . . . 28.36 39.86 58 . . . 55.03 66.81 59 . . . 89.47 110.62 60 . . . 356.59 504.23 61 . . . 60.87 102.67 62 . . . 150.90 178.28 63 . . . 14.55 18.86 64 . . . 65 . . . 142.67 84.71 132.82 66 . . . 196.08 221.31 67 . . . 60.78 92.37 68 . . . 116.97 157.90 69 . . . 75.36 113.53 70 . . . 68.91 69.98 71 . . . 84.15 107.86 72 *. . . 68.37 99.98 73 . .. 71.26 103.19 74 . . . 43.32 58.48 75 . . . 12.69 16.44 76 . . . 6.31 9.52 77 . . . 10.17 15.34 78 . . . 27.92 47.25 79 . . . 171.51 247|00 80 . . . 36.56 50.54 Društvu izplačano januar | februar $ 227.00 500.00 28.00 335.00 139.00 120.00 141.00 100.00 100.00 297.00 155.00 43.00 26.00 103.00 387.00 100.00 174.00 32.00 191.00 71.00 33.00 349.00 100.00 168.00 282.50 29.00 82.00 132.00 114.00 55.00 96.00 32.00 121.00 22.00 111.00 183.00 49.00 360.00 10.00 51.00 27.00 117.00 100,00 82.00 46.00 22.00 227.00 8.00 1,000.00 533.00 591.00 153.00 84.00 256.00 87.00 22.00 193.00 101.00 228.00 25.00 433,00 115.00 197.00 15.00 33.00 138.00 20.00 2,071.00 198.00 307.00 155.00 145.00 89.00 1,074.50 82.00 143.00 54.00 115.50 89.00 198.00 595.00 54.00 18.00 88.00 19.00 167.00 52.00 355.00 301.00 56.00 402,00 105.00 ■54.00 144.00 185.00 57.00 20.00 346.00 66.00 "431.50 256.00 168.00 36.00 18.00 132.00 35.00 19.00 81 ____ 86.35 109.93 146.00| 84.00 82 ____ 153.68 217.10 lii.oo! 33.00 83 .... 46.74 65.00 84 ____ 67.04 71.14 110.00 85 ____ 50.34 79.44 111.00 86 ____ 61.75 83.10 45.00 58.00 87 ____ 29.31 40.62 16.00 88 .... 62.81 100.48 89 ____ 51.42 74.64 11.00 31.00 90 ____ 57.63 89.18 628.00 59.00 91 ____ 102.28 149.68 144.00 10.00 92 ---- 104.73 122.49 145.00 15.00 93 ____ 38.36 55.18 81.00 95 ____ 52.93 85.21 557.00 96 ....! 54.83 79.62 97 ____ 41.87 64.87 68.00 17.00 98 ---- ' 34.29 54.40 ......... 28.00 99 ____ 51.65 87.78 14.00 9.00 100 ____ 281.51 468.27 58.00 31.00 101 ____ 63.38 69.76 73.00 102 ____ 69.91 114.84 24.00 9.00 103 .... 14.29 27.38 104 ____ 58.90 95.65 131.00 105 ____ 100.36 141.70 67.00 165.00 106 ____ 53.85 83.89 133.00 60.00 107 ____ 96.87 53.60 159.00 31.00 108 ____ 140.41 206.04 104.00 109 ---- 76.57 93.84 19.00 110 28.10 39.20 111 ____ 119.58 72.11 131.00 66.00 112 ____ 82.33 126.73 % 6.00 114 ____ 21.31 36.29 100.00 60.00 116 ____ 164.10 256.56 38.00 212.00 117 ____ 362.65 550.96 6.00 310.00 118 ____ 37.37 53.77 129.00 31.00 119 ---- 53.54 74.60 166.00 120 ____ 91.83 139.13 68.00 174.00 121 ____ 143.98 159.78 150.00 122 ____ 45.60 72.20 114.00 123 ____ 126.36 196.92 202.00 124 ____ 29.78 87.06 118.00 26.00 125 .... 85.50 -130.34 126 .... 364.90 523.63 1,208.00 85.00 127 ____ 51.43 65.16 42.00 37.00 128 ____ 147.83 189.20 200.00 117.00 129 ____ 33.19 50.82 13.00 130 ____ 208.29 305.12 237.00 184.00 131 ____ 172.28 190.04 98.00 47.00 132 50.43 72.44 133 . . . 48.28 110.28 81.00 134 ---- 82.82 109.34 6.00 42.00 135 ---- 31.43 46.06 143.00 136 35.00 42.42 * 138 ! ! ! . 35.40 53.52 81.00 139 ____ 116.29 182.00 28.00 140 ____ 29.61 77.02 51.00 141 ____ 85.77 125.94 75.00 30,00 142 ____ 73.56 115.70 22.00 33.00 143 ____ 110.05 121.82 75.00 124.00 144 ____ 112.35 155.52 129.00 145 ____ 150.37 234.84 79.00 46.00 146 ____ 55.00 84.47 40.00 147 ____ 81.11 122.42 78.00 138.00 148 ____ 51.71 79.30 206.00 149 ____ 66.25 101.30 44.00 28.00 150 ____ 94.36 111.73 94.00 145.00 151 ____ 63.88 88.16 164.00 152 ____ 115.47 129.22 58.00 153 ____ 53.78 74.62 •........ $15,673.73 $21,605.11 $13,177.50 $16,921.50 BLASHOVAK, taknik. 100.00 460.00 V izjemnih časih se menja tudi ljudska psihologija. Ob takih prilikah se najbolje spoznava, da je človek produkt razmer. Ljudje, ki bi sicer ne mogli gledati, kako se kolje pišče, postajajo v bitki ne-vkrotljivi divjaki, v revoluciji neprizanesljivi okrut-neži. Odgovornost za grozote ne pada navsezadnje nanje, ampak na tiste, ki so provocirali vojne in revolucije. PROTEST. Bon Air, Pa. — Društvo Bonairski Slovenci, št. 79, SDPZ., v Bon Airu je na svoji redni seji dne 9. marca razpravljalo o sklepu gl. odbora SDPZ. za odstavitev glasila te organizacije Glas Naroda, ker je pisal v tonu škodljivem napredku organizacije, 'kajti svojih očitanj in obdolžitev proti gl. odboru ni dokazal. Ker Glas Naroda ni prinesel dokaze za svoje trditve, je to znamenje, da je pisal neresnico. Po daljši diskuziji članstva je "društvo prišlo do zaključka, da je gl. odbor postopal pravilno in v soglasju pravil SDPZ. Društvo Bonairski Slovenci je odločno proti temu, da bi zveza imela za glasilo list, ki poroča neresnico o poslovanju v organizaciji. Lovrenc Krainc, predsednik; Anton Jakobe, tajnik; John Milavec, blagajnik. (Pečat društva.) ČLANSTVU KLUBOV J. S. Z. V ZAPADNI PENNSYLVANIJI. Veliki svetovni dogodki so prebudili evropski proletariat. Zdrobil je verige nekdaj mogočnega ca-rizma in kajzerizma in nastopil pot v socializem. Za zavedno evropsko delavstvo se je pričela doba grad* nje boljše družbe, gradnja sistema pravičnosti in demokracije. Ves čas svetovne vojne je ameriško delavstvo apeliralo na evropske proletarske mase, naj stro av-tokratične verige, ki jih oklepajo. Delavstvo je poslušalo naše klice in se otreslo tiranije. Kakor hitro je pa to izvršilo, so prišli na dan skriti in javni sovražniki prave demokracije in hočejo delavstvo oropati njihovih pridobitev ter ga izročiti starim razmeram. Pred nami je vprašanje: "Kaj naj bo v teh resnih časih naše stališče ?'' Da dobimo odgovor na to vprašanje, da se pogovorimo o naši organizaciji, o bodočem delu in drugih važnih rečeh, sklicujemo sestanek, na katerega vabimo vse klube JSZ., aktivne in neaktivne, naj pošljejo svoje zastopnike na to zborovanje, ki se vrši v nedeljo, 6. aprila ob 2. popoldne na Lawrence, Pa. Vsi, ki se zanimajo za naše gibanje ,lahko prisostvujejo na tem zboru. Louis Britz, John Terčelj, Martin Cetinsky, Anton Mrak, Louis Glasser, Bartol Yerant, Jože Ambro-žič in John Bobnar, sklicatelji. SLOVENCEM V DETROITU IN OKOLICI. Detroit, Mich. — Vsak drugi in četrti petek v mesecu se vrše socialistična predavanja v Slovensko-srbskem lokalu na 424 Ferry Ave. Slovencem v Detroitu in okolici priporočamo, da se jih udeležujejo polnoštevilno. Če hočete pridobiti znanja o socialnih vprašanjih, o socializmu, o velikih preobratih, ki so danes na dnevnem redu v družabnem sistemu, tedaj ne opuščajte takih prilik. Udeležite se vsakega predavanja, ki ga priredimo. Poglejte nekoliko okoli sebe, pa boste videli, da se ves svet zanima in 'zasleduje velika socialna vprašanja. Slovenci v Detroitu ne kažejo tistega zanimanja za te- koče dogodke, kot bi bilo potrebno. Hrvati in Srbi so v tem oziru naprednejši. dramite se vendar in vstopite v naše vrste, ako ste pripravljeni pomagati človeštvu do boljše bodoč- nosti. * Jože Kotar, tajnik. LISTU V PODPORO. Edvard Branisel, Cleveland, Ohio............$—.50 Lovrenc Guzell, Avella, Pa....................................—.50 John Murnich, Forest City, Pa............................—.50 Nabrano v Yukon, Pa., (Pošiljatelj F. Novak) 1.50 B. N............................................................................5 Frank Russell, Eveleth, Minn............................—.50 Frank Egans, Dickson City, Pa.............—.50 John Repovš, Mascoutah, 111................................—.50 N. Bahovec, Chicago, 111........................................—.25 Albert Hrast, Tillden, 111......................................—.50 Neimenovana, Chicago, 111....................................1.00 Skupaj.............................$ 6.30 Zadnji izkaz......................... 25.20 Skupaj.................'............$31.50 NAROČNIKOM. Kadar se preselite .naznanite nam vselej poleg novega tudi vaš prejšnji naslov. Vse stvari, ki se tičejo poslovanja lista, kot naročnine, naročila knjig in koledarjev, oglase itd., pošiljaj te na naslov: PROLETAREC, 3639 W. 26th ST. CHICAGO, ILL. Ako imate kake pritožbe glede nerednega poslovanja ali drugih uzrokov, ki so v zvezi s tem listom, jih pošiljajte nadzornemu odboru J. D. T. D. na naslov: Philip Godina, 2814 So. Karlov Ave., Chicago, 111. V "VVashingtonu je senat imenoval odbor, ki preiskuje boljševizem v ^meriki. Taki preiskovalni odbori niso v glavnem mestu nič nenavadnega in če je , človek nekoliko let zasledoval to delo ,se mu naposled zazdi ,da nimajo vse te študije nobenega dru-zega namena, kakor doseči, da "bi se zdelo, da se a j dela." Neštevilne so bile že kongresne in senatne in komisijske preiskave ,a navadni rezultat je velik kup podpisanega papirja in drugega nič. Zato je tudi dvomljivo, ali ima preiskavanje boljševizma kakšen praktičen pomen, ali je tudi to le bahava potrata časa. Dosedanje delo senatnega odbora ne zbuja velikih nad. Že v načinu raziskavanja ni opaziti nobenega pravega sistema in večina porabljenega časa je bila povsem neplodna. Marsikaj je bilo slišati in citati o boljševizmu v Rusiji, v nekaterih izjavah so bile posamezne zanimive drobtine; iz vsega, kar je bilo povedano, si pa vendar nihče ne more napraviti pravega pojma, kaj je in kaj pomeni boljševizem, in kdor bi hotel črpati svoje znanje iz take preiskave, ne bi bil prav nič na boljšem, kakor še zajema svojo modrost iz tendenčnih in konfuznih časniških poročil. Kdor jemlje našo najvišjo zakonodajno zborni- co resno, je pa pričakoval ,da bo ta preiskava posvetila svojo pažnjo predvsem ameriškim razmeram V tej smeri bi bila lahko plodonosna; ampak izpolniti bi morala prvi pogoj vsake smotrene preiskave. Morala bi^iti od fndamenta objektivna. To bi jo pa logično moralo dovesti do tega, da bi preiskala socialne razmere v Ameriki, kajti le tako znanje odpre pot razumevanju socialnih pojavov, med katere spada navsezadnje tudi boljševizem. Tudi take preiskave so se sicer že /odile, vsaj v gotovem omejenem obsegu. Šele pred par leti, že tekom svetovne vojne je opravila zvezna industrijska komisija,' kateri je stal Walsh na čelu, znatno in priznanja vredno delo. Obširno poročilo te komisije je bilo predloženo vladi in kongresu; bilo je tiskano in v precejšnji nakladi razširjeno. Ali ostalo je poročilo; ljudem, ki se resno zanimajo za socialna vprašanja, je podalo mnogo važnega matenjala. Zaman pa vprašuje človek, kakšne praktične posledice so Soloni v Washingtonu izvajali iz vseh onih dejstev in dvomljivo je, če so sploh vsi kongresniki m senatorji prečitali tisti reporf. Ako se niso pod vti-skom svetovnih dogodkov ideje v Kapitolu razvile, tedaj tudi preiskava boljševizma ne bo nič več vredna od vseh tistih preiskav, ki so le pomnožavale arhive. . Nobena socialna prikazen se lie more razumeti sama zase. Vsaka ima svoje zveze in stike, in le z objektivnim študijem vse socialne okolice postaja razumljiva. Če hoče senat vedeti, odkod prihaja boljševizem, ne zadostuje, kar najdejo detektivi pn kakem: "raidu" na prostore I. W. W. Posvetiti je treba tudi na drugo stran in poiskati prve vire • vsega socialnega dogajanja. Senat bi moral imeti tolik poguma, da bi položil ves obstoječi socialni sistem na operacijsko mizo in ga pregledal z Roent-genovimi žarki, potem se pa vprašal, ah ustreza ta sistem sploh še vitalnim potrebam današnjega časa. Ali ni med tem sistemom in potrebami sedanjega ljudstva disharmonija? Če bi imel s svojimi preiskavami resen namen, bi moral najti to disharmonijo in prepričal bi se, da je ona glavni vir vsega, čemur pravijo socialni nepokoj. Boljševizem je le. ena onih ravnovrstnih oblik, v katerih se izraza ta nemir Sami poizkusi zatiranja boljševizma so prav tako zgrešeni, kakor je napačno kurirati posamezne siptome bolezni, pa puščati bolezen samo pn miru. Če pride bolnik k vestnemu zdravniku m tozi, da ga glava boli, mu ta ne bo meni nič tebi nič dajal kakšen prašek zoper glavobol, ampak bo hotel spoznati, od česa ga glava boli, pa se bo spravil na fundamentalno bolezen. v . Tudi boljševizem je le simptom in politični doktorji morajo spoznati, da je družba bolna. Njeno temeljno bolezen morajo preštudirati, zoper to morajo najti zdravilo, sicer ostanejo vse njih zdra-vilske metode fušarija, ki nič ne popravi, ampak le . pogorša. Nešteti odpuščeni vojaki in mornarji ne morejo dobiti dela. Bilo je že mnogo razburjenih in razburljivih pripetljajev zaradi tega. V Chicagi snujejo unijo odpuščenih vojakov in mornarjev m jo hočejo pridružiti delavski federaciji. Na drugi strani se snujejo organizacije nekakšnega dobrovoljnega značaja, z namenom, da preskrbe vojakom in mornarjem službe. Kakšen je njih načrt? Na delodajalce apelirajo, naj jim naznanijo vsako prosto službo. Torej nekakšne posredovalnice. Z ozirom na to, da zahtevajo privatne posredovalnice ogromne pristojbine, v mnogih slučajih naravnost oderuške, bi se to delo lahko imenovalo hvalevredno. Toda kaj, če je več rok, iščočih dela, kakor praznih mest? In kaj, če dobi bivši vojak službo, pa je drug delavec zaradi tega izgubi? I11 kaj, če spoznavajo delodajalci, da je na delavskem trgu več rok, kot jih potrebujejo, pa izranje lavskem trgu več rok, kot jih potrebujejo, pa izrabijo priliko za znižavanje plač in za provociranje konkurence med delavci. Razni odbori, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela, ima nemara najboljše namene, ali to nič ne po-maga. Od najboljše evidence praznih mest nimajo delavci v uniformi in v civilnih oblekah nič, če ni toliko dela, kolikor je delavcev. Radi bi pa poznali tisti odbor, ki more v sedanjem sistemu rešiti to vprašanje! In zanimivo bi bilo izvedeti, kako so ^reševali vsi tisti raznovrstni komiteji, ki so bili že te-.kom vojne nastavljeni za to. Da ga niso rešili, kaže ■ rezultat. Če so pa sploh hoteli doseči kakšno uspe- i šno rešitev, bi se bili morali poučiti pri socializmu, pa • bi si bili vsaj prihranili kup neplodnega dela. Vojaki se vračajo, ali še davno se niso vsi vrnili \ Če pa se širi brezposelnost že sedaj, je vprašanje, kaj bo šele tedaj, kadar se vrnejo vsi in pomnože armado delavstva. Nikjer ni garancije, da bo toliko j več dela, kolikor je več delavcev. Problem se ne resi s samim posredovanjem, ampak le s tem, da se napravi toliko dela, kolikor je rok. Naloga bi bila zelo olajšana, če bi država kontrolirala vso idustrijo; ce bi bilo res več delavcev kakor delavskih mest, bi se zadnja lahko pomnožila s tem, da bi se skrajšal de-lovni čas. Dokler so vsa podjetja v privatnih rokah in je zakonodajcem celo preveč, da bi določili maksimalen delovni čas, je pa edina provizorična pomoč v . tem, da podvzamejo države in občine same dela, pn katerih morejo nezaposleni dobiti zaslužka. Ali tudi to je le provizorična pomoč za silo in za ljudstvo v splošnem so to drage metode, kajti stroški takih del se morejo pokrivati le z davki. Vprašanje brezposelnosti se pa ne odpravi z nobeno pro-vizorično rešitvijo. Pač je za trenotek treba pomagati, kakor se more, toda večno se ponavljajoče kri- j ze bi vendar lahko poučile odgovorne faktorje, dal je naposled treba misliti na definitivno rešitev. In j če je ni v privatno kapitalističnem sistemu, je treba j imeti toliko poguma, da se to prizna in poseže po . boljšem sistemu. J)enar ne smrdi. Tudi če prihaja od kraljevske vlade, ne. Lump v svetniški halji je trojen lump . NA AGITACIJO! Ali čitaš Proletarca? Če si naročnik tega lista, prečitaj vsak članek. Ako ti ni takoj kaj jasno, počakaj nekaj časa in potem še enkrat prečitaj. Tako se boš naučil razumevati politične članke in ne bo se ti treba izgovarjati, da je Proletarec pisan "previsoko". Ne trdi, da je Proletarec majhen list. Nikjer ne dobiš za to naročnino toliko izvirnega dela, toliko dobrih člankov, kakor v Pro-letarcu! Zadnja izdaja je izšla na 28. straneh. Ako bi se hoteli slovenski sodrugi nekoliko potruditi in pridobiti listu večje število naročnikov, bi lahko izdali vsako izdajo v povečani obliki. Žal, da je agitacija za razširjenje Proletarca mlačna in nekateri, ki hočejo veljati za "čiste socialiste", mu žele celo škodovati. Ne smete pozabiti, da je Proletarec edini list, ki je glasilo slovenskih socialistov, organiziranih v J. S. Z. Članstvo slovenske sekcije je gospodar lista in od njega odvisi napredek glasila in oragnizacije. Nesoglasja, ki so premostljiva, ne smejo nobenega odvračati od te akcije. Ako kdo želi prevzeti zastopstvo Proletarca za nabiranje naročnikov in oglasov, naj piše u-pravništvu za potrebne listine in informacije. Če imate v sebi zmožnosti agitatorja, ne odlašajte, nego pričnite z delom za list in organizacijo takoj. Med knjige, katero bi moral prečitati vsakdo, ki hoče pridobiti nekoliko vpogleda v razna verstva, spada vsekakor The Profits of Religion. Spisal jo je znani socialistični pisatelj Upton Sinclair. Ta knjiga pomenja petnajst let njegovega dela in je edina te vrste v angleški književnosti. Knjiga (mehko vezana) stane 60c. Kdor je zmožen čitanja angleščine, naj jo naroči v upravništvu Proletarca. ODDA SE LEPA SOBA, z razgledom na ulico in vso potrebno opravo. Več se izve ob večerih ali pa v nedeljo pri Frank Šavsu, 4008 W. 31st St., Chicago, HI. Telefon Lawndale 8157. Ameriški Družinski Koledar LETNIK 1919 smo pričeli razpošiljati ta teden. V teku deset dni, morda nekaj dalj, ga bodo imeli v rokah vsi naročniki. Če ga ne prejmete takoj, potrpite še nekoliko, kajti naročil imamo za PET TISOČ izvodov, ki se ne morejo razposlati vsi v enem dnevu. > Ako še niste poslali naročilo za Majsko Revijo Proletarca ne odlašajte nego pošljite naročilo takoj na PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cene so sledeče: Posamezen iztis .......!............$ .10c 10 iztisov...........................95c 25 iztisov ........................... 2.25 50 iztisov.......................... 4.50 100 iztisov......................... 8.00 250 iztisov......................... 20.00 500 iztisov......................... 38.00 1000 iztisov........................ 70.00 V korist vašega podjetja ali trgovine je, da daste oglas v MAJSKO REVIJO. Cene oglasom v REVIJI so: Ena stran..........................$16.00 Pol strani.......................... 9.00 Četrt strani........................ 5.00 Palec dolžine v širini ene kolone.......50 Velikost listov v Majski Reviji bo ista kakor v regularnih izdajah Proletarca. Ako želite kaka pojasnila, pišite upravništvu Proletarca, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Kako naj se delavci izobrazu/ejo? Kako? S čitanjem knjig, listov in brošur. Kakšna naj bo ta literatura, da bo res dala delavcu tisto znanje, ki mu je v političnem življenju potrebno? Na svetu je vse polno listov in knjig, ki imajo edini namen držati delavstvo v temi in nevednosti, da ne bi spoznalo svoje moči in vrednosti svojega dela. Dokler ne spozna tega, je izkoriščanje lahko. Imamo knjige in liste, ki zastrupljajo maso. Imamo knjige in liste, ki vodijo do spoznanja. Če se je tvoj um že tako razvil, da znaš ločiti dobro od slabega, tedaj boš naročal in čital tiste knjige in liste, ki zastopajo tvoje interese, ki vodijo proleta-rijat v družbo pravičnosti. Naroči se na Proletarca in čitaj njegove članke. Če si že naročnik, tedaj ne pozabi pridobiti svojega prijatelja, da se naroči nanj. Naroči brošure, ki jih ima v zalogi Proletarec. V naročitev priporočamo Ameriški družinski koledar za leto 1919; brošuro "V novo deželo"; "Katoliška cerkev in soci-jalizem" in Socinjalistička knjiž-n/ica. Vse te brošure in koledar vam pošljemo za en dolar poštnine prosto. Pošljite naročilo takoj. Prošnja. Yukon, Pa. — Sodrug Mihael Klarič, član soc. kluba št. 171 v Yukonu, Pa. boleha že nad leto dni na proletarski bolezni jetiki. Njegovi otročiči prosijo kruha, toda oče je vsled onemoglosti nezmožen, da bi jih preživljal. Bolniška podpora, ki jo je dosedaj dobival od društev, ni zadostovala niti za zdravniške stroške. Zato se spodaj podpisani soc. klub obrača do dobrosrčnih rojakov s prošnjo za podporo bednemu sodrugu. Bil je vedno vstrajen bojevnik v naših vrstah, zato ga ne smemo pozabiti v tem zanj tako kritičnem stanju. Vsak tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Imena darovalcev bodo objavljena. Darove pošiljajte na naslov tajnika kluba Frank Kovach, Box 114, Yukon, Pa. (Pečat: Jugoslov. Soc. Klub. št. 171 • Yukon, Pa.) PO NAVADI fe prvo vprašanje vašega ZDRAVNIKA Ali ste zabasani? ČLOVEK JE SKORO PRESENEČEN, ko sliši ta izraz od najimenitejših zdravniških avtoritet, z ozirom na posledice, ki jih ima zabasanost na človeka. Milijone ljudi ne ve teh temljnih resnic, kar jim je v veliko škodo. AKO VAS NADLEGUJE kislina v želodcu, neprebavnost, dviganje, nestano- \ vitnost, glavobol, želja za brezdelje in se vleči ter skončati bol, potem rabite narave-lastno-zdravilo LAXCARIN DOBRO JE ZA DETE, DOBRO JE ZA DEDA, DOBRO JE ZA VAS. čisto - dobro « p r i j e tn o. Odklonite ponaredbe. Prodaja se edino pri LAXCARIN PRODUCTS CO. Cena en dolar zavoj; 6 zavojev za popolno zdravljenje pet dolarjev. Pošljite Money Order, gotov denar ali registrirano pismo na LAXCARIN PRODUCTS CO., DEPT. Z—6 PITTSBURGH, PA.