Zbornik predavanj, 8.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2018 28 Program DORA v letu 2018 Katja Jarm, Cveto Šval, Mateja Krajc, Mateja Kurir, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Janez Žgajnar, Vesna Škrbec Državni program DORA, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana Uvod Državni program DORA (DOjka in RAk) je organiziran populacijski presejalni program zgodnjega odkriva- nja raka dojk s presejalno mamografijo za ženske v starosti 50 do 69 let, ki so v program pisno povab- ljene na dve leti. Pregled z mamografijo omogoča, da na zanesljiv način zaznamo rakave spremembe v doj- kah, ko še niso tipne. Nosilec in upravljavec organiziranega presejanja za raka dojk v Sloveniji je Onkološki inštitut Ljubljana (OIL). Program poteka v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) in Zavodom za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije (ZZZS). OIL kot upravljavec vodi pro- gram, strokovno nadzoruje in koordinira izvajalce, organizira in izvaja izobraževanje kadrov, upravlja z računalniško aplikacijo DORA in podatkovnim skladi- ščem, vodi centralni sistem vabljenja s klicnim cen- trom in obvešča ženske o izvidih, skrbi za odnose z javnostmi ter spremlja uspešnost programa s kazal- niki kakovosti. Program DORA od leta 2018 deluje po Sloveniji z 20 mamografi in letno aktivno (z osebnimi vabili z vna- prej določenim terminom pregleda) vabi na preseja- nje okoli 140.000 žensk (1). V program je vključenih 16 zdravstvenih zavodov iz cele Slovenije, ki izvajajo presejalne mamografije v presejalnih centrih. Na OIL deluje presejalno-diagnostični center (PDC) pro- grama, kjer se izvaja dodatna diagnostika in zdravlje- nje žensk z rakom dojk, odkritim v presejanju. Dolgoročni cilj programa je zmanjšati število smrti za- radi raka dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 % (2-4). Vzdrževanje kakovosti v celotnem poteku presejanja je ključnega pomena za učinkovitost presejanja. Kakovost program zagotavlja tako, da deluje v skladu z evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti, Povzetek Državni presejalni program za raka dojk DORA je konec leta 2017 dosegel 100 % pokritost ciljne popula- cije z organiziranim programom, od začetka leta 2018 pa so vse ženske aktivno vabljene v program. Od začetka implementacije programa leta 2008 do popolne pokritosti države je poteklo 10 let, kar je pri- merljivo z ostalimi evropskimi državami z dobro vzpostavljenimi presejalnimi programi za raka dojk. V desetih letih smo v presejalnem programu odkrili raka dojk pri več kot 2.000 ženskah, opravili smo 312.262 mamografij. Okoli 70 % v programu DORA odkritih rakov je ob diagnozi v omejenem stadiju, med odkritimi izven presejalnega programa pa okoli 50 %. Vsi presejalni centri DORA se enotno povezu- jejo z računalniško aplikacijo DORA, delujejo po enakih standardnih postopkih in so vključeni v stalen strokovni nadzor. Ženske med 50. in 69. letom, ki imajo vidne ali tipne spremembe dojk, za program DORA niso ustrezne in jih osebni zdravniki še naprej napotujejo v centre za bolezni dojk. Žensk po prebolelem raku dojk v program DORA ne vabimo, saj potrebujejo drugačen nadzor po zdravljenju. Ženske po 50. letu, ki so bolj ogrožene, da zbolijo za rakom dojk (zmerna ogroženost), glede na trenutno veljavne smernice za obrav- navo raka dojk spremljamo vsako leto; preko programa DORA vsaki dve leti, vmes pa opravijo klinični pregled in mamografijo v območnem centru za bolezni dojk. V letu 2018 je program poleg zaključka širitve dosegel tudi dva zakonska mejnika. Register DORA je bil vpisan v Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstva, sprejet je bil Pravilnik o izvajanju državnih pre- sejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka. Ključne besede: presejalni program, rak dojk, širitev, 10 let delovanja Zbornik predavanj, 8.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2018 29 osebje v programu je posebej izobraženo za preseja- nje, kakovostno izvajanje dela ter tehnično kakovost opreme pa zagotavljamo s strokovnim nadzorom. Na ta način je obravnava žensk enako kakovostna v vseh presejalnih centrih. Aprila 2008 je bila v programu DORA slikana prva ženska iz ciljne skupine, aprila 2018 pa je program praznoval deseto obletnico obstoja in obeležil do- končno pokritost celotne države z organiziranim pre- sejalnim programom. Širitev programa DORA po državi zaključena Vzpostavljanje programa DORA je potekalo posto- poma od leta 2008. Večletni proces vzpostavljanja takih nacionalnih populacijskih organiziranih progra- mov je značilen tudi za druge evropske države (5-7). Slovenija je leta 2003 začela s pripravami na uvedbo presejalnega programa za raka dojk v skladu z evrop- skimi priporočili (8), ki so potekale na OIL med leti 2003 in 2007. Program DORA je začel delovati marca 2008 na OIL z vabljenjem žensk med 50. in 69. letom iz Osrednjeslovenske regije, prva ženska je bila sli- kana 21. aprila 2008. Poleg OIL so program DORA na začetku izvajali še v dveh mobilnih enotah v ome- njeni regiji, nato pa se je presejalno slikanje žensk v letih 2013 in 2014 razširilo v Splošno bolnišnico (SB) Trbovlje, v Univerzitetni klinični center Maribor, Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana in ZD Maribor. Program je bil od začetka 2008 do 2015 omejen le na dve območni enoti (OE) ZZZS, Ljubljano in Maribor. Leta 2014 so se začele intenzivne priprave na širjenje programa po Sloveniji. Prvotni predlog širjenja pro- grama za vse slovenske ženske v starosti od 50 do 69 let je bilo treba zaradi zaostrenih finančnih razmer v državi revidirati. V sodelovanju partnerjev programa (OIL, ZZZS in MZ) je nastal Strateški načrt programa DORA 2015-2020. Ta načrt določa merila, postopke in časovnico za širitev programa na celo državo z na- tančno opredelitvijo nalog in odgovornosti posame- znih deležnikov in s poudarkom na nadzoru kakovo- sti. Ključni novosti tega načrta širitve sta uporaba ob- stoječih digitalnih mamografov v javnih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji in usmerjeno usposabljanje izvajalcev za delo v programu DORA (9). Leta 2015 sta se programu pridružila ZD Domžale in SB Ptuj, SB Ptuj kot prva ustanova po usmeritvah no- vega načrta širitve. V letu 2016 se je program v skladu s časovnico Strateškega načrta razširil še na pet OE ZZZS, in sicer v OE Kranj, Koper, Nova Gorica, Novo mesto in Krško z odprtjem štirih presejalnih centrov, ki so izpolnili vse zahteve za vključitev v pro- gram DORA (Bolnišnica za porodništvo in ginekolo- gijo Kranj, SB Izola, SB Nova Gorica in ZD Novo me- sto). Naslednje leto, 2017, je sledila vključitev še treh preostalih OE ZZZS, Murska Sobota, Celje in Ravne na Koroškem. Otvoritev presejalnih centrov DORA je bila novembra v SB Murska Sobota, decembra pa v SB Slovenj Gradec in v SB Celje. To je pomenilo, da je bila z razširitvijo na OE ZZZS Ravne in Celje vsem žen- skam v Sloveniji med 50. in 69. letom zagotovljena pravica do vključitve v državni presejalni program. V začetku leta 2018 je bil dosežen cilj, da so vse ustrezne ženske iz cele Slovenije aktivno vabljene v program DORA. V okviru programa DORA so začele delovati tri dodatne presejalne enote; presejalna mobilna enota OIL na Jesenicah, presejalni center v ZD Celje in mamograf v SB Brežice. Konec leta 2018 je načrtovan tudi zagon PDC programa v Univerzitet- nem kliničnem centru Maribor, kamor bodo na na- daljnje preiskave in zdravljenje napotene ženske iz severovzhodne Slovenije. Skupaj s širitvijo programa DORA v posamezne OE se je v skladu s Splošnim dogovorom za ženske od 50. do 69. leta v teh OE ukinilo oportunistično izvajanje preventivnih mamografij. ZZZS je izvajalcem mamo- grafij odvzel 40 % pogodbeno dogovorjenega pro- grama. Izbrani osebni zdravniki in izbrani ginekologi so dobili navodilo, da od začetka izvajanja programa DORA na njihovem območju žensk z napotnicami (z oznako na napotnici Z01.6 – rutinski mamogram osebe brez težav ali druge diagnoze) ne pošiljajo več na preventivne (presejalne) mamografije, ki bi se iz- vajale izven programa DORA v okviru oportunistič- nega presejanja za raka dojk (10). Program DORA septembra 2018 vključuje vso sloven- sko ciljno populacijo žensk, ki obsega 280.000 žensk (1). Letno je v program povabljenih okoli 140.000 žensk, ob vsaj 70-odstotni udeležbi pa bo letno opravljenih okoli 100.000 mamografij. Presejalne mamografije se izvajajo na 20-ih mamografih v staci- onarnih enotah v 16-ih javnih zdravstvenih zavodih in v treh mobilnih enotah. V mrežo presejalnih cen- trov programa DORA je vključenih 13 javnih zdrav- stvenih zavodov v vseh OE ZZZS. Poleg teh presejanje poteka v treh javnih zdravstvenih zavodih na najeti mamografski opremi, kjer presejanje izvajajo radio- loški inženirji z OIL. Vsa nadaljnja obravnava v prese- janju odkritih sprememb na dojkah in zdravljenje v presejanju odkritih rakov dojk se trenutno izvajata v PDC OIL. Vsi centri delujejo po enotnih standardih, ki Zbornik predavanj, 8.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2018 30 jih opredeljujejo Evropske smernice kakovosti (11), in v njih poteka reden strokovni nadzor. Zagotavlja- nje kakovosti v programu poteka na več ravneh: spremljajo se kakovost dela radioloških inženirjev in radiologov, kakovost mamografov in kazalniki kako- vosti programa. Ženske iz posameznih občin so povabljene v njim naj- bližjo presejalno enoto DORA, razporeditev prikazuje slika 1. Seznam presejalnih centrov s pripadajočimi občinami je objavljen tudi na spletni strani programa (https://dora.onko-i.si). Posebnosti obravnave žensk v programu DORA Pogoji za vabljenje žensk v program DORA so: starost med 50. in 69. letom (8), stalno prebivališče v Repu- bliki Sloveniji, brez predhodnega raka dojk (12) in ve- ljaven status zavarovane osebe (13). Pri starosti žen- ske upoštevamo le letnico rojstva, torej vabimo žen- ske, ki v določenem letu dopolnijo najmanj 50 ali naj- več 69 let. V letu 2018 tako vabimo ženske, rojene v letih od vključno 1949 do vključno 1968. Register DORA je na dnevni ravni povezan z Registrom raka Republike Slovenije (RRRS), tako da ženske, ki imajo v RRRS zabeleženo diagnozo invazivnega ali neinva- zivnega raka dojk, niso ustrezne za vabljenje v prese- jalni program. Status zavarovane osebe je pogoj skla- dno s 15. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar zavarovana oseba iz- kazuje z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja ZZZS (13). Ženska, ki je prejela vabilo v program DORA in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, vendar nima statusa zavarovane osebe in nima kar- tice zdravstvenega zavarovanja, ki jo izda ZZZS, ni upravičena do kritja stroškov za opravljen mamo- grafski pregled iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z evropsko kartico zdravstvenega zava- rovanja ženska v programu DORA ne more sodelo- vati. Za presejalni pregled dojk v novo odprtih presejalnih centrih v SB Celje, ZD Celje, SB Murska Sobota, SB Slovenj Gradec in SB Brežice bodo vse ustrezne žen- ske, ki spadajo v posamezni presejalni center, prejele vabilo v dveh letih po pričetku presejanja na njiho- vem območju. Dve leti je priporočen interval prese- janja in urniki slikanj v presejalnih centrih so sestav- ljeni tako, da se za prvi krog vabljenja vse ženske zvr- stijo v dveh letih. Izbor žensk za vabljenje je naklju- čen, računalniško generiran. Ženska se lahko na pre- sejalno mamografijo naroči tudi sama preko objav- ljenih kontaktov programa DORA. Povabljena je nato vsaki dve leti glede na predhodno mamografijo. Iz Registra DORA ženska na dom prejme osebno va- bilo, v katerem so že vnaprej določeni datum, ura in lokacija slikanja. Za presejalno slikanje ženske ne po- trebujejo napotnice. Obisk v presejalnem centru traja približno pol ure, od tega slikanje dojk le nekaj minut. Mamografske slike pregledata dva radiologa neodvisno drug od drugega zato, da je izvid zaneslji- vejši Posebnost programa DORA je konsenz, sesta- nek dveh radiologov odčitovalcev in tretjega, odgo- vornega radiologa, kadar je izvid obeh odčitovalcev različen ali od obeh pozitiven. Na konsenzu vsi trije ponovno pregledajo mamografske slike, kar poteka brez navzočnosti ženske. Na ta način se delež žensk, ki morajo v PDC na dodatno diagnostiko, več kot dva- krat zmanjša, s tem pa tudi nepotrebna zaskrbljenost žensk. Vse udeleženke programa DORA so v najkraj- šem možnem času obveščene o izvidih oziroma po- vabljene na dodatne preiskave, kadar je to potrebno, in sicer v enem tednu. Normalen izvid presejalne mamografije "Pri pregledu nismo našli bolezenskih sprememb v vaših dojkah" pomeni, da na mamografiji ni bilo vidnih bolezenskih znakov raka dojke. Izvid je standardiziran in ga prejme večina žensk v programu DORA, saj le pri manjšem deležu populacije najdemo raka dojke. Ul- trazvočna preiskava se v okviru programa DORA iz- vaja samo, če je mamografija sumljiva, torej takrat, ko raka dojk ni mogoče izključiti. Podrobnosti benig- nih sprememb v okviru presejalnega programa ne obravnavamo. Vsem udeleženkam svetujemo, da si v obdobju med dvema presejalnima mamografijama same mesečno redno pregledujejo dojke in v primeru novo nastale spremembe na dojkah takoj obiščejo osebnega zdravnika ali ginekologa. Za rakom dojke lahko zbo- lijo tudi med dvema mamografskima slikanjema (in- tervalni rak). Presejalno mamografijo lahko opravijo tudi ženske s kozmetičnimi silikonskimi vsadki. Silikonski vsadki v dojki sicer nekoliko zmanjšajo prikaz tkiva, vendar je preglednost še vedno zadovoljiva. Radiološkega inže- nirja je treba pred preiskavo opozoriti na take vsadke. Tehnika slikanja dojk z vsadki se nekoliko raz- likuje od slikanja dojk brez vsadkov. Pri slikanju dojk brez vsadkov naredimo za vsako dojko dva posnetka, s silikonskimi vsadki pa naredimo za vsako dojko štiri posnetke. Poškodba vsadkov je zelo malo verjetna, saj je stiskanje dojk prilagojeno. Pri sumu na po- škodbo vsadkov preiskava ni priporočljiva. Zbornik predavanj, 8.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2018 31 Slika 1: Zemljevid slovenskih občin glede na vabljenje ustreznih žensk v določene presejalne enote programa DORA. Odebeljena rdeča črta predstavlja meje OE ZZZS. Zbornik predavanj, 8.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2018 32 Rezultati 10 let delovanja programa DORA V program DORA smo od aprila 2008 do aprila 2018 povabili 231.600 žensk, nekatere večkrat za več pre- sejalnih krogov. Slikanja se je udeležilo 170.000 žensk, nekatere večkrat v večih presejalnih krogih. Za ženske, ki so bile slikane med prvimi aprila 2008, se je namreč aprila 2018 začel že šesti presejalni krog. V desetih letih smo opravili 312.262 presejalnih ma- mografij, raka dojk smo odkrili pri 2.004 ženskah. Okoli 70 % žensk z rakom dojk, odkritim v programu DORA, ima ob diagnozi negativne bezgavke (omejen stadij bolezni), med odkritimi izven presejalnega programa pa okoli 50 % (14). Postopno povečevanje števila letno opravljenih mamografij prikazuje tabela 1. V desetih letih je bila povprečna udeležba vablje- nih žensk v programu 73 %. Udeležba pomeni, kolik- šen delež žensk od povabljenih se mamografije tudi udeleži (15). Med 1.000 ženskami, ki opravijo presejalno mamo- grafijo v programu DORA, bo:  110 žensk obravnavanih na konsenzu (brez nji- hove vednosti oz. navzočnosti),  970 imelo normalen rezultat mamografije,  30 žensk imelo odkrite nejasne spremembe na mamografskih slikah in bodo opravile dodatno di- agnostiko; - 11 od teh jih bo imelo biopsijo dojke, - 6 jih bo imelo postavljeno diagnozo raka dojke po biopsiji (15). Tabela 1: Število slikanih žensk v programu DORA po letih. Posebna pojasnila za napotovanje žensk v program DORA Ob razširitvi programa na celo državo so se pojavila določena vprašanja glede napotovanja žensk v pro- gram DORA; na nekatera odgovarjamo v nadaljeva- nju. Program DORA je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk pri (navidezno) zdravih ženskah med 50. in 69. letom. Ženske, ki imajo vidne ali tipne spre- membe dojk, za program DORA niso ustrezne in jih opredeljeni zdravniki še naprej napotujejo v centre (ambulante) za bolezni dojk. Klinični pregled dojk ni del presejalnega slikanja v okviru programa DORA, ženske z aktualnimi težavami z dojkami pa potrebu- jejo drugačno obravnavo kot v programu DORA - z drugačnimi metodami in pogostejšim sledenjem. Po- leg organizirane presejalne mamografije namreč še vedno potekajo redni pregledi, na katere ženske lahko po svoji strokovni presoji napotita ginekolog ali osebni zdravnik. Žensk po prebolelem invazivnem ali neinvazivnem raku dojk v program DORA skladno s smernicami di- agnostike in zdravljenja ne vabimo, saj potrebujejo drugačen nadaljnji nadzor po končanem zdravljenju. Podatek o raku dojk programu omogoča povezava z RRRS. Po veljavnih smernicah se žensko po konča- nem zdravljenju spremlja vsako leto z mamografijo v ustanovah, kjer je bila zdravljena, oziroma v centrih za bolezni dojk (12). V letu 2018 so bile posodobljene smernice za diagno- stiko in zdravljenje raka dojk, ki jih je pripravila širša skupina strokovnjakov z OIL. Nove smernice v sklopu zgodnjega odkrivanja raka dojk pri zmerno ogroženih asimptomatskih ženskah sedaj vključujejo tudi pro- gram DORA, prejšnje so ga le za splošno populacijo (16). Ženske po 50. letu, ki so bolj ogrožene, da zbo- lijo za rakom dojk zaradi družinske obremenitve ali reproduktivnih dejavnikov (zmerna ogroženost), glede na trenutno veljavne smernice spremljamo vsako leto, in sicer v programu DORA vsaki dve leti, vmes pa opravijo klinični pregled in mamografijo v območnem centru za bolezni dojk (12). Kategorija ogroženosti (populacijska, zmerna in visoka) se do- loči s pomočjo matematičnih modelov za izračun ogroženosti. Priporočljiv program za izračun ogrože- nosti je S-IBIS (12,17,18). Zakon o zbirkah podatkov in pravilnik o presejalnih programih V letu 2018 je program DORA poleg zaključka širitve dosegel tudi dva mejnika, ki ga z uradnimi predpisi umeščata na zemljevid zdravstvene politike. Oba do- sežka sta tudi horizontalna cilja za presejalne pro- grame Državnega programa za obvladovanje raka 2017-2021 (19). V Uradnem listu RS je bil dne 4. 5. 2018 objavljen Za- kon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ- B), ki začne veljati petnajsti dan po objavi, uporabljati Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število slikanih žensk 1.654 3.281 9.884 19.794 25.121 25.695 32.588 39.745 57.012 69.534 Zbornik predavanj, 8.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2018 33 pa se začne 1. 1. 2019. Med zbirke je bil uvrščen tudi Register organiziranega zgodnjega odkrivanja in obravnave raka dojk oziroma Register DORA (20). Za vrednotenje učinkovitosti presejanja je v presejal- nem informacijskem sistemu potrebno zbirati in ob- delovati vse podatke, ki se nanašajo na izvide prese- jalnega testa in diagnostičnih preiskav. Za vabljenje ustreznih žensk sta pomembna tudi register prebival- cev in register raka ter njuna povezava. Za upravlja- nje zbirke osebnih podatkov program DORA ni imel zadostne zakonske podlage in je od leta 2008 deloval v skladu z odločbo informacijskega pooblaščenca. Zato je bila za nemoteno nadaljnje izvajanje pro- grama nujna zakonska opredelitev zbirke. Vzpostavi- tev zbirke podatkov programa DORA v ZZPPZ-B je za- gotovila zakonsko podlago za upravljanje programa; za določitev in spremljanje ciljne populacije, za zbira- nje in hranjenje podatkov o pregledanih ženskah in za ustrezen pretok informacij med izvajalci pro- grama, ki zagotavlja optimalno strokovno obravnavo žensk. Zbirka podatkov o presejanju je nujna tudi za vrednotenje uspešnosti programa ter za klinične in epidemiološke raziskave (20). Pravilnik o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 24. 8. 2018. Določa namen, organizacijo in delovanje treh prese- jalnih programov za raka v Sloveniji (DORA, ZORA, Svit) (21). Zaključek Program DORA je dosegel svoj drugi strateški cilj, da od leta 2018 naprej vsaka ženska med 50. in 69. le- tom starosti vsako drugo leto prejme osebno vabilo na presejalni mamografski pregled v njej najbližjo presejalno enoto programa DORA. Organizacija pro- grama že od začetka sledi usmeritvam evropskih smernic in daje največji poudarek zagotavljanju ka- kovosti v vseh postopkih presejanja. Skrb za vrhun- sko in povsod enako kakovost presejalnih storitev je sicer podaljšala razširitev programa na celo Slove- nijo, vendar kazalniki kakovosti slovenskega presejal- nega programa za raka dojk, ki so v skladu z evrop- skimi priporočili, izkazujejo, da je postopno vzpostav- ljanje programa smiselno.Rezultati že nakazujejo, da bomo dosegli cilj presejanja, to je zmanjšanje umrlji- vosti za rakom dojk. Izziv v prihodnosti je doseči, da bo udeležba ciljne populacije žensk v programu v vseh OE ZZZS čim večja, celo nad 75 %. Literatura 1. Statistični urad Republike Slovenije, SI–STAT podat- kovni portal. [cited 2018 July 3]. Available from: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp 2. European Parliament, Committee on Women's Rights and Equal Opportunities, JOENS. European Parliament Resolution on Breast Cancer in the Euro- pean Union (2002/2279(INI)). OJ C 68 E;611–617. 3. Breast cancer screening. IARC Handbooks on Cancer Prevention. Volume 7. 2002: 179–81. 4. Breast Cancer Screening. IARC Handbooks of Cancer Prevention. Volume 15. 2016. 5. Lynge E, Sven Törnberg, Lawrence von Karsa, Nereo Segnan, Johannes J.M. van Delden. Determinants of successful implementation of population-based can- cer screening programmes. EJC 2012;48:743–8. 6. Fracheboud J1, de Koning HJ, Boer R, Groenewoud JH, Verbeek AL, Broeders MJ, van Ineveld BM, Hen- driks JH, de Bruyn AE, Holland R, van der Maas PJ; National Evaluation Team for Breast cancer screen- ing in The Netherlands. Nationwide breast cancer screening programme fully implemented in The Netherlands. Breast. 2001;10(1):6–11. 7. Domingo L1, Jacobsen KK, von Euler-Chelpin M, Vejborg I, Schwartz W, Sala M, Lynge E. Seventeen- years overview of breast cancer inside and outside screening in Denmark. Acta Oncol. 2013;52(1):48– 56. 8. Council of the European Union. Council recommen- dation of 2 December 2003 on cancer screening (2003/878/EC). OJ L 327/34–38. 9. Strokovni svet programa DORA. Strateški načrt pro- grama DORA 2015-2020. Ljubljana: Onkološki inšti- tut Ljubljana; 2015. 10. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2018. Priloga ZD ZAS, 28. člen. 11. Perry N, Broeders M, de Wolf C, Törnberg S, Holland R, von Karsa L, Puthaar E (eds). European Guidelines for Quality Assurance in Breast Cancer Screening and Diagnosis. Fourth Edition. European Commission. Luxembourg; 2006. 12. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojk. Ljubljana. Onkološki inštitut Ljubljana; 2018. 13. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem za- varovanju. Ur l RS 72/06, 114/06, 91/07, 76/08, 62/10, 87/11, 40/12, 21/13, 91/13, 99/13, 99/13, 111/13, 95/14, 47/15, 61/17, 64/17. 14. Zadnik V, Primic-Žakelj M. SLORA. Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. [cited 2018 Sept 3]. Available from: www.slora.si. 15. Kadivec M, Kurir M, Hertl K, Jarm K, Mate K, Škrbec V, et al. Letno poročilo o Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA v letu 2017 ter plan za leto 2018. Onkološki inštitut Ljubljana. Ljubljana; 2018. 16. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojk. Ljubljana. Onkološki inštitut Ljubljana; 2014. 17. IBIS projekt. Razvoj in implementacija orodja za Zbornik predavanj, 8.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2018 34 določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populaciji [spletna stran na Internetu]. [ci- ted 2018 Apr 10]. Available from: http://www.sicris.si/pub- lic/jqm/prj.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2& subopt=400&code1=cmn&code2=auto&psize=1&hi ts=1&page=1&count=&search_term=23050&id=103 39&slng=&order_by= 18. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojk. V: No- vaković S, Zakotnik B, Žgajnar J, Duratović Konjević A (ur.). Zbornik 31. onkološki vikend. Ljubljana. Onkološki inštitut Ljubljana; 2018: 55–81. 19. Državni program obvladovanja raka 2017–2021. Re- publika Slovenija, Ministrstvo za zdravje; 2017. 20. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Ur l RS 65/00, 47/15, 31/18. 21. Pravilnik za izvajanje organiziranih presejalnih pro- gramov za zgodnje odkrivanje predrakavih spre- memb in raka. Ur l RS 57/18.