Dolfiiijske Novicc iztiiijajo vsiik «etrtek : jiko : : je t:i (kii [n'aziiik, dan pojiroj. : ; Cena jim je za celo leto (od aprila tio aprila) K. /,a pol leta li. Nriročuina za NemĚijo, Bosuo iti tivugc evropske i ržavc KuaSw. li'iiO 1», za Ameriko +'5() li. List iit ogliiRi fte pl:i(!iijej() iiiii»rflj. Tse dopise, iiui'ete, preseli se v naše — srce! V srcili, ki mučijo se in trpijo, eno boš slnšal sanui melodijo, eden le klic je željan in glasan: „MIH naj objame goro in ravan!'' Zunaj rujovejo divji topovi, v srcih pojejo mini nam zvonovi! -- Detece, dobro Ti pesmn je znana, Y srciii raztaplja se njena sladkost: „Bogu previšnjemu slava, liosana, duSam, ki blage so, mir in radost I'' Z angelci pojemo bedni, trpeči: „J>aj nam pokoja, popelji nas k sreči!"-- * Detece, nagni se, skloni se k meni, dni mi prihodnjih skrivnost razodeni! Zase trepečem, za dom in za rod, stiskani, tlačeni vedno, povsod! — Nel — Ti, ki poln si ljubezni brezkrajne, Ti neuniljiva modrost. Tvoje naj bodo prihodnosti t^jne, sreče in boli skrivnost! Moja bi duša tako trepetala kakor na topoli listje drhti, ko bi nesreče prihodnosti znala, videla rano in muke in kri! Strastna bi v divjem obupu vihrala kakor nebrzdanih vrancev galop, sama bi slepa v prepad se zagnala, našla prezgodnji in žalostni grob, — Lepe in močne ljubezni nam daj! Ona sklonila srce Ti je sveto, da si zapustil preblažeui raj, zťímljo odréSil, v nesrečo zakleto. Le, če ljubezen bo čutil zemljan, mir bo božični i-adosten pozdravljal, noč bo presveto in blaženi dan v sreči in v bóli «dan blagoslavljal! [etpti uojni božič. Vwlito bolj žalostno je naše srce ob vsakem novem liožiČu; našo božično radost obdajajo vedno bolj temne sence. Že četrtič obhajamo i'ojatvo pretnilega Otroka v Betlehema v solzah potrtosti, med tem ko bi SG v tako blagoslovljeneiti čas« morale svetlikati naše oči najiskreriejšega veselja. Ali še veste, Itako je Živela v našem srcu ob prvem vojnem Božiču tiha tolažilna iiada, da bo kmalu angel miru oznanjal človeštvu konec gorja, da bomo prihodnjo Sveto noč srečni in veseli v di'užbi svojih domaiiih ? Leto je jioteklo za tem, leto polno krvi in solz, ki je nasulo nebrojno novih grobov. In prišel je diiigi iik prišel je tretji Božič. l'a tndi onailva nista prinesla zažcljcnega miru obupanemu svetu. Nasprotno, sledil je nov Čas grozot in divjosti, ki je pokončal tisoče in tisoče mladih življenj. Tako je šlo dalje, dalje... In zopet je prišla Sveta noč. Prišel je praznik iiiirn in ljubezni. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Jokajmo nad onimi, ki ne tmu-ejo več praznovati Svete noči ! Tolažitiio te, ki z bri*lkostjo v srcu pogrešajo svetlih veselih oči svojih otrok, l»ii(ilih sinov, in nirtvih očetov! In vendar ne smemo samo žalovati, tudi veseliti se moraitio, kajti Sveta noč je vsikdar noč radosti in sieče. Z vso dušo se vglobimo v Častitljivost te noči in zdelo se nam bo, kakor da pojo angeli: „Ne bojte se, kajti oznanjamo vam veliko veselje. Danes je vatu i'ojen Odrešeiiik, Tolažnik, vam potrtim, nesrečnim!" Sveta noč, nagni svoj sij čez vesoljni svet, ki stoji Še vedno v železnem orožju in srdilem sovraštvu. Božje Dete. blagoslovi nas! Blagoslovi naše sinove, oČete, brate in prijatelje, ki stoje že četrti Božič iia bojnem polju v obrambo domovino. Oznani tudi njim veliko radost in tolaži jih, ki tako srčno hrepene po svojcih. JezuSček mili, glej nas, ki smo zbrani ob tvojih jaslicah, osii'oteli in zapuščeni, v bridkostih in solzah. Usmili se nas! Bodi naš odresenik! Naj pride skozi tebe nebeška blaženost v naša potrta srca. Saj te je napotila na ta gi'ešni svet sama ljubezen in samo usmiljenje. Naj okušajo srečo te resnice si'ca našili ranjencev, pa tudi duše naših umiJih, padlih vojakov. Naj vživajo Božič v večnem raju. Še eno prošnjo imamo do tebe. Božje dete. Vlij Ijnliezen v srca vladaj-jev in narodov, 1. Novice 33. letnik^ svojega težavnega, a častnega obstoja. Óe pomislimo zgodovino iiašiigH lista, se nam nehote vsiljuje resno vprašanje v resnili časili, boile li itiogel list srečno preživeti svoj novi letnik? Ako bi sodili po dosedanjem malo odločilnem dehi Ooictijske za svoj edini list. bi ai žalibog morali dati zanikajoč odgovor. Velik primanjkljaj v i'ačunskem zaključku 33. letnika nam to dejstvo jasno v številkah spričuje, kakor smo to v 38. Številki že izkazali. Vendar pa ne smemo obupavati. Saj imamo že veliko armado, veliko vojščakov pri našem listu, vnetih za našo dobro stvar. Dolžnost nas veže, da se ob koncu letnika vsem tem, kakor vsem našim zvestim naročnikom, soU'udnikoni in prijateljem, ki 80 nas kakorkoli podpirali do sedaj pri našem poštenem delu, prav prisrčno zahvaljujemo ter jih zopet nujno prosimo Ka njihovo blagohotno sodelovanje in podporo tudi v novem letu. Vljudno prosimo, da bi se vsi cenjeni naročniki Čimpreje odzvali našemil povabilu v zadnji Številki ter pridno uporabljali jim poslane položnice za naročbo za leto 1918. Vsak naj pošlje naročnino 5 kron za celo leto naprej. Kdor pa je že poslal 3 krone, naj še prilično pošlje 2 kroni, če ne zmore vsega takoj. Naj se nihče ne splaši zaradi povišane nai'očnine; vsak jo zmore, če ima le dobro voljo. Opozaijamo še enkrat: le kdor se takoj naroči, bode zagotovljen, da dobi vse številke. Razume se, da par prvih številk lista ostane še vedno na razpolago, da še dobijo tudi oni vse Številke, ki se bodo naročili v mesecu januarju. Poznejših številk pa ne moremo imeti več v zalogi zaradi dražega papirja, Sedaj pa na delo! Zastavite vse svoje moči za bodoče poslovno leto Dol. Novic. Nai'očujte, pridobivajte novih nai'očnikov, agitirajte in priporočujte posebno Dolenjcem njihov list. Vzbujajte vsepovsod več-več zanimanja za přepotřební dolenjski list. Dopisniki in inserentje, pridite na pomoč s svojimi spisi in novicami, posebno še z inserati in različnimi naznanili! Bodile vsi-vsi kar v najčastnejšem številu zastopani pri važnem sodelovanju za obstoj in razvoj Dolenjskih Novic! V tem pomenu naj bode novo leto srečno in blagoslovljeno za Vas in za nas! Po Čim bo sadno drevje? Cena sadnemu drevju je morala tudi poskočiti. Sadno drevo ne zraste v par mesecih, kakor repa, tudi ne v enem letu, in vendar se dobi danes za eno debelo repo, eno debelo podzemeljsko kolerabo ali debelo zeljnato glavo toliko, kakoi' za lepo sadno drevo. Nič Čudnega, če so začeli naŠi drevesničarji izgub[jati veselje do sadjarstva in BO začeli opuščati drevesnice, ker se jim v drevesnici pi idelovanje krompirja in zelja veliko bolje izplača, nego vzgoja sadnega drevja. Sadno drevo potrebuje do popolnega razvoja v drevesnici najmanj pet let. V teh petih letih zahteva mnogo skrbnega dela in strežbe. Vse to je |ia danes združeno z velikimi stroški. Dragoceni so postali pa tudi sadni divjaki, vsled česar so se stroški pridelovanja močno podražili. In ako vpo-števamo nazadnje še poškodbe, kateiim je sadno di'evje izpostavljeno med rastjo (po-zeba, miš, krtice, zajci in razni drugi škodljivci) ter odjjadek, ki nastane pri pi-ebii'anju drevja, kadar ga oddajamo, potem si lahko predstavljamo, kako nizka je bila dosedanja cena za sadno drevje v primeri s pride-lovaliiiitn stroški in kako slabo se je izplačalo vse naše drevesničarstvo. Ni prav nič čudnega, da so začele v zadnjih letih pojemati naše drevesnice in da so zlasti male drevesnice izginile druga za drugo. Danes ni več mogoče dajati sadnega drevja po slepih cenah. V današnjem boju za življenje ima sadje in zato tudi sadno drevje vso drugo vrednost. Ima jo pa tudi zaradi izdatno povečanih današnjih stroškov za pridelovanje. Zaradi tega so se na Dnnaju zbrani drevesin'čarji pogodili, da se imajo dosedaj veljavne cene za sadno drevje dvigniti za 100%, to se pravi, za še enkrat toliko, kolikor je prej veljalo. Če je znašala cena prej 1 K 60 v, ima znašati sedaj 3 krone. V tem razmerju se bodo cene tudi pri nas dvignile. Drevje iz naših domačih drevesnic je bilo sploh ceneje kakor od drugod, deloma tudi zaradi tega, da bi se naši ljudje bolj v ti e m a 1 i za sadjarstvo. Ti o z i r i pa morajo prenehati. M e r o d a j n a ima biti edino le vrednost drevja, ki se ima ravnati po stroških pridelovanja. Dosledno sklepom dunajskega shoda dieveaničarjev ima znašati cena sadnemu drevju in sicer: v i s o k o d eb e I n i m jablanom 2 kroni in za izbrano blago (I. vrste) 2 kroni 50 h; za v i so kode bel ne hruške 2 kroni 50 h in za izbrano biago {I. vrste) 3 krone in za pritlično drevje (pii'amide, pahnete) pov])rečno 3 do 4- krone. V tistem razmerju se ima dvigniti tudi cena trt in cepljenk. Cepljenke se imajo oddajati po 50 do 60 h komad, ameriške sajenke (bilfe) pa po 8 do 12 h, kar je odvisno od množine naiočenega blaga. Cene, ki so nižje kakor te, ne odgo-vaijajo današnjim pridelovalnim stroškom in ne današnji vrednosti drevja in trt. Shod ljubljDnsIlih zaupnihov SlovensIiB Ijudshe stranhe. Ljubljana, dne 18. grudna 1917. — Nocoj so se prvič zbiali v Unionu v večjem številu ljubljanski zaupniki SI. ljud. stranke, da dajo po znanih žalostnih dogodkih nskoštva iz naše skupne jugoslovanske stvari in naše katoliško-naroiíno-demokra-tičnc organizacije duška svojega ogorčenja nad Uskoki in da ])ovedo, da ostanejo zvesti bojnenni praporu z zmago ovenčane Siov, ljudske stranke. Kdor pozna naše ljudi, ve, da ti naši ljudje, ki ljubijo z vso dušo svojo domovino, ne bodo nikdar nasedli spletkam gotovih Šusleršičevih ljudi, ki se hočejo v veliko veselje naših narodnih nasprotnikov z raznimi „krSČatiskimi" in „meščanskimi" strankami igrati z usodo našega naroda. Tu so naleteli na zavednost in disciplino naših ljudi, ki jim bodo pisali obsodbo. Zbor zaupnikov je otvoril v res krasnem iz izrazitem govoru med splošnim odobravanjem točasni načelnik Slov. ljud. stranke Andi'ej Kalan, kl je obrazložil temeljne točke našega pi'ograma. Za njim so govorili dr. Gregorič, dr. Jež, mestni župnik Barle in diugi. Soglasno so bile siirejete sledeče 1'esoluci je : 1. Sliod ljubljanskih zauiiiiikov Slov. Ijmlske stranke ae pi idiiižuje v jiolnein obsegu inajni^^ki deklaraciji Jugoslovanskega kluba, na podlagi katan; se mora uresničili naše stremljenje po svobodi v siiinostojni jugoslovanski državi pod habslinrškiin žezlotii. Izi-ftža svojo neotnajano zaupanje Jugoalovaiiskeriiu klubu in njega načelniku di'. Antoini KoroSeu. Pozđi'avija mirovno streinljetije sv. oÈeta Benedikla XV. in cesarja Kaiola L in poKiva naše diplomate, nuj ne odstrane samo zunanjih, Hm|taic tudi noti'anje ovire za končni ti-ajiii mir. 2. Shod ljubljanskih Katipnikov Slov. ljudske stranke, zbi an dne 18. decendva v Unionu, se Vasi Pi'csvetîosti (ltnezoŠk()fu dr. Aut. Boiiaventiiri JegiiCu) v globoki vdanosti najiskreiieje zahvaljuje za iniciativo, s katero ste dostigli, da so se slovenske politične atianke enotno i/.javile za niajiiiško deklaracijo Jugoslovanskega kluha. V njfij je iKražen naš skiipni narodni politični cilj, od katei'ega ne bomo odnehali, dokler ga ne dosežemo. Toplo smo Vam tudi hvaležni za navoililo, ki ste nam ga dali v svojetn pismu dne iž6. novembra, in Vam obljubljamo, da se botiio kljub vsem spletkam zvesto po njem ravnali. Grde napade, ki jih mora sedaj pi'enašati Vaša pi'esvetia oseba, najodloč-nejse zavi'ačaiiio, naj pj'ibajajo od koderkoli, in se Vas tem vdaneje oklepamo v pokorščini in ljubezni. Sliod ljubljanskih zaupnikov Slov. ljudske sti'aiike, zlu'an v Unioiui 18. dec., poživlja one člane občinskega sveta, ki so zapustili klub ljubljanskih občinskih svettiikov Slovenske ljudske stranke, naj dajo javno oi-iloženem naslovu." Izjava IjubljansIiB duhovUíine. Duhovščina deželnega stolnega mesta Ljubljniia je sklenila pri dekanijski koti-ferenci 20. decetiihra 11. sledeče resolucije: 1. Božji Previdnosti smo iskreno livaležni, da imamo v tem resnem, odgovornosti polnem in odločilnem Času cerkvenega kneza, ki je že z dvajsetletniia delovanjem odlično izpričal, da je njegovo stališče eminentno katoliško, narodno in avstrijsko. 2. Vsa javiH)Si naj ve, da smo s svojim ktiezoškoiom edini v delu za blagor cei'kve, srečo našega naroda in za vresni-čenje jugoslovanske dižave pod habsburškim žezlom. 3. Udano in hvaležno sprejmemo knezoškofovo naročilo z dtie 24, nov, t, 1,, ki nam daje jasno direktivo ob žalostnem ]'azkolu v S. L. S. 4. Svoje drage sobrate })a prosimo v imenu božjega Srca Jezusovega, da gremo vsi zditiženi iii edini, na delo po navodilu našega iskreno ljubljenega nad-pastii-ja. DomaČe in tuje novice. • Božičnica v bolnici Usmilj. bratov v Kandiji. Že četrtič je priredil častiti konvent IJsuiiljenih bratov svojim vojaškim in civilnim bolnikom vojno božičtiico z lastnimi sredstvi ter iuilimi prispevki in s pomočjo blagih dobi'otnikov. Na Sveti večer so se zbrali ob 5. uri bolniki in povabljeni odlični gostje okrog iiiično okrašenega in z i'aznovrstnimi električnimi žarnicami razsvetljenega božičnega drevesa. Slovesnost je otvoi'ila godba na godala pod znano spretnim vodstvom g. Edin. Kastelica. Na to je sledilo božično petje, katero je bvaleviedno vodila gospa Plaper. Vele-častiti gospod kancler mnsgr. Aleksander Zampai'0 je pa imel slovesnosti primei'en nagovor v slovenskem, nemškem in laškem jeziku. S svojimi globoko preiiiišljenimi besedami je govornik ganil srca bolnikov in drugih navzočih tei' jih napolnil s tolažbo in radostjo. Godba in petje sta zopet zaključila pomenljivo slovesnost, na kar .so se razdelili darovi med vse bolnike. Tudi vojni ujettiiki niso bili izključeni. Bog plačaj tisočeiokrat častiteniH Človekoljubnemu konventu in velikodušnim do-biotnikom to božično razvedrilo trpečim bolnikom! Saj čutijo bolniki v bolnišnicah vojsko najbolj strašno ravno o božičnih praznikih, ko so ločeni od svojih dragih. Svetla noč nam je zablestela na Sveti večer v kapiteljski cerkvi v Novem mesta pi'i polnočnici. Pi'vokrat so naiiu'eč zasvetile električne žarnice v častitljivem božjem hramu. Do zadnjega kotička je bila cerkev razsvetljena. Čast in hvala za to dohj'oto našemu za čast božjo in blagor mesta neumorno skrbneiini, visokospoštovanemu in milostljiveitin g. proštu di', Seb. Elbertu, ki nas je v tužnih dneh tako prijetno iznenadi! z dragocenim božičnim veseljem! Število čebelarjev na Kranjskem po štetju 1910 Na Kranjskem je bilo 1. 1910 čebelai'jev 5.894. Po stanovih jihjepl'lpadalo kmetijskemu stanu 5.277, obitnema 272, trgovskemu 121 in drugim stanovom 224. Čez zimo so imeli čebelarji sledeče število panjev in sicer 3.146 Čebelarjev po 1 do 5 panjev, 1.523 čebelarjev od 6 do 10 panjev, 527 Čebelaijev od 11 do 20 panjev in 398 čebelai'jev nad 20 panjev Število čebelarjev v Avstriji po šte^iu 1910. Na Nižje Avstrijskem je bilo leta 1910 čebelarjev 15.351 „ Gor. Avstrijskem „ 19.102 „ Solnograškei)! „ 3.831 „ Štajeiskem „ 25.968 „ Ko]'oškem „ 7.301 „ Kranjskem „ 5.894 „ Priiiioi'skem „ 2.946 „ Tirolskem „ 10.201 „ Voi'arlbeiškcm „ 2.085 „ Češkem „ 56.002 16.308 3.662 „ Moi'avskem „ Šleziji Galiciji Bukovini Dalmaciji 29.852 4.395 5.366 skupaj 208,164 Od teli je bilo čebelarjev, ki so imeli od 1 do 5 panjev 148.702, od 6 do 10 panjev 35.284, od U do 20 panjev 16.269 in nad 20 panjev 7.909. Legitiniiacij za potovanje po Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Koroškem ni treba vec, ker so te dežele izločene iz vojnega ozemlja, kakor smo zadnjič poročali. Vkljub temn se pa piipoi'oča, da ima vsak, ki potuje, pil sebi kakšno lislino, s katero se labko v posameznih potrebnih slučajih izkaže. Tudi dosedanji potni listi so dohri, ker je na njili vsaka oseba pojiisana. Zaprta pisma se sinejo zopet oddajati, ker je odpiavljena cenzuia v gori iimiiio-vanih deželah. Darovali so za slepe vojake: gg. Marija Drcnik in Rozalija Werk, Lohberg-Scharnhort 5 K; Č. g. I. Žerjav, Novomeslo 3 K; preč. g. duh. svetnik A. Lesjak, župnik v Št. Jei-neju 20 kron; cenjena družina Frančičeva v Stari vasi pri Št. Jerneju 20 kron. Najpiisrčnejsa zahvala pleme-nitiui dobrotnikotii ! Umrl je v Novem mestu občeznani in prespostovani gospod Janez Zorko, C. kr. jetniški paznik v p., dne 22. dec., star 80 let. Rajni je bil pošten in plemenit značaj, krščanski mož in dober oče. Bodi inu ohranjen blag spomin! Umrl je 20, decembra v Novem mestu g. Blaž Kač, posestnik, star 66 let. — Počivaj v miru! Umrl je dne 18. t. m. v Peldkirchu na Predarlskem vsled zalitja krvi enoletni prostovoljec korpoi'al g. Fi'anc Lončar. Imenovani je bil abiturijent tukajšnje višje gimnazije ter sedaj kot enoletni prostovoljec dodeljen vojaški cenzuri v Feld-kirchu, Bil je se pred kratkem doma na dopustu ter se je 9. t. m. vračal Čil in zdrav nazaj na svoje službeno itiesto. Pokopan je bil 20. t. m. v Feldkirchu. Ob odprtem gj'obu so mu v slovo govorili vojni kiu'at, nadalje v imenu predstojnikov iiadporočnik Niessner ter v imenu kolegov enol. prostovoljec Dr. Rybak. Ta tragičen slučaj je vzbudil v vseh slojih novomeškega jirebivalstva najiski'enejše sočutje, ker je visoko spoštovana rodbina g. višjega finančnega svetnika Lončarja izgubila v še ne troll mesecih tri svoje Ijtibljeiic otioke. • Zahvala. Konvent Usmiljenih bratov v Kandiji si šteje v prijetno dolžnost, s(! najprisrčnejše zahvaliti v svojem in v imenu svojih bolnikov vsem prespoštovanim dobrotnikom, go.=;podoin, gospem in gospodičnam, ki so z darovi ali s sodelovanjem pi'ipomogli k prireditvi dobro uspele bo-žičnice. V prvi vrsti so zahvaljujemo veleč, g. mnsgr. Aleks. Zaiiiparo za gitdjiv slavnostni govor. Nadalje naj blagovolijo sprejeti iskreno zahvalo prehlagT)rodtie gospe pl. Fichtcnati, Schegula, "VVindisclier, Oblak in gospodična Clarici za izdatne darove in okrasitev božičnega di'evesa, pi'ečč. gg. župnika Teršiian in Dolinar, blagorodni gospodje podpolkovnik Spi'enzel, di'. Kučera, KošiČek in drugi; potem gospa Plapei' in gospodje Kastelic. MušiČ, Negodé in Pe-terman za oskrbo godbe in gospa Plaper, gospici Gričar in Piskar 'u\ diugi za petje. Bog bodi vsem bogati plačnik! LISTEK. Križes; as. Kolikoi' itiogoče udobno smo tabo-1'ili, — tako je pripovedoval naš ranjeni piijatelj, — šolorov nismo smeli razpeti, kei- smo bili pi'eblizo sovražnika. Vojaki so spali na svojih nahrbtnikih. Prestali so nekaj neinirnih noči in napi-avili dolge, vroče naporne marše, kar bi še ne bilo vse, vmes smo se morali tudi braniti |)roti kozaškim patruljam, ki so nas neprestano nadlegovale. Bila je mirna, tiha noč. Na nebu so sijale zvezde. Sisdeli smo v ki-ogu ob leščerbi, ki je stala pred nami na tleh. Mi, to se piavi, nadpoiočniic, ki'asen člo\ek s Či-nimi lasmi in zamišljenimi očmi, jaz, l)oteni kadet, mlad, neizkušen dečko, in dva Častnika moje kompanije. Enemu, ki je bil lojen Ljubljančan, ni zmanjkalo nikdar humorja. Bil je že pri tride.setih, pa vendar mu je bil vkljub naporom trebušček še vedno pi'ecej napet iu okrogel. Diugi je bil moj ožji rojak, visoka postava, žilav in vitek. Poznali smo ga kot človeka odh)čnosti, možatosti, hladnokrvnosti, pa tudi dobrosrčnosti. Pust,il je svojo .lepo službo, in šel branit domovino na fronto. Toliko smo vedeli o njem, več ne. Nikdar ni omenil kaj o samem sebi, pač pa je vedno zelo rad poslušal, če so se drugi pogovaijali o svojih l'aznierah in zadevah. Sedeli smo torej vsa petorica okro^ leSčerbe, ki je stala pied nami na tleh, kadili in [iiolčali. Že precej Časa smo molčali. Tu in tam se je slišalo sopenje spečega konja, di'ugače pa je bilo mirno in tiho, kakoi- hi ne bilo na svetu smrti in lan. Na nebu veilno več zvezd, vedno bolj jasne, vedno bolj iskieče.-- In naenkrat, kakor bi govoiH v sanjah, je dejal nadporočnik lahno in počasi; „Veliki voz so že vidi — iz trga zvetii ravno večerni zvon in v topli sobi igra gi'amofon; najpi'vo krasne marše in valčke, potem piikiipljivo, mehko našo pesem, ki te boža kot nežna i'oka — i[i na vratih stoji moja žena in moj sinko — moja Žena------in moj sinko!---" „Nad našo ozko ulico," sem dejal, „se spcnja le majhen, majhen košček neba: toda s svojega okna more opazovati moja mamica zvezdice."--- Naš kadet je vzdihnil globoko, vrtil zgašetio cigareto zamišljeno med prsti, in naiKil pojoč dejal: „Ah, kje je tista črtio-oka Mimi---" „Črnooka Minii? To je pa nekaj zame," je nuniral Ljubljančan, „toila moja je stara šele štiri leta in ima črnooko mamo in staro mamo, ki je — moja tašča. To je pa slabo ure.jeno na tem svetu, da mora stati pri vsaki roži tudi trnje! —-- No, (ovaiiš, in ti? Pa še ti povej, kje in pri komu se mude tvoje misli?" To vpi'aSanje je veljalo mojemu so-lojaku, ki je sedel ves čas globoko za- mišljen. Pa je dvignil glavo: „Jaz —? A, jaz ne mi.slim na nikogar--—" Izpregovoril je to popolnoma samosvoje in mirno, kakor bi bilo kaj postranskega, in vendai- se je zdelo, kakor bi bil položil pred nas težak kamen, ki se ga ni upal nihče dotakniti, „Fantje, nikar se ne hudujte radi tega," je začel zopet po nekajšnjem času molka Ljubljančan, ^jaz predlagam, da udarimo v razvedrilo pai'krat „enoin-dvajset". To je saj poštena igra, ki seji človek res ne more ubraniti. Našemit Benjaminu bi bilo seveda ljubše biti sedaj pri črnooki Mimi, toda kar ni mogoče dobiti, naj človek tudi ne vzame." Potegnil je svojo karto: „Tako, sedaj pa vliičite — najvišji da.'< Pa nam je ponudil karte. „Kai-o sedem," sem se oglasil jaz. „Pomeni družbo," je razlagal. „Če bo šlo zares, jo bomo tudi dobili, mislim, kozaško namreč." „Kaj imaš pa ti?" je Urad za presojanje cen v Rudolfovem. Po naroťíihl c. kr. ilt^ž. vlade m Ki'aiijsko z dne 27. noveiiilita 1917 št. Sâ.Tbl, je pi-esojevuliiica ccis v IliKiolťovem v svoji seji dut! 12. otalo na stopnicah. Zdelo se mi je Že prej, kakor, da bi bilo nekaj zarožljalo v trgovini. Da tiii le kdo ne vlomi vanjo!" Že namerava vstati, ko začuje, da se sosedne duri lahko zapro. ,.Zdaj pa že vem! Ti ubogi sinko ti, koliko se vendar trudiš, da ne bi zopet padel, da mi napraviš veselje." Oprasne vžigalico in posveti na nrico. „Polnoč že ])roi;! Do zdaj se jo učil pri svojem pii-jatelju. Revež, pač nt preveč nadarjen. Vendar si na vso moč prizadeva, dsi postane „gospod". Ljnbček moj. pridni Jožko! Knpim mu jutri škatljico cigaret, saj ubožec nima druzega veselja. Prijatelju pa, ki se toliko zanj potrudi, naj nese zopet bankovec. O ljuba mamka božja, kako pridnega otroka imam. Izprosi mu obilo sreče! Da bi bil fant vsaj toliko talentii'an, kakor sem jaz. Pa je očetove nai'ave. Kajni moj mož je bil ])ridon in poštenjak, kakor fant, pa tudi--No! Bog mu daj dobro! Da mi sinko le zojiet ne zboli vsled prenapornih Študij. To pridno revše! Zadnjič je bil bolan, ležal v postelji, ])a ves čas prebiral same učene stvai'i, ki jih ne razumem, le uemške knjige. Oh pa te slike! Sram je bilo se mene, staro babin'co, ko sem jih videla. Fant pravi: „Zlata itia-mica, vi tega ne razumete. To so sami rimski bogovi in boginje, ki jih moramo vprašal nadporočnika. „Oho, vsa čast: srčna desetka, to je zakonska zvestoba."---- „In Benjamin?" „Srčna dama," je vzkliknil naš naj-jidajši, kot bi bil na.šel čudtiž sveta. „Prebita reč, ima ta človek srečo!" se je norčeval naš prorokovalec na kai te. „No, tovailš, in kaj je s teboj?" Moj rojak je jiotegnil, pogledal karto in dejal nemarno; „lii'ižev as, smrt!" „Daj, da vidim; toda pojdi, pojdi," jnu je ugovarjal naš prerok. Se ne spoznaš dobi'0, moj dragi. Saj stoje kljukice navzgor; podedoval boš. Sicer pa — vi-aga!" se je pi'ekinii, ko je potegnil sv()jo lastno karto: „Pik deselka! S kopiiienjem mislim na stai-ejšo damo. To ho pa gotovo moja tašča! To je smola, vam rečem!" Potisnil je vse kai'te mojemu rojaku v roke, ki je začel mešati. Pii tem jJa je padla na tla ena karf.a. Moj rojak jo je dvignil in pokazal s čudnim nasmohljajetii: „Križev as!" Komaj ga je uiaknil med druge karte, iSe je počilo naknadno v tišino taborišča vse poznati. ~ Uboga ndadina! Dobro, da ne izgubi vso vero. No, pa moj Jožko je še nepokvarjen in čist iiakor angeljček. O sveta mamka božja, lilagoslovi ga!" ill, V sosedin sobi se zasveti žepna svetilka. Plaho se ozre „kratkohlačar" po sobi — slika ])oosebljene slabe vesti. V špranjo za omaro skrije ključ. Z žepno žarnico si posveti v dlan: „Nisem si upal več iz piedala izmakniti, kakor to [iia-lenkost. Bojim se, da mi pi'ide starka na sied. Je bila danes paČ slaba kupčija. Deset kronic! Premalo celo za četrt ure mavšlja. Bom pa kupil rajši svoji zlati Zinki bonbončkov!" Zagleda na mizi šolske knjige, ki križem leže ; „ Klobasár bo danes zopet rentačil, ker ne bom znal svoje lekcije"---- Potiplje se s kazalcem na čelo: „Ha, dobra misel! Jožko, ne bodi nespameten, ne pojdi danes v šolo! Bodi zopet „bolan". Prebrati imam še do konca Correlijevega „Tantala". Hej, pikantno čtivo, fine slike!--- Tiha noč! Vse mirno, le miška še gloda ob starih deskah. Na postelji pa spi nekdo spanje — „pravičnega". Spectator. Srečno novo leto 1918 želimo od srca vsem na^im [jubim naročnikom, dopisovalcem, sotrudnlkom in čitateljem Dol. Novic z vljudno prošnjo za njihovo nadaljno vsestransko naklonjenost. Uredništvo in upravništvo. par strelov. V trenotku smo bili mi, je bilo vse oki'og nas na nogali. Vojaki so tekli k pii'aniidam, čula so se povelja — ,,Da bi jih zloděj!" se je jezil Ljub^ančan, „da nam noče dati ta kosmata svojat nikdar mii'u. Gotovo ao napadli našo sti'ažo." — „Najbiže, da, j'avno pri nas!" je vzkliknil moj rojak in odhitel. Komaj sem nui sledil. Z dolgimi koraki jo hitel čez vzbui'jeno taboi'išČc — in tekel naiavnost v smi't. Zopet je padel strel in še eden — rojak je napravil tako kretnjo, kakor bi hotel skočiti preko kake zajtreke in se zgrudil bi'ez glasu na zemljo, zadet v sice od krogle skritega kozaka. — Zatisnil sem nui oči in sedel dolgo Časa pri njem. Prihodnji dan smo ga zakopali v tuji zeniyi; na gi'obu ni bilo ne venca, ne kiiža, nismo ga iiiieli časa postavljati, moi'ali smo naprej. — Potegnil je bil križev as. Vojni pregled. Italijansko bojišče. — Slično Četam ft'cueVata pehote Kraussa, katere bo vzhodno Brente sovraŽDC viâiuskc postojanke okro^ Monte Asolonc priborile in o katerem vspehu .smo vže v zadiyem listu poročali, je sedaj tudi armadna skupina felduiaršala Coiirada svoje vže priborjene vspebe z na])rednjočiiiii napadi razširila. 23. t. m. osvojile so z napadom Col del Koaso in Monte di Val bella. Tudi vzlioduo teh višin vzele so postojanke, ki teko proti kotlini Frcnzclla ter vzhodno razširile svoj VBpch do v ozemljil licrtij,'0. Tlí se jc posrečilo nekemu majhnemu oddelka 21. sirelske divizije, da je sam ujel 18 častnikov in 517 mož. Skitimo Število nud GOOO «jetib, mej temi neki polkovnik in veČ Stalmili častnikov, kakor tudi bogat, dosedaj še ue pregledan plen ima Že vsled tega tem več vrednosti, ker so so vsi ti vspehi dosegli vsled vzornega skupnega nastupa naSc pehote in topništva z relativno malimi lastnimi izgubami. — Iz Liigaua se 24. t. m. poroiia, da jc Barzini označil položaj v ozemlju Grappa kot Čedalje bolj nevaren in da je razpoloženje naših čet s tem jako podkrepljeno, ker se jim je posrečilo Monte Grappa obdajočo bribe na njih najvišjih točkah prekoračiti in s tem doseči ne le prost pregled benečanske ravani, temveč ttidi možnost posamezne kraje v isti 8 topovi obstreljevati. — Vsled zadnjega vspehii Conradovc skupine na visoki planoti Sedmih občin potisnjeuc so naše bočne postojanke za znaten del proti nižini, Italijani izgubili 80 za nje jako važno cesto v kotlini Frenzcila. Pri oceni napredka na visoki planoti Sedmih občin se ne sme prezreti, da se ta del vojne skupine Conrada na zahodnem bregu Brente proti jugu pomika. Pri morebitnem umiku Italijanov od Piavc zahodno, bi 8C isti TŽe zaradi tega v svojem najbližjem obrambnem odseku ne bi zamogli trajno braniti. Strategični položaj italijanske armade, ki se nahaja stisnjena mej iztokom Piave in mej visoko planoto Sedmih obČiii, je tako težaven, daje nmevno, ako se ista poizkusa temu ob-jetjtt izmuzati. — Kakšno razpoloženje da vlada po porazu v Italiji, posnamemo iz poročila 23. t. m. iz Curiha, ki javlja, da ima „Gor. della sera" pozor vzbujajoč članek, v katerem se izraža, da italijansko ljudstvo kakor tudi armada želi mira in stremi po pobratimstvu narodov. Italija nikakor noče poseči v pravice Avstro-Ogrske, zahteva pa pač, da se oba naroda zopet sprijaznita in pobotata. Italija želi, da se italijansko ljudstvo v monarhiji zamore prosto razvijati in da se istega ne tlačt in prezira. Rusko bojišče. — Mej tem, ko vlada na edi bojni črti mir, so se, kakor poroiSa Kor, ur.J pričela 22. t. m, ob 4. «ri popoludne v lirest Litovskem pogajanja o ndru, katere so v slovesni seji otvorili. MarĚal princ Leopold Bavarski je povabil prrega turškega zastop- nika, Njegovo Visokost Ibrahim Haki paSo, naj kot starostni predsednik prevzame predsedstvo. Isti je prevzel predsedstvo ter otvoril pogajanja z željo, da bi ista uspela. Njegovemu predlogu, naj prevzame predsedstvo državni tajnik dr. i>l. Kiihlmann, so vsi pritrdili. Ur. pl. Kiildmaiin je prevzel predsedstvo z nagovorom, v katerem je želel, naj se ponovita mir hi prijateljstvo mej Rusijo in tu zastopanimi drŽavami, Določijo nuj se pred vsem najvažnejša načela iu pogoji, kateri naj omogočijo, da se kmalu povrne prijateljsko sosedno občevanje, posebno na kulturnem m gospodarskem toriSČu. I)nh spravljivega človekoljubja in medsebojnega spoStovanja prevevaj pogajanja. Zgodovinska dejstva in nova vodilna misel, ki je navzoče zbrala, se morajo upoštevati. Z že^o, naj bi delo hitro in uspešno napredovalo, je končal. Nato so sklenili v predsednikovem smislu: Vprašanja o činu ae rešijo po abecednem seznama zastopanih velesil ; v predsedstvu glavnih zborov se menjajo prvi pooblaščenci petih velesil; razpravljati se sme nem&ko, bolgarsko, rusko ter turâko in francosko ^ uradna poročila o sejah se sestavijo skupno. — Kuski zastopnik je nato na predsednikovo povabilo v daljSem govoru razvU temelje ruskega mirovnega sporeda, ki se z znanimi sklepi delavskega in vojaškega sveta in vseruskega kmečkega shoda bistveno krije. Zastopniki Štirih zveznih velesil so izjavili, da se bodo z ruskimi izvajanji pečali. hazaj v planinski raj... •j- Stanku Kudru v spomin. — Kaj Ti še ni zadosti mrliČev, razdejanj, stoka in žalovanja milijon in milijon ljudi, ki tugujejo za svojimi dragimi? Ti vojna furija. Ti bela žena a svojo ostro, svetlo koso ? O da, Vi mogočni apokaliptični jezdeci drvite neustrašeno v zrak in meglo, za Vas velja le cdno: naprej in naprej! V svoji pi'cšerni lenosti ste prestrigli nit Življenja tudi našenui Stanku. Koliko krika in vika smo delali skoro vsak veČer — kako krasni so bili v mesečini, ki je padala na kostanje in lila tudi na nas — v grmskem drevoredu oni pomembni tuesec pred naborom, v kratkem bo že dve leti. Tudi ti si pel z nami: gozdič je že zelen... O da bi mogli pogledati takrat za kopreno bodočnosti in se ozreti po naših zvezdah. Kot maturantje stopamo v življenje, ker nam vsem je usojeno uuu'eti ... Še vem, kako si se Šalil iz mene „gimnazijskega slavca", češ, ker si Cvclbaiju v Narodn naredil nekrolog, veš kaj, enkrat Te boni prosil, ga boš tudi meni, to je bilo menda letos v maju, ko še ni padla slana na zelene travnike ... In vsi smo se šalili in hudomušno ponagajali. In ko si odšel z študijskega dopusta zopet v Tirole, kadar sem srečal post.arno Malči — ki me je, ko sem bil še majhen in sem Živel v vednih sanjah na gi'adove zlate, zidane v oblake, obsipavala z bonboni itd. — s Tvojimi scstricama: „Hospod Tonček. Kriste pomagaj, Stanko je že zopet v bojni Črti, vedno v smrtni nevainosti, kako se bojimo za njega . .In i'avno tako so potožile in se zagledale v daljavo sestrice. In ko sem jo mladeniško potolažil, češ nič se ne bojte za njega, bo pa avanziial: „Ab saj res, v kratkem mora biti pi'aporščak . . In dobra Malči se je zamislila T gospoda Statika praporščaka. Dragi brat Stanko, danes Te ni veČ, Tvoj duh plava nad oblaki. Tvoja zemeljska pot jo končana. Mi vsi, ki smo še preostali, ne tožimo, bodimo zares železni, tudi naša pot gre naprej, toda v plamen in noč, zato s podvojenimi močmi našim nedosegljivim ciljem nasproti, v delu najdemo nebesa že na zemlji. V spomin na Te, pa zasadimo črno litijo na naš vrt, — ki je že skoro p(dn jih —■ in ga negujmo, da ne ovenejo. V rožnih urah — saj vemo, da pridejo na vrsto še črne, da je ravnotežje — se bomo ozrli na lilijin vrt in se domislili Tebe, ki bi Te rabili pri zgradbi naše najožje domovine . . . Anton Podbevšek. ^ Razširjajte „Dolenjske Novice"! Pošljite inserate! Razvedrilo. Sredstvo proti kurjemu očesu. Davkar: ^Mati, kiij i»a še Ćakate Íii se tako čeinenio držite, saj ste že (tolgo odpravljeni? Hodite 7 Boiioin!" — Mati: ^Oh, go«i)o