Izhaja vsak četrtek Is velja a poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za cele leto 32 Din, pol leta II Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št 5. — List se dopošilja do odpovedi, Naročnina se plačuje ▼ naprej. Tel. interurban 113.
l!ST ljudstvu v pouk in zabavo
Uredništva je T Maribor» Koroška cesta št. 5. ftokoplal se ne vračajo. Upravništv» ■prejema naročnino, inserato
in reklamacije. Cene tnseratom po dogovora* Za večkratna oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije «o poštnine proste. Cekovsi račun poštnega urada Ljub-Ijana 10.6O3. Telefon intMN urban 113.
SPODAR
p»«*««***
13. številka.
Maribor, dne 81. marca 1927.
61. letnik.
Za povzdigo kmetijstva.
Dne 26. marca t. 1. je bil v razpravi proračun za kmetijstvo. Sedanji kmetijski minister g. dr. Fr. Kulovec je podal ob tej priliki obširno poročilo, v katerem je povdar-jal, da bo sedanja vlada tista, ki bo storila prve in najnujnejše ukrepe za povzdigo kmetijstva. Kolikor ni bilo mogoče spraviti v reden proračun, se je doseglo z dodatki, ki bodo prinesli našemu kmetu marsikatero olajšavo.
Kmetu naj se delo poceni!
Glavni vzrok, da je prišel kmet v gospodarsko stisko, je v tem, ker ne more svojega blaga tako drago prodati, kakor mora svoje potrebščine drago kupovati. Zato si je naša vlada postavila načelo, da naj se kmetu pocenijo vsi oni predmeti, ki jih potrebuje za svoje kmetijsko delo. Za to se ukinejo ali zmanjšajo carine na kmetijske potrebščine, kot galica, stroji, plugi, sol, petrolej itd. Z olajšanjem davčnih bremen pa se bo doseglo tudi zmanjšanje pridelovalnih stroškov. Na drugi strani pa naj se izvozna politika in trgovina uravnava na ta način, da bodo kmetijski pridelki iz naše države mogli v svet po ugodnih cenah. Tako se bo izravnala nakupovalna in prodajna moč našega kmeta.
Kmetsko delo naj se izboljša!
Za zboljšanje kmetijstva je potrebno več izobrazbe, šol, tečajev in navodil. Ker pri nas, posebno v Sloveniji, ne more kmet pridelati veliko blaga, mora gledati, da pridela dobro blago, ki ga bo vsled svojega zboljšanja lažje bolj drago prodal. V ta namen je potrebno, da dobi kmet poceni denar na razpolago, kar mu bo sedanja vlada tudi omogočila. Potrebno je, da se podpre kmetijsko zadružništvo, da potom zadrug enotno zboljšujejo celi okoliši svoje pridelke in jih potom zadrug skupno postavljajo na trg. Kako zelo je to posebno še na Štajerskem potrebno, nam priča kriza, ki jo doživljajo vinogradniki, pa tudi živinorejci. Vinogradniki so sicer že začeli iti na pravo pot zadružnega dela, vendar še vse premalo. — Živinorejci pa še niso organizirani tako, kot bi to bilo potrebno. Zato ni čuda, da je naša živinoreja med 13 evropskimi državami j na predzadnjem mestu. Tu bo še veliko dela in med na- j šim kmetskim narodom naj se zbudi želja in veselje do napredka in do zboljšanja naših pridelkov. V tem smislu naj delujejo šole in se prirejajo tečaji in predavanja.
Zavarovanje pred ujmami!
Vse delo kmeta pa je včasih na mah uničeno, ako ga zadene kaka ujma, vremenska nesreča. To je včasih po-vodenj, včasih toča, včasih kaka živinska kuga ali bolezen, j Da se bo moglo v takih slučajih kmetu takoj pomagati, je kmetijski minister že izdelal zakonske načrte za ureditev rek in potokov in hudournikov, za podporo v slučaju vremenskih in kužnih nesreč. Sedanji minister je že v tem času vse, kar je le mogel, dal na razpolago, da se je omejila metljavost ter je s tem rešenih na stotine komadov živine. Za bodoče pa bo to še bolj smotreno urejeno.
Močno kmetijstvo — močna država.
V naši državi je nad 80% prebivalcev, ki se pečajo s kmetijstvom. Zato je sklenila sedanja vlada, da bo nudila pomoč ravno temu, do zdaj zanemarjenemu stanu, kolikor bo le mogoče, ker se zaveda, da bo po močnem kmetskem ljudstvu tudi država močna. Proračun za kmetijstvo se je zvišal za mnogo milijonov, dasi se v tem kratkem času ni moglo izpremeniti vsega, kakor se bo to zgodilo v bodoče. V dodatkih pa dobiva vlada pooblastila, s katerimi bo za-mogla začeti to prepotrebno delo za povzdigo kmetijstva,
ki so ga dosedanje vlade, četudi »seljačke«, tako zanemarjale.
V tem smislu je povdarjal minister g. dr. Kulovec načrt SLS za povzdigo kmetijstva. 32 govornikov je k temu poročilu govorilo, a niti eden ni mogel reči, da načrt SLS ni pravilen, ali da ni potreben. Tako SLS dela za slovenskega kmeta.
Da bomo nasprotnike poznali.
Stare lajne.
Bivši socijalist, pozneje avtonomist, nato pucljevec, zdaj pa čistopravi radičevec v Sloveniji, g. A. Prepeluh, je blagovolil v zadnjem »Kmetijskem listu« vrteti stare lajne, ki naj pojejo ono blagodano vižo, da nas je dr. Korošec Srbom prodal, da je zato Radiča preganjal itd. Pa bi morda bilo dobro, če bi g. Prepeluh začel kako novo pesem, te so se kmetje, ki vedo, da je ravno vrtoglava Radičeva politika kriva centralizma in srbskega nadgospodstva, že naveličali. Naj nam pove, zakaj Hrvati ravno tako hočejo, da dosežejo nad Slovenijo gospod stvo, kot hočejo to Srbi nad Hrvati in Slovenci. Naj pove, zakaj je Radič še vedno vsako vlado izpodbijal, v kateri je imel slovenski narod svoje ministre. (Puoelj ni bil slovenski minister, ampak radičevsko-hrvaški.) Naj nam pove, kakšne čudeže bo delal Radič, ko bo sam prevzel organizacijo stranke tudi v Sloveniji. Ker pa nam vsega tega Prepeluh in »Kmetijski list« ne bosta povedala, pa rečemo mi: Poznamo Srbe in Hrvate kot brate, ne priznavamo pa ne srbskih in ne hrvaških gospodarjev nad Slovenci! Biti hočemo enakopravni v pravicami, kakor smo tudi v dolžnostih. Zato, g. Prepeluh, s starimi lajnami le v kot, preveč škripljejo, pa vzemite v roko zopet tisto pero, s katerim ste toliko pisali za avtonomijo, ki ste jo pa zdaj dali menda Radiču v rejo!
Dnevnice.
Da morajo oblastni poslanci za stroške, ki jih imajo, dobiti primerno povračilo, je popolnoma razumljivo. Po Srbiji in drugod so si določili zelo visoke zneske, celo do 400 Din dnevno. Oblastni skupščini v Mariboru in Ljubljani pa sta določili po 150 Din na dan, če je poslanec res tam in res potroši, sicer ne dobi ničesar. Pa so seveda ra-dičevci v »Kmet. listu« rekli, da je to preveč. Zato pa je gotovo, da ne bodo prišli, kar jih je poslancev, po ta denar in ga bodo gotovo določili za kak dober namen. Kdor hoče verjeti, naj veruje.
Gregor Žerjav: »Ta vlada mora iti.«
Pa je zopet napisal sam Gregor Žerjav v svoji »Domovini«, da sedanja vlada mora iti. Teden dni je že od tega, pa ga sedanja vlada še ni ubogala. Kakšno disciplino pa imate, g. Gregor? Vlada mora vendar iti! Pa zakaj? »Čim prej, tem bolje za naše ljudstvo«, pravi g. Gregor. In kdo je Žerjavovo ljudstvo? Ali so to kmetje, ali so delavci, ali so to obrtniki, ali so to pravični uradniki? Žerjavovo ljudstvo je peščica tistih zagrizencev, ki jih mora naš narod imeti za nadlogo pri hiši. Verjamemo, da bi za SDS bilo zelo dobro, če bi sedanja vlada šla. Za slovenski narod je pa dobro, da ta vlada ne gre, pač pa, da gre g. Gregor, pa gor ali dol, kamor hoče, samo da gre.
Strela z jasnega!
Naši nasprotniki, demokratje, bi na vsak način radi zmanjšali pomen vseh onih velikih olajšav, ki jih je SLS dosegla v enem mesecu svojega vladanja. Da se bo dohodnina znižala za 30%, to je samo v Sloveniji za 12 milijonov dinarjev na leto, to je seveda brez pomena. Enako je brez
pomena, da se je zvišala svota, od katere se dohodnina plačuje, na 6000 Din in je s tem nad eno tretjino slovenskih davkoplačevalcev oproščenih plačevati dohodnino. In to najrevnejši. Pa to je tudi brez pomena! Da se zmanjša prenosnina pri prevzemu posestva od 6% na 4%, je tudi brez pomena!? In vse ostale olajšave, o katerih smo že govorili in pisali — vse je brez pomena. »Mnogo grmenja, pa malo dežja«, pravijo, da je to. Takrat pa, ko je bil g. Gregor minister, pa je udarjala kar'strela z jasnega. Tedaj se je predpisal davek na ročno delo, na poslovni promet itd. itd. Pa zdaj je konec tega, da bi take Žerjavove strele z jasnega še zadevale Slovenijo.
Spor z Italijo.
Že dalje časa je bilo jasno, da Italija, ki je že pripravljena, da koraka na Balkan, išče le še kje vsaj navidezen vzrok. Ker tudi tega ni našla, si ga je kratkomalo izmislila. Vsem večjim državam je poslala okrožnico, v kateri dolži našo državo, da se pripravlja na vpad v Albanijo. Seveda je ta okrožnica vznemirila ves svet, pa v drugem smislu, kakor je to Italija računala. Ona je mislila, da bo kar kratkim potom pooblaščena, da posreduje v Albaniji, to se pravi, da jo zasede in pride tako na Balkan.
Naša vlada pa je obdolžitve, ki jih je Italija nagnala po svetu, zavrnila in zahtevala, da se vsa zadeva preišče; s to zahtevo ki je pokazala nekrivdo naše države, so soglašale tudi ostale države. Vendar ne vse enako. Anglija, ki je v zvezi z Italijo, je predlagala, da naj se sestavi poseben odbor iz članov veleposlaniškega zbora, ki naj zadevo na našem ozemlju preišče. Seveda naša vlada na to ni mogla pristati, ker bi s tem trpel ugled in neodvisnost naše države. V tem odboru bi pa poleg tega že v naprej imela Italija večino zasigurano. Zato je naša vlada izjavila, da prizna in pripusti le komisijo Društva narodov, toda ta komisija mora preiskovati tu pri nas, pa tudi v Albaniji in Italiji.
Italija pa se dela zdaj popolnoma nedolžno, zato se brani vsake preiskave, češ, da je ni potreba, ker ni Italija ničesar še storila proti jugoslovanskim načrtom. Toda gotovo je, da se ne bo mogla ubraniti komisije, če bo ta še sploh prišla. S svojim nastopom pa se je Italija pred vsem svetom blamirala ne le z lažjo, ampak tudi z zahrbtnostjo, ko je dolžila Jugoslavijo, kar je — sama nameravala. Gotovo pa je, da kljub tej blamaži še ne bo mirovala in bode morala naša država biti zelo previdna in paziti na to nezanesljivo in zvijačno sosedo.
Spor z Italijo je povzročil v vsej naši državi, posebno pa še v Sloveniji na italijanski meji veliko razburjenje. Vendar je zdaj položaj tak, da bi jih Italija dobila po prstih, če bi hotela zagrabiti za vojno orožje. Mussolini si pa lahko zapomni, da fašistovska drevesa ne rastejo — do nebes!
Domača vojna na Kitajskem.
Tam na daljnem Vzhodu, v največji državi sveta, na Kitajskem, še vedno divja domača vojna. Ni še mogoče reči, da bi bila kaj kmalu končana.
Na Kitajskem so do zadnjega časa imeli moč posamezni generali. Ti so se vedno, posebno še pred kratkim, spustili v medsebojen boj, v katerega je posegla nova sila prav nepričakovano. To je bila mlada kantonska vlada, ki je začela narodni kitajski pokret za popolno osvojitev od tujcev in tudi od generalov, ki so stopali zdaj v službo te, zdaj v službo druge tuje države, kakor je pač bilo plačilo.
Kako Jasjek Mosjenžni ni mogel najti sreče.
Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič.
»On pa je odšel z njo, kamor se je priženil, v Dolgo polje. Videla sem ga potem še nekajkrat, največkrat v Lud-zimirzu na proščenju, ker vedno hodita tja. Nimata daleč in njih fara je. Navlašč hodim tja ... Že štiri leta ... In bom še šla!«
»Ali te to nič ne boli?«
»Boli. A ga vsaj vidim . . . Otroke imata — dva fant-ka . . . Prav take sive oči imata kot on . . . Videla sem jih . . . Čeprav sta njena otroka, pa bi ju vendar tako rada poljubovala po tistih očeh! O, Jasjek! . . .« ,
»0 Marisja!«
»In tako ostanem na veke s to žalostjo . . .«
»A kaj bo zdaj z nama?« pravi Jasjek.
>>P°jdi od mene, zapusti me!« pravi Marisja. »Drugo dobiš. Nikomur pri meni ne cvete sreča. Je že taka moja nesrečna usoda!«
»Ta mraz je torej šel od tebe? Pa me imaš rada? Vsaj malo?«
In jo je prijel za roke, ona pa jih pritisne k nedriju in veli: »Rada te imam, hudo te imam rada!«
In se mu je iztrgala in stekla iz koče.
Jasjek pa je ostal tam in se ni ganil, dokler niso prišli pastirji in ga našli kot mrtvega.
»Kaj se je zgodilo, Jasjek?« so vprašali.
»Bog me ni hotel vzeti k sebi, zdaj naj me pa —!« je rekel in odšel.
/ Iskal je Marisjo; našel jo je v izbi. Molzla je krave. Svetiljka je gorela poleg nje.
»Marisja!« pravi Jasjek. »Tako te ne zapustim, nočem zapustiti. Nisem tak, da bi silil, da bi te hotel imeti z nasiljem. Ko bi bila ti revna, jaz pa bogat . . . Tako pa, ako me ne ljubiš, kaj ti je do mene? Kaj ti bodo moje gosli in glas o njih, ki gre po svetu? . . . Vrgel bi ti jih k nogam s tem izkrvavelim srcem in srčno ljubeznijo vred. A tako te ne zapustim, tako se ne ločim od tebe. Tako si mi sveta, kakor bi bila iz zborov angelov stopila k meni na zemljo. Tak sem, kakor tisti javorov štor pod Jerebinko na preseki. Nimam nikjer nikogar, ljudem igram, skozi moje srce pa igra samo veter. Bodi mi sestra!«
In se je spustil k njenim nogam, jih objel, ona pa je vedro postavila na tla, mu položila roko na glavo in rekla:
»Za nikogar ne morem biti nič — čaka me samo smrt. Ločiva se! Pojdi kam drugam! Pusti me s to žalostjo v srcu! . .
»0 Marisja, Marisja!« pravi Jasjek. »Ko bi le mogel to tvojo bolest vzeti nase, da bi samo tebi bilo boljše'.. . .«
»Idi! Mene na svetu ne čaka več drugega kot krsta!«
In mu je podala roko ter ga rahlo peljala k Vratom. Jašku Mosjenžnemu se je zavrtelo v glavi, prelomilo se mu je nekaj v prsih.
Šel je v gozd v Tomanovo dolino, da sam ni vedel, kam. Nazadnje je sedel pod smreko. Nad lesom je bilo že popolnoma tema, dež je padal med snegom in gore je zakrivala megla. Vzel je gosli iz vreče, jih gledal in govoril: »Ej, gosli! Kaj ste mi dale v življenju? Kaj ste mi priigrale? Česar nočem, to se mi vsiljuje v roke, za kar bi dušo dal, to ni moje . . . Čemu ste mi, ko mi ne morete priigrati sreče? 0, gosli, gosli!«
In je z lokom potegnil po strunah, čeprav je metelica žvižgala od gora, ter tako-le zapel:
»Hodim, hodim sam po svetu — poj mi, struna, poj! —
Srce moje je umrlo, beden život moj!
Srce moje je umrlo — struna, zaigraj! —
Sreča me je zapustila, več je ni nazaj!
Sreča me je zapustila, — pesem, poj glasno! —
Naj pozabim te, Marisja z žalostjo tvojo!
Naj pozabim te nesrečno — struna, zaigraj!
Naj pokopljem njo in bedo pod zeleni gaj!«
In zdaj je Jasjek Mosjenžni Muzika razumel Marisjino obljubo in zdelo se mu je, da lete njegove oči v strašno brezno, v brezdanji prepad.
»Zato je torej tak mraz vel od tebe!« je ponavljal in zdelo se mu je, da se mu ob tej misli izpodmika zemlja pod nogami zaradi žalovanja nad Marisjo in nad svojo ljubeznijo. In zdelo se mu je, da sliši, kako Marisja Daljna, na obrazu ležeč v koči na ležišču, šepeta: »0 srce, srce! 0 srce, srce!«
II.
0 županovi Marini.
Marina Kružlova iz Rogožnika je bilo dekle, kakršne ni bilo kmalu v okolici. Bodisi v Ludzimierzu na žegnanju, bodisi v mestu, ali v Črnem Dunajcu na trgu ni bilo fanta, ki bi se ne bil ozrl na njo, ni bilo ženske, ki bi je ne bila postrani pogledala.'Visoka, vitka, z glavo pokoncu, obrvi kakor s črnim naslikane, visoko nad očmi, goste, košate in svetle, čelo gladko, oči velike, safiraste, nos raven, ustnice rdeče, majhne, bradica okrogla, lasje črni, svetli, kakor zlikani, in tako bujni, da bi se z njimi lahko pokrila kakor z ogrinjalom. In potem te barve na rdečem, ogore-lem licu, tajprožni, krasni vrat, ta pas kot preslica in celo prožno telo kot ulito iz mehkega železa. In glas! Kadar je zapela, se je zdelo, da se bo svet raztajal ... In kadar jo
/

Boj je divji. Ne le na bojnem polju, tudi sicer po mestih in okolicah, pa tudi na deželi je ogromno število ubojev in umorov. Zlobneži izrabljajo splošen nered v državi, saj ni sodnije, ni sploh nikogar, kjer bi človek mogel iskati pravico. Zoper upornike se še posebno kruto postopa. Tudi tujci, ki so tamkaj, imajo hude čase. Varstva ni prav nobenega. Domača vlada jih ne čuva, tuje vlade pa nimajo moči, da bi posredovale.
Kantonska vojska naglo osvaja kitajsko ozemlje. Cele pokrajine z 20—30 milijoni prebivalcev se ji priključujejo. Generali, ki so se še pred kratkim borili zoper njo, se podajajo na milost in nemilost. Pred nekaj dnevi je kantonska vojska osvojila glavno mesto Šangaj. To mesto je največje in najbogatejše. Ob osvojitvi je bilo po mestu grozovito klanje, a le kratko. Poveljnik mesta je nato takoj upo-stavil red in je zagotovil, da bo čuval tudi tujce. V predmestjih pa vlada še medsebojni boj. Predmestja so vsa v ognju, ker uporniki zažigajo vse, kar dosežejo.
^ In kdaj bo konec tega bratomornega boja? Morda je to šele začetek! Kajti v severnem delu Kitajske je še mogočen mož Čangtsolin, ki ima veliko armado, s katero je do zdaj premagal vse nasprotujoče mu generale. Ta mož še čaka, kako daleč pojde kantonska vojska. Ako med obema ne pride do sporazuma, se bo prava vojska šele pričela.
Kako to, da je Kitajska tako nesrečna? Poganstvo je njena nesreča. Poganstvo je zadrževalo ta narod od prave izobrazbe in kulture, pa ga je vrglo v oblast in odvisnost mogočnežev. Kajti neizobražen narod je vedno — suženj. Katoliški misijoni so sicer v tem času zelo ogroženi, vendar pa je upati, da se po končani vojni krščanstvu odpre pot v to velikansko državo, kjer do 400 milijonov ljudi čaka, da jim zašije luč prave svobode, krščanske omike!
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Proračun bo sprejet. Dasi delajo sedanji vladi nasprotne stranke vse mogoče ovire, da bi propadel proračun in z njim vred tudi sedanja vlada, vendar ima vlada že napravljen načrt, ki ji bo popolnoma omogočil sprejetje proračuna do 1. aprila t. 1. S tem pa bodo sprejete tudi vse tiste ugodnosti in olajšave, o katerih je »Gospodar« že poročal.
Vse sili v vlado. Da to dela Radič, je razumljivo. On se v opoziciji najslabše počuti, ker se še vedno boji obzna-ne, čeprav je že odpravljena. Toda on se rad vozi v salonskem vozu, on rad govori, da ga čuje celi svet, če pa je v opoziciji, je to nevarno. Zato sili v vlado. Da se pokaže udanega, že izdaj glasuje za proračun. — Pa tudi Pribiče-vie sili v vlado, pa magari, da bi tu moral sedeti skupaj s temi nesrečnimi »klerikalci«. Ko je govoril v skupščini o močni vladi, je povdarjal, da bo to moč prinesel le on, če pride v vlado. Pa, kakor je videti, gre proračun in vse drugo delo tudi brez njega in ravno zato gre, ker njega — ni zraven.
Ali samo Srbi ali SHS — to je načela zopet demokratska stranka pod Pribičevičem in Žerjavom. Ko so radikali pustili Pribičeviča na cedilu, jim je ta zagrozil, da bo organiziral prečane proti bivši Srbiji. Ker mu nihče ni zaupal, pa je začel ravno nasprotno delovati za enotno srbsko vlado brez Hrvatov in Slovencev. Prepričani smo, da mu bo tudi to izpodletelo. Toda SDS se s tem pokaže v najgrši luči. Kdor tako dela, ne zasluži, da bi mu le eden Slovenec zaupal. Pa se še najdejo, ki volijo take, ki berejo njihovo »Domovino«!
SLS in njen ugled v Beogradu se najbolje spozna, če oujemo, kaj o njej pravijo njeni zavezniki: V dosedanjem kratkem času trajanja našega sodelovanja v vladi se je pokazalo, da je bila misel sodelovanja radikalov s SLS zelo srečna kombinacija. V celem dosedanjem skupščinskem delu, posebno pri izvajanju proračuna preko skupščine in vseh tistih velikih temeljnih reform, ki imajo za cilj, dati naši finančni politiki večjega razmaha in omogočiti čim hitrejše sprejetje potrebnih ukrepov za ublažitev težavnega gospodarskega stanja v državi, kateri se izražajo v velikem številu amandementov finančnega zakona — smo naleteli pri naših zaveznikih vedno na polno razumevanje, na dobro voljo za delo in pripravljenost, da prevzamejo odgovornost za tiste reforme, ki so koristne in v sploš-
nem interesu države in ljudstva, brez ozira, ali se bodo morda trenutno tikale strankarskih interesov, bodisi posameznikov, bodisi celih strank. Prepričan sem, da bo to medsebojno zaupanje, ki se je zgradilo na skupnem delu, za daljši čas ohranilo v bodočnosti medsebojne korektne in solidne odnošaje med nami in našim zaveznikom.
.■j.-^u, a——s—«.*™——.—1tnrwr-n	| m, m ni —	mi ■iiiiiim h mi i
Kaj je novega?
Občni zbor Županske zveze se je vršil v nedeljo, dne 27. marca, dopoldne ob 10. uri v dvorani Zadružne banke v Mariboru. Predsednik dr. Leskovar je podal poročilo o delovanju v preteklem letu. Dr. Veble je razpravljal snov občina in oblastna skupščina. G. Ozvatič je podal blagajniško poročilo. Sklenilo se je, predlagati na merodajnih mestih, da se po novem občinskem zakonu občine združijo radi lažjega uradovanja po župnijah, in ne po političnih mejah, kakor predvideva zakonski načrt. Izvolil se je dosedanji društveni odbor v celoti tudi za tekoče leto.
Romanje v Assisi in Rim. Dne 19. maja t. 1. odpotujejo romarji iz Zagreba na grob sv. Frančiška in sv. Cirila. Ker se pričakuje, da bo romanje veličastna manifestacija slovanske katoliške zavednosti na grobu sv. Cirila, se naprošajo čč. gg. duhovniki, da se za romanje zainteresirajo, da bo udeležba čim častnejša. Kdor se želi romanja udeležiti, se mora najkasneje do 20. aprila prijaviti in s prijavo doposlati najmanj 500 Din. Ostanek pa mora biti izplačan najkasneje do 5. maja. (Položnice za pošiljanje denarja zahtevajte od odbora.) Ako se kdo ne bi mogel romanja udeležiti, se mu povrne denar z odbitkom 25 Din. Ako se pa ne odjavi do 15. maja, se mu odtegne 100 Din. Cena za 3. razred znaša 1200 Din, za 2. razred 1650 Din. V tej svoti je vračunano: prenočišče, hrana, potrebni prevozi in takse, samo v Assisiju in Rimu, ter vožnja po železnici samo v Italiji. Vsak udeleženec mora doposlati odboru pismeno izjavo svojega občinskega urada, odnosno v mestu od re-darstva, da ni proti njegovemu potovanju v Italijo nikake zapreke. Kdor ima vizum, ni treba te izjave. Učitelji in učiteljice, ki se žele romanju pridružiti, naj zaprosijo rednim potom za dopust 14 dni, katerega jiim bo ministrstvo v to svrho podelilo. Na naših železnicah bomo tudi dobili 50% popust. Ako želi kdo ostati več časa v Italiji in obiskati tudi druga mesta, naj se obrne na odbor za informacije. Ako želi kdo obiskati Neapolj, Pompej, Vezuv, naj se prijavi odboru romanja, kateri bo omogočil udeležencem po 26. maju izlet v gorenja mesta. Cena se bo objavila pozneje. Toda vsak tak izletnik mora imeti vizum, ker se povrne pozneje, kakor ostali romarji. Denar in vsa vprašanja glede romanja je poslati na odbor romanja, Zagreb, Kaptol 9. — Na potu v Rim se ustavimo en dan v Benetkah, Padovi ter en dan in eno noč v Assisiju. Od 22 do 27. 27. se bomo mudili v Rimu, kjer si bodo romarji ogledali njegove znamenitosti ter prisostvovati veliki papeževi sv. maši, popoldne istega dne pa svečani akademiji v zavodu sv. Jeronima. Program potovanja ter ogledovanja znamenitosti v posameznih mestih bo z nekaterimi drugimi navodili posebej natisnjen in doposlan romarjem.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Dne 22. marca 1927 se je vršila odborova seja Slovenskega obrtnega društva v Narodnem domu, na kateri se je razpravljalo o delovanju za pomočniško in vajeniško razstavo, ki se vrši meseca junija 1927 skupno z obrtno nadaljevalno šolo, o pomočniškem zabavnem večeru, ki se je vršil v gostilni Puntigam, o pomočniškem izletu dne 15. maja t. I. v prid vajeniškem domu in o uspehu cvetličnega dneva, ki se je vršil dne 19. marca 1927 v prid pomočniškemu in vajeniškemu domu. Na isti seji se je izvolil tudi posebni odsek, kateri ima nalogo, čimpreje napraviti načrt za intenzivnejše zbiranje prispevkov za obrtni dom, kateri bo po dovršitvi predložen na posebnem sestanku vsem gg. načelnikom zadrug, vodstvu obrtno nadaljevalne šole in nad-zomištvu obrtne oblasti v odobritev. — Odbor.
Oblastna skupščina za ceste v gornjegrajskem okraju. Demokratski krogi so zelo v zadregi, ker vidijo, da SLS dosega uspeh za uspehom za Slovenijo. In če le kje morejo najti kako zadevo, ki je radi danih razmer še ni bilo mogoče urediti, jo glodajo in gonijo z njo velik tamtam. Talko so v svojem časopisju te dni zagnali zopet hrup radi ceste med Lučami in Solčavo. Ta cesta je bila že tako iz-gotovljena, da je bila uporabna za avtomobilni promet.
Povodenj v preteklem poletju pa jo je tako razdrla, da sedaj z nobenim vozom ne morejo preko udrtin Dasi je šlo vec prošenj na razne merodajne urade, vendar do zdaj ni
se^rgK?e	k"tja 2a javilo te ceste. Ko se je
sestala oblastna skupscma, so poslanci SLS iz tega okra a
m tudi poslanec dr. Goncan iz Celja stavili takoj nujen
predlog za popravilo te ceste. Oblastna skupščina e £
priznala nujnost teh predlogov, vendar ga ni mogla Ze-
Pre^T,VSf I™ deI* v območje oblastne skupšoke ki se bo dela tudi takoj lotila. Kaj pa SDS? Ta ni o^de-
nkri!\stavi]a nobenega predloga oblastni skupščini Ta je na delu, da prepreči sprejetje proračuna v Belgradu m sprejetje onih dodatkov, v katerih se izro-cuje javna dela oblastni skupščini. Enako dela proti, da bi se sprejeli dodatki, v katerih je med drugim tudi ta, da pode bivše deželno premoženje v last in vporabo oblastnih skupscin. Istočasno pa v časopisju zahteva, naj oblastni odbor kar zdaj na ta poroštva najame posojilo, kar bi baje lahko pa noče! Ta dvoličnost naših demokratov, ki se tudi v Savinjski dolini in v gornjeradgonskem okraju pehajo za stvar, katero na drugi strani podirajo nai se iav no pribije. Nič naj ne vprašujejo, ali imamo oblastno skup scino m oblastni odbor, ali ga nimamo! Povemo jim da SDS res nima oblastne skupščine, ne odbora v svojih' rokah, cesar je narod lahko vesel, pač pa ga ima SLS, ki bo tudi to stvar uredila tako, da bo slovenski narod popolnoma zadovoljen!
„ ^ goljufiji s čekom 60.000 Din. Pred kratkim smo poročali, da je omenjeni slepar Bogomir Lipič nakazilo opremil z originalnim faksimilom g. Baumana iz Št. Ilja SI « tako da bi bil ček kot pravilen in pristen. Policijska poizvedovanja so pa dognala in resnici na ljubo priobčimo da je goljuf sam s črnilom podpis g. Baumana falzificiral Po-naredba podpisa je tudi tako očividno slaba, da se že na prvi pogled vidi, da je falzifikat, in če bi bil denarni zavod pri izplačilu z isto previdnostjo postopal, kakor postopajo v takšnih slučajih drugi denarni zavodi mariborski, bi imela jx>licija sleparja že v zaporu. Sledi so se že našle in je upati, da pride goljuf vseeno v kratkem v roke pravice. Po najnovejših vesteh je goljuf Lipič pobegnil v Avstrijo. Dan po izvršeni goljufiji so ga videli v Špilju. Po mestu se govori, da^ so ga v Avstriji že aretirali, vendar policija v Mariboru še ni dobila nobenega tozadevnega obvestila.
Nagla smrt je zadela v prvi polovici marca Štefana Bukoveca iz Kobilja na Prekmurskem. Usodnega dne je ves dan delal v vinogradu in zvečer se je vračal domov poln zadovoljstva in popolnoma zdrav. Doma je povečer-jal, se vlegel k počitku, krog ene pa mu je nenadoma postalo silno slabo in smrt mu je pretrgala nit življenja. Ta slučaj je vzbudil v celi vasi veliko presenečenje.
Vino spremenili v vodo. P. Dugolič iz B. v Prekmurju se je nekega dne vračal z vozom iz vinograda. Peljal je sod vina. Med potjo ga je napadla žeja in ker se je peljal mimo neke gostilne, je zavil na dvorišče, sam pa se je podal v sobo. Liter za litrom je romal na mizo in pil je vsak. Ko so nekateri videli, da je možakar pozabil na voz zunaj, so si dovolili precej izvirno zabavo. Odprli so sod, ga izpraznili in potem napolnili s studenonico. Debelo je gledal prevarani Dugolič, ko je doma mesto vino postavil — pred družino na mizo vrč vode.
Dve igli pojedel. Krojaški učenec Ivan Kiizma v Prekmurju je pred leti pogoltnil po nesreči iglo za ovratnik. Ker to ni imelo nikakih posledic in sploh ni čutil bolečin, je na celo stvar kmalu pozabil. Pred kratkim pa se je igla zganila in se prerila skozi drob do kože, tako da se je dala otipati. Kiizma se je podvrgel operaciji, ki je dobro uspela. Veliko pa je biilo začudenje, ko so izvlekli navadno ši-varuko iz rane, ne pa igle za ovratnik. Za šivanko pa fant sploh ni vedel, da jo je pogoltnil. Mogoče bo čez čas priro-mala tudi druga igla pod kožo.
Dva vloma v Mariboru. V noči od četrtka na petek sta opazila službujoča detektiva, da so vrata trgovine Roze Lepoša v zgornji Gosposki ulici na cesto odprta. Zbudila sta gospodarja in ugotovili so, da je bil izvršen v trgovino vlom ter so nepoznani storilci odnesli okrog 100 Din kovanega denarja, 1500 cigaret, 5 steklenic konjaka in 5 kg čokolade v skupni vrednosti 1225 Din. Domači, ki spe v sobi tik trgovine, niso ničesar slišali. Čudno je, da se ne
šla, naj bi bila še taka gneča, ji ni bilo niti treba reči: »Umaknite se!« vsak se ji je umaknil, čim jo je zagledal.
To ji je bilo že kar videti!
Bogata je bila, ponosna, smela. Oče, župan, stari Bar-tek Kružel, katerega so še po dedu nazivali Marcin Beli, vdovec, jo je imel edinko in ni videl drugega kot samo njo. Imel je kakih šestdeset oral zemlje, pet gozda, obširno gospodarstvo in mlin.
In oči je imela take, kot sam živ ogenj, prav kakor bi
v vodi gorelo. Če se je ozrla v človeka, pa naj jih je imel tudi že sedemdeset, mu je šlo kar do kosti. Ko jo je ugledal neki fant iz Ostrovskega, ki je vino vozil na prodaj, se je s pleči uprl ob voz, za hip niti koraka ni mogel storiti, beseda mu je zastala in samo usta je odprl. Ona se je za-smejala, šla mimo, on pa je rekel nato: »Ali se je sam hudobec oblekel za žensko, ali kaj? Ko bi takejle bile v peklu, bi tam rad gorel če treba do ušes.«
Ljudje je niso imeli radi zaradi skoposti in ošabnosti. Bilo ji je že dvajset let, a še nihče ni slišal,' da bi se zanimala za kakega fanta.
»Ali se ne boš možila, Marina?« jo je vprašala teta.
»Ali me je kateri vreden?« je odgovorila. »Ali niste slišali, tetka, kako je pripovedoval stari Buda, kako je kraljevič prišel po kolarjevo hčer?«
»Prazne besede. Da bi te nazadnje le ne dobil kak priprost gorjanec!«
»Še misliti ni!«
Ošabnost in domišljavost sta jo imeli kakor na verigi. Je že taka bila.
Pa se je vendar moralo zgoditi, da se je sestala z Jaškom Mosjenžnim . . .
To je bilo pa tako. Ni mogel pozabiti Marisje Hoho-lovske, ki jo je ljubil, dasi so od takrat minila že tri leta.
Ni šel več v Koščeliske in se je tudi malo potikal po Zimskem ali Stalnem, kakor pravijo, Podhalju, ampak se je držal bolj v dolini. Sviral ni več toliko, zato pa se je bolj bavil s tesarskim ali žagarskim delom, ako pa je igral, je igral stokrat lepše nego popTej. Dosti je, če so ga celo ogrski cigani hoteli vzeti v svojo bando, ti pa so vendar igrali v Budi in v Pešti. On pa ni hotel.
Zvedel je, da lahko dobi delo pri Gonsjorku v Rogož-niku pri drveh in je vstopil v službo.
Dekleta in ženske so ga bile vesele, ker so slišale o njem, da zna Jasjek svirati, da ga mu na svetu ni para. Pravili so pa tudi o njem, da se že tri leta ni zmenil za nobeno dekle. In .tudi v Rogožniku je gledal na Rogožni-čanke kakor na gavrane na smreki. Tako malo mu je bilo do njih.
A to ni trpelo dolgo. Pove mu Kuba Gonsjorek, tisti, ki je imel žago:
»Čuj, Jasjek, ali bi mi nesel k Belemu Martinu ječmen v mlin?«
»Dobro! Ponesem!«
In stari Gonsjorek se posmeje ter pravi: »Ali si že videl mlinarjevo hčer?«
»Katero?«
»Županovo hčer.«
»Ne.«
»Le glej, varuj se, da te ne sne.«
»Ej, če me doslej še nič ni snedlo, me tudi ta ne bo.«
»Varuj se, ti pravim. Sincikov Štefan iz Ludzimierza se je zaradi nje preselil v Pešto, Kuba Gonsjorek iz naše žlahte, Rogožničan, pije, da se Bog usmili, Vaclav Jahin-jak, tisti Kasin, pa je tak, kakor bi se mu bila pamet zmešala. Star dedec sem že, a če jo vidim, mi kar po ušesih zvoni! Postavno dekle, kakor iz lesa!«
»Nič se ne bojim!«
»Ali si zagovorjen proti čarovnijam?«
»Sem.«
Zdaj je pa stari Gonsjorek postal radoveden. Nagnil je sivo glavo z dolgimi spletenimi kodri ob senceh proti Jašku in vprašal: »Kaj praviš? Da imaš? Ne bom te izdal. Povej mi.«
»Kar imam, pa imam — kaj vam za to?«
»Ali pri sebi nosiš?«
»Zmerom.«
»Kje? Za pasom?«
»Mogoče, če bi bil dosti širok.«
»Kako to, tega ne razumem.«
»Veste, oče — ko bi bil tako širok, da bi srce zakrit . . . Kje je tisti ječmen?«
Stari Gonsjorek pa ga gleda in vpraša:
»Ali se na srce deva tista reč?«
»Seveda.«
»Kako pa? Ali se prilepi, kakor obliž?«
»Nič se ne prilepi; požreti je treba, da pride v srce«,, pravi Jasjek.
Stari Gonsjorek je zmajal z glavo. »Tako nekako čudno govoriš«, pravi. »Ali mi pokažeš? Še jaz bi požrl.«
»Ej no, morali bi iti v Koščeliske, da bi videli, kakšno je tisto.«
»Ali je od tam?«
»Od tam.«
»Kdo pa ti je dal?«
»Kaj toliko vprašujete? Kje je tisto žito?«

(Dalje prihodnjič.)
Kako je Radičev poslanec govoril v skupščini. Dne
26. marca je gojvoriil v skupščini tudi Radičev poslanec g. Kelemina. Mož sam ni vedel, kaj ¡bi povedal. Neprestano je rabil besedo »amandžmani« in druge nerazumljive tujke, katere niti sam ni znal tolmačiti. Eno dobro je povedal: da je ivanjkovski Petovar dobil od Narodne banke 6 milijonov dinarjev posojila, ki ni varno, a drugi bolj potrebni niso dobili. Rabil je izraz »kmetijska poljoprivre-da«, ne vedoč, da pomeni izraz »poljoprioreda« isto kot: kmetijstvo. Pohvalil je našega ministra g. dr. Kulovca, ki je dosegel ukinitev carine na galioo in umetna gnojila. Kar Pucelj in Radič v dveh letih nista mogla doseči, to je dosegel »klerikalec«. O ribolovu je Kelemina rekel, da bi morali nov ribarski zakon skleniti v Beogradu, a ne naše oblastne skupščine. Ko mu je minister Kulovec zaiklical: »Sedaj imajo oblastne skupščine to pravico!«, je Kelemina vskliknil: »Ribarski zakon bi se moral narediti tukaj v Beogradu. Ne vem, če so v oblastni skupščini ljudje, ki vedo, kaj je voda in ribolov.« Končal je Kelemina svoj govor s tem-le: »Prosim Vas, gospodje, hočem končati! Gospodje! Kristus je imel 12 rodov in 12 apostolov, a mi imamo 3 rodove in 18 ministrstev. Dokler bomo imeli 3 rodove in 18 ministrstev, tako dolgo ne moremo glasovati za bud-žet.« Med splošnim smehom je Kelemina srečno končal ta svoj govor. Druge nesreče ni bilo! —e—.
Šmarčan iz tujine je pisal uredniku »Slovenskega Gospodarja« obširno pismo, v katerem se posebno pritožuje, da že dalje časa pogreša novic in dopisov iz svojih domačih krajev. Hvali »Gospodarja«, da je posebno v novem •letu lepo tiskan in urejevan, da ima vselej kratek, zrnast politični pregled, veliko jedrnato pisanih novic in dopisov iz vseh različnih krajev, posebno mariborske oblasti, nato zanimive podlistke A. Benkoviča ter pred vsem tako važne nauke in modra navodila pod naslovom »Gospodarstvo«. Tako piše: »Dolg čas mi je že po domačih gričih in dolinicah, lepih cerkvah in kapelah ter milodonečem zvo-njenju. Rad bi tedaj čital jaz in še rajši drugi tukaj živeči Šmarčani, katerim domačini ne dopisujejo tako radi in pa naglo ikaikor meni, kaj se doma novega in posebnega godi. Seveda tam doma ne čutijo te potrebe, ker v sredi vsega tega živijo; nas v tujini zanima pa vsaka malenkost. Prej smo mi take reči poročali, sicer priprosto in okorno; pa modri »Gospodar« je poročilo zasukal po svoje, kakor že posebno mojštersko zna v svojem 61. letu starosti, in se je čitalo prav imenitno. Zdaj pa se človeku zdi, kakor bi se bil ves veliki okraj nekam pogreznil, ali kakor da bi vsi spali, ali pa kakor Ibi bil g. urednik jezen na nje in bi tukajšnje dopise neusmiljeno metal v koš. In vendar vem, da imajo tam prav spretne in olikane fante in brihtne in za vse dobro navdušene mladenke, ki sem jih že marsiika-terokrat občudoval na odru Katoliškega doma, še posebno pri vprizoritvi »Desetega brata« in pa »Miklove Zale«. Pišite jim ali recite, g. urednik, tem in onim, naj se vendar kaj zganejo in pišejo včasih kaj iz velikega šmarskega okraja. Mi željno pričakujemo in če bodo zato pošteno potikali, bomo tudi mi kaj prispevali za svetorokovske zvonove, ki se jim obetajo za letošnje poletje. V Šmarju imajo zdaj Katoliški dom, po katerem smo mi izobrazbe in poštene zabave željni mladi ljudje naravnost hrepeneli. Gotovo se zdaj tam novo življenje razvija in se vadijo v petju in godbi, v predavanju iii telovadbi ter ilepem vedenju; in brezdvomno prirejajo tam ali bodo prirejali gledališke predstave. Dobil sem včeraj poročilo o naravnost krasno uspeli materinski proslavi dne 25. marca. V pismu pa berem tudi o čudovito lepi cerkveni pobožnosti, ki so jo na Jožefovo obhajali mladeniči in možje in še posebej šmar-ski očetje s križevim potom med kapelami in s slovesno službo božjo pri Sv. Roku, in v jednako vspodbudmi slovesnosti vrlih šmarskih mamic na Marijin praznik. Torej le na noge, mladi ljudje, in fcorajžno poročajte, kaj se godi pri vas!
Smrtna kosa v Razvanju pri Mariboru. V Razvanju pri Mariboru je umrl dne 24. marca Filip Visočnik v 70. letu svoje starosti. Bil je blag ter skrben oče, ki je vzgojil svoje otroke o strogo krščanskem duhu. Pogreb se je vršil dne 26. t. m. na pokopališče v Razvanju. Rajnik je bil dolgoletni naročnik »Gospodarja«. Rajnemu svetila večna luč, rodbini naše sožalje!
Žalostna posledica ponočevanja! Kakor povsod, tako tudi pri nas ponočujejo fantje. Zvečer, dne 14. t. m., se je napotilo pet fantov iz vasi Hodoše pri Ptuju v Gerečjo vas.
s č.
Ko v gostilni Sagadin pijejo do zaključne ure, je šel Gla-žar Janez sam domov, drugi štirje pa so se pogovarjali z gerečkimi fanti. Nato sta še odšla za Glažarjem 181etni Št. Zupanič in Kureš Anton. Druga dva pa sta ostala še dalje časa v Gerečji vasi. Ko priletita Kureš in Zupanič do Gla-žarja, kateri je šel po polju sam domov, nič hudega sluteč, ga začneta pretepati z ročicami od voza s tako silo, da je padel. Ko je padel, sta mu dala še 16 ran z nožem ter ga pustila ležati na mrzli zemlji celo noč. Zjutraj ga najdejo ter odpeljejo v ptujsko bolnico. V bolnici je bil do 25. t. m. ter je prosil, naj ga odpeljejo domov, kar so tudi napravili. Ko ga pripeljejo domov, mu prinesejo sv. popotnico in je nato izdihnil svojo dušo. Glažar je bil star 28 let ter je bil vedno lepega obnašanja.
Smrt uglednega našega mladeniča. Dne 20. marca je umrl v Loki, župnija Št. Janž na Dr. p., daleč na okrog dobro znani Franc Rehak, posestniški sin, star 21 let. Pogreb je vodil dekan č. g. Sagaj in imel ganljiv nagrobni govor. Domači pevski zbor mu je zapel žalostinke. Bodi blagemu mladeniču lahka domača zemlja, njegovim staršem in celi obitelji pa naše iskreno sožalje!
Šmarnice za leto 1927. Maj se bliža in Slovenci bomo zopet obhajali šmarnično pobožnost. Letos nam je napisal »Šmarnice« g. dr. Fr. Kruljc, dekan v Laškem. Te »Šmarnice« nas vodijo v šolo čednosti, k majniški kraljici. Ker je knjiga pomembna in uporabna ne le za majnik, ampak splošno za nabožno čitanje, je prav, če se kar najbolj razširi med ljudstvom. Naklada je majhna, naročite čimpreje! Knjiga stane vezana 20 Din. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Najlepša pisanka — dobra knjiga! V knjigarni tiskarne sv. Cirila v Mariboru dobite najlepša velikonočna darila. Kdor daruje dobro knjigo, ta da najlepšo pisanko. Zato že kar kmalu naročite kako knjigo, Velika noč je blizu. Pišite na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Preč. gg. katehetom! Zdaj, ko se povsod začno šolske maše, je prav, če se vpelje povsod enotne in skupne molitve. Dober molitvenik je najboljša učna knjiga molitve. Zato priporočamo preč. gg. katehetom »Molitve za šolsko mladino«, ki so povzete iz Prijakovega molitvenika. Vse najpotrebnejše je v teh molitvenikih. Cena je za broširani izvod Din 1.25, trdo vezan Din 4.50. Ako otroci sami ne morejo knjižice nabaviti, naj prispevajo krajni šolski sveti, ki prispevajo tudi za druge učne knjige. »Molitve za šolsko mladino« se naročijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Naši domovi o Veliki noči so znova pobeljeni, vse je
praznišiko! Tuintam pa vendar v teh lepih domovih visijo stare, že obledele podobe, da že težko uganeš, kaj naj pomenijo. Pa tudi v tem si morete pomagati. Treba je le, da osebno kupite ali pa pišete po izredno lepe podobe, stenske slike, pa tudi kipe, ki jih za praznike nudi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Vsi župni uradi lavantinske škofije! Zveza slovenskih vojakov obvešča vse župne urade, ki so dobili okrožnice za nabiranje darov in prijave priglašencev, ki bodo pose-tili slavnost odkritja spominske plošče padlim vojakom v Petrovčah na dan 26. maja 1927, da ise rok za priglasitev udeležencev podaljša do 20. aprila 1927, tako tudi darovi cerkvenih zbirk, katere župnije niso mogle tega iz katerih koli vzrokov nabirati darove dne 19. marca, da lahko to storijo naknadno, katerokoli nadaljno nedeljo do 20. aprila 1927. Nobena župnija naj ne izostane. Za došle darove se Vam pa najlepše zahvaljujemo ter se je že precej župnij odzivalo naši prošnji.
Romanje na Trsat. Kaj rado se zgodi, da pri težkem delu, vsakdanjih Skrbeh le preveč upremo svoje oči v zemeljsko vrvenje. Zato je treba od časa do časa izrednih prilik, da se vsaj za par dni otresemo vsakdanjih skrbi za telo, da obrnemo pogled navzgor! Popolnoma prenovljenega se čuti človek, ko, je opravil po dolgih letih duhovne vaje, presrečnega se čuti na kraju, na katerem Bog deli posebne milosti. Slovencem je med drugimi zelo priljubljena božja pot k Materi «božji na Trsatu, kjer je bila nekdaj hišica svete družine. Na prijaznem hribčku, raz katerega je lep razgled na sinje Jadransko morje, stoji mogočna cerkev, ki dan za dnem, leto za leto sprejema v svoje prostore romarje, ki iščejo utehe in tolažbe pri Materi božji. Marsikdo se z veseljem spominja srečnih ur na tem svetem kraju! Marsikateri, ki se je že udeležil tega roma-
poznajo na vratih nikaiki znaki nasilnega odpiranja. Mogoče je, da je lastnik pozabil vrata zakleniti ter je imel vlomilec lahko delo. — Vlomilci v gostilne nadaljujejo z delom. Te dni so vlomili v Grajsko klet in sicer skozi vhod iz Trga svobode. Službujoči stražnik je zaslišal v.prostorih sumljiv ropot, poklical je lastnika g. Majdiča in oba sta šla skozi vlomljena vrata v klet. Vlomilci so ju pa opazili ter vdrli šipo na glavnih vratih in pobegnili skozi odprtino na Grajski trg. Odnesli so iz predala za 200 Din drobiža.
Koncert »Drave« v Mariboru dne 2. aprila ob 20. in dne 3. aprila ob 15. uri v veliki dvorani Gotz. — Koncerti »Drave«, kjer se bo izvajalo izvirno slovenSk odelo, bodo za slovensko glasbo pomembni, kakor tudi zgodovinsko važni, ker Slovenci ismo lahko ponosni na izvajanje tako ogromnega dela. Še celo pri velikih narodih so premijere in reprize v operah in koncertnih delih zelo redke, včasih se komaj v desetletjih rodi delo, ki je trajno svetovne vred nosti. Pri nas pa slovenska modema glasba stopa s hitrimi koraki na plan. V prvi vrsti mogočno nastopa kot skladatelj P. Hugolin Sattner, ki nam je v zadnjih letih podal mnogo izvirnih del in to skoro vse na besedilo njegovega ljubljenca Simona Gregorčiča, kakor priljubljeno »Jefte-jevo prisego«, ki se ravnokar izvaja po naši domovini z izvrstnimi uspehi, »Soči«, »V pepelnični noči«, »Asumptio« in opera »Tajda«, ki se tudi sedaj izvaja v ljubljanski drž. operi z največjim uspehom. Med vsemi naštetimi simfoničnimi pesnitvami pa zastopa prvo mesto kantata »Oljki«. »Drava« hoče z navdušenjem vseh sodelujočih dostojno in uspešno izvesti to najboljšo koncertno delo ter tako častno proslaviti 751etni jubilej skladatelja-domačina, ki bo pri obeh koncertih osebno navzoč. Dolžnost vsakega Slovenca in kulturnika je, da prisostvuje tem najlepšim domačim in resno vzvišenim pojavom.
Slavnostno odkritje spomenika junakov, padlih leta 1919 na koroški fronti za osvoboditev Dravske in Mežiške doline, se vrši na velikonočni pondeljek v Maribora. Spomenik je dal postaviti mariborski pešpolfc št. 45 in stoji na dvorišču meljsike vojašnice. Na slavnost se povabljena vsa društva in ljudstvo. Udeležijo se slavnosti deputacije koroških Slovencev in naši poslanci ter župani mariborske oblasti. Natančnejši spored še objavimo.
Samoumor v zmedenosti. V pondeljek, dne 27. t. m., ob pol 8. uri zjutraj, se je obesil v svojem stanovanju v Gosposki ulici 26 mariborski zdravnik dr. Maks Neuwirth. Rajni je kazal že nekaj let sem znake duševne zmedenosti in si je končal tudi sam življenje v takem stanju. Našli so ga že ob pol 9. uri mrtvega. Mrtvo truplo so prepeljali v Gradec in ga zagrebli v četrtek na pokopališču pri Sv. Petru.
Kaj je z bencinsko zadevo pri Sv. Lenartu? Po mariborski Okolici in v lenarčkem okraju se že več kot leto dni govori o zelo čedni in tajni zadevi. Neka znana samostojno demokratska bogata družba je bila udeležena na tihotapstvu bencina. Dražba, kateri stojijo na čelu znani voditelji demokratske stranke, je bila obsojena na visoko denarno kazen, ki je menda znašala okoli 1 milijon kron. Dočim mora vsak ubogi kmet ali viničar, ki ga financarji zalotijo radi tega, če nese par škatljic šibic ali kilo sladkorja čez mejo, plačati ogromno kazen in še sedeti v ječi, se na čuden način zavlačuje cela bencinska zadeva, samo da demokratski gospodi ni treba plačati visoke globe. Demokratski veljak se hvali Okoli, da bo cela tajinstvena zadeva »zatušana«. Ker vlada in poslanci gotovo niso poučeni o tej zadevi, smo to zapisali, da ne ibo lenarčki bencin pozabljen! —¡b—.
Uganka iz Slovenskih goric. Kdo je tisti velmož demokratske stranke, ki je državo pri bencinu oškodoval za velike svote? Čegava je dražba, ki je tihotapila bencin in bila kaznovana za več stotisoč dinarjev? Kdo zna rešiti to uganko?
Ponižno vprašanje. Ali je res, da je lenarčki okrajni zastop, ki ga zadnji čas vodita advokat dr. Gorišek in g. Vračič, najel veliko posojilo. Govori se o visoki svoti. Pa vprašamo, ali imajo neizvoljeni, do demokrata dr. Pirk-majerja imenovani gospodje pravico najemati tako posojilo?!
Cesta iz Št. Ilja do Marije Snežne bo vendarle letos dograjena. Državna uprava, ki sama gradi cesto, potrebuje mnogo delavcev. Pisarna gradbene uprave je v Št. Ilju v Slov. gor.
Poročila S. L. S.
Franc Turnšek, Polzela.
Poživimo naše delo!
Zgodovinarji bodo pač morali poleg leta 1918 zaznamovati tudi začetek leta 1927 kot važno za naš narod. Kakor si je leta 1918 poleg drugih, in to ne najmanje, četudi je najmanji, pomagal ustvarjati svojo lastno narodno državo, tako si je letos začel ustvarjati svojo lastno upravo, začel si ustvarjati predpogoje za gospodarski in kulturni napredek. Volitve in oživitev oblastnih Skupščin je brez dvoma prvi korak k naši samoupravi, k naši avtonomiji.
Po krivdi naših demokratov in samostojnežev je Beograd nad osem let od nas samo jemal, jemal nam davke, jemal pravice, rušil našo upravo. Marsikaterega se je že lotila malodušnost, roke so mu omahnile v delu, češ, Slovenci smo in ostanemo vedno zadnji.
Pod pritiskom javnega mnenja v celi državi, za katerega gre zasluga v prvi vrsti dosledni politiki SLS, so se morale izvoliti oblastne skupščine. S spretno potezo, z vstopom v vlado se je SLS posrečilo našim skupščinam o-sigurati tudi dohodke in s tem možnost delovanja. Vsak dan nam prihajajo poročila iz Beograda, kako se trudijo — in to ne brez uspeha^— naši poslanci, da iztrgajo čim več naših pravic, čim več našega imetja ter ga vrnejo Sloveniji, kjer bomo sami gospodarili ž njim. Bivša deželna imovina, naše bolnišnice, kmetijske šole, skrb za pospeševanje raznih gospodarskih panog, skrb za mostove in ceste itd., vse to bode prej ali slej v naši lastni upravi. S sprejetjem proračuna dobimo tudi potrebna denarna sredstva na razpolago. Pokazali bomo lahko svetu ono znano
slovensko marljivost in pridnost, katera se je pred vojno tako lepo kazala v bivši Kranjski.
Gotovo je nemala krivda na nas samih v naši lastni brezbrižnosti in malomarnosti, da se je osem let delalo in gospodarilo preko nas in čez nas. Zganimo se iz našega spanja vsaj sedaj, ko nas kliče in vabi delo na vseh straneh. Ne samo naši državni in oblastni poslanci, ampak celi slovenski narod naj pokaže, da hoče biti pionir na slovanskem jugu. Bodimo prvi med brati ne v besedi, ampak v delu!
Tukaj se odkriva še obširno polje za ¡krajevne organizacije SLS. V mnogih krajih še vlada zmotno mnenje, da potrebujemo organizacije samo za volitve. Mnogi mislijo, da samo za to, da skliče tuintam kakšen shod ali sestanek.
Ne tako, dragi tovariši! Krajevna organizacija naj bo vedno živa vez med našimi pristaši, naj bo opora našemu kmetu in delavcu v razmih zadevah. Koliko izgubijo naši ljudje vsled neznanja raznih odredb in zakonov, koliko stroškov in sitnosti imajo predno najdejo prava vrata. Ne moremo pač zahtevati od naših ljudi, da si nabavijo in da znajo vse nove zakone in naredbe.
Dolžnost krajevne organizacije naj bo, da si osnuje v bližini cerkve lastno pisarno, kjer se ob nedeljah lahko da našim ljudem razna pojasnila, sliši se njih želje in prošnje. Tu naj bodo na razpolago razni zakoni, davčni predpisi, naredbe itd. Imamo danes že v vsaki župniji par mož ali fantov, ki bi bili zmožni, dati tozadevna pojasnila. Koliko plačajo ljudje za razne nasvete in posredovanja? Vse to bi lahko opravile naše organizacije potom osrednjih tajništev, z veliko manjšimi stroški. Bila ibi pa to vzgoja za zavest skupnosti in moči, ki bi vezala naše ljudi skupaj. Sedajni poletni čas je pač čas izletov. Koliko več koristi kot od sedenja in popivanja bi imeli naši ljudje od izletov
na razma vzorna posestva, od ogledovanja raznih naprav katere naj služijo narodnemu gospodarstvu. Kako lahko (bi bilo to izpeljati potom krajevnih organizacij. Zganimo se krepko!
Težko in gromno delo čaka oblastno skupščino. Kdo je poklican dati pojasnila o raznih krajevnih stvareh, ako ne naše organizacije? Kdo dragi naj tolmači želje ljudstva, ako ne te, ki so izšle iz ljudstva? Če izpeljemo organizacijo v tem pravcu, pač ne bo pritožb, da za politične organizacije ni dela razen ob volitvah.
Zmajal bo marsikdo z glavo, češ, lepo ali težko, neizvedljivo. Priznam, da ne gre vse naenkrat, ali začeti je treba, v tem tiči skrivnost uspeha. Tudi ustanoviteljem našega zadružništva, naših posojilnic, naših prosvetnih društev niso rastle rožice ob potu, tudi oni so imeli trnje-vo polje. In vendar je iz njih dela zrastla ogromna stavba zadružništva, katera je rešila nad tisoč kmetij razpada, je vzrastla naša prosveta. Ali naj zaostanemo za njimi, kateri so imeli več ovir in manj strokovne izobrazbe?
Na delo torej, tovariši! Poživimo naše organizacijsko delo, strnimo naše vrste! Neuspehi naj nas ne plašijo, plačilo naj nam bo zavest, da delamo dobro, da skušamo izboljšati položaj našega kmeta in delavca. Zavedajmo se, da imamo zmožnosti za to, da pomagamo bližnjemu! In v tej zavesti bo naše delo lahko in uspešno!
Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. priredi okrajna organizacija SLS na Belo nedeljo, dne 24. aprila, po pozni službi božji pri Amušu zborovanje zaupnikov za vse župnije le-narškega okraja. Ob enem bo javen shod, *na katerem bodo poročali naši narodni poslanci iz Beograda in oblastni poslanci iz Maribora. Opozarjamo vse krajevne organizacije in zaupnike, da skrbijo za obilno udeležbo!
nja, je takrat vzkliknil: »Če bo še kedaj skupno romanje na Trsat, se ga prav gotovo zopet udeležim!« Vsem se lahko ta želja izpolni! Letos bo skupno romanje na Trsat in sicer dne 23. julija. Vozil bo posebni vlak iz Maribora in Ljubljane ter bodo romarji lahko vstopali na vseh postajah. Vožnja bo polovična. Vsi bodo lahko napravili ob tej priliki brezplačen izlet po morju, tako da se bodo duševno in telsno prenovljeni vrnili na svoje domove. Podrobnosti bomo še objavili. Priglase sprejema Sveta vojska v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
Znižana vožnja za vpokojence. Vsi vpokojenci, ki prejemajo svojo pokojnino pri glavni državni blagajni in ki doslej še nimajo legitimacij za polovično vožnjo po državnih železnicah, morajo predložiti svoje prošnje najkasneje do 30. aprila. Prošnje, vložene po 30. aprilu, se ne bodo vpoštevale.
Kdaj bo konec sveta? Ker je odgovor na to zelo velike važnosti, so bili vedno ljudje, ki so o tem razmišljali in pisali. Lahko rečemo, da to še tako kmalu ne bo. Kdaj, za gotovo ne ve noben človek. Vedo pa že iskoro vsi, da bo dne 1. maja žrebanje najbogatejše loterije v Prekmurju. To je loterija dijaškega zavoda »Martinišče« v Murski Soboti. Dobitkov je do 700 v vrednosti okrog 100.000 Din. Ena srečka stane le 5 Din. Dobiš jih, kolikor jih hočeš pri domačih dušnih pastirjih, ali pa pri ravnateljstvu »Marti-nišča« v Murski Soboti. Požuri se.
Tatvina v vlaku. Francetu Lukancu iz Pristave je neznan žepar ukradel v četrtek v vlaku med vožnjo iz Radeč do Zidanega mosta listnico, v kateri je imel 6000 Din gotovine. Zadnje čase postajajo tatvine na progi Ljubljana— Zidanimost—Zagreb sploh pogoste, kar kaže, da je bržkone na delu zopet dobro organizirana žeparska družba.
Mesto poroke umrl. V Vukočevcih pri Jajcu v Bosni se je poročil te dni posestnikov sin Pejo Briza. 0 polnoči, po veseli svatbi, sta legla novoporočenca spat. Popreje sta še dobro zakurila peč. Ker jih vse dopoldne ni bilo na spregled ter so sostanovalci opazili, da prihaja izpod vrat dim, so v sobo vlomili. Soba je bila polna dima. Novoporočenca sta ležala na postelji nezavestna. Sostanovalci so ju prenesli na svež izrak. Mlada žena se je čez nekaj časa zopet zavedla, dočim se mož iz nezavesti ni več prebudil.
Pritlikavska dvojica v Sarajevu. V Sarajevu vzbuja veliko pozornost gospodinj, ki prihajajo na trg nakupovat živila, zakonska dvojica, ki je postavila na cirkuškem trgu stojnico ter prodaja razno kramarsko blago. Možicelj je Srb ter je visok 60 cm, njegova žena, ognjevita Dalmatin-ka, je 10 cm višja od njega. Pritlikavca delata seveda iz-borne kupčije, kljub temu, da ju motijo pri tem radovedne ženske iz vprašanji, kakor: (kje sta se spoznala, če imata otroke, če upata, da jih bosta imela, če bodo otroci tudi tako majhni, kakor sta onadva itd.
Bogastvo je nosil v žepu, a ni znal zanj. V Frankfurtu v Nemčiji je živel v nekem predmestnem brlogu reven berač, ki ni imel v zadnjem času nobenih sredstev za preživljanje. Zato se je prodal anatomičnemu zavodu, da ga po smrti skuhajo in uporabijo za človeški okostnjak v študijske svrhe. Mož je nedavno zbolel in prišel v bolnišnico. Nekaj časa so ga zdravili, slednjič je umrl. Imel ni v žepu niti beliča. Strežaji in strežnice, ki so po smrti pospravljali beračeve cape, pa so se zelo začudili, ko so našli v nekem žepu med ostanki tobaka in posvalkanimi papirji srečko loterije Rdečega križa. Ta srečka je bila nekaj tednov pred beračevo smrtjo izžrebana in je zadela 40 tisoč zlatih mark, kar znaša v naši valuti nad pol milijona Din. Berač pa ni mislil, da ga je Bog poklical tako premožnega v 'boljši svet.
Krvav pretep radi sporne njive. V selu Semeništvu v skopljanskem okraju, je prišlo te dni med kmeti radi neke njive do krvavega pretepa. 601etna kmetica Ava je delala na njivi s svojim možem in svojima dvema sinovoma. Med tem sta prišla na njivo brata Turko in Nedžibali, ki zahtevata njivo zase ter sta napadla Avina sinova. Ko je videla starka, da je življenje njenih sinov v nevarnosti, jima je prihitela na pomoč. Pobesnela brata Turko in Ned-žib sta jo sprejela z udarci z motikama po glavi, tako da se je starka zgrudila v hipu nezavestna z razbito črepinjo
na zemljo. Tudi njena dva sinova sta dobila težke poškodbe. Starka bo poškodbam podlegla.
Upor v ameriški kaznilnici. Te dni se je uprlo v ameriški kaznilnici Kilby okoli 500 kaznjencev, ker so jim odtegnili razne ugodnosti, ki so jih doslej uživali. Ko so jih namreč peljali v cerkev, so navalili na paznike ter jih začeli biti s pestmi, mizami in klopmi. Pazniki so alarmirali stražo. Med pobesnelimi neoboroženimi kaznjenci in oboroženo stražo se je razvila ljuta 'borba. Da so jih obvladali, so morali uporabiti vojaki razen revolverjev in strojnih pušk tudi bombe s strupenim plinom, ki povzroča solze. Pri spopadu je bilo okoli 40 kaznjencev težko, več sto pa lahko ranjenih.
Družinska pratika 1927. Kdor si iste dosedaj še ni nabavil, jo lahko dobi v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne v Mariboru, kjer se nahaja še majhna zaloga.
V srho pobijanja tihotapstva bo sprejelo finančno ministrstvo tekom letošnjega poletja v službo v obmejnih kra jih gotovo število novih aspirantov za carinske stražnike.
Zdravilišče Rogaška Slatina. Se en mesec nas loči od sezone, ki po sedanjih naročilih sodeč, obeta biti ena najbogatejših. Da se oživi zdravilišče v času izven glavne sezone, so se določile posebno nizke cene za celokupno tedensko oskrbo. Za državne uradnike in revnejše sloje 450—600 Din, za ostale goste 550—750 Din. (Celodnevna hrana, stanovanje, kopeli, takse in enkratna zdravniška ordinacija). V glavni sezoni stane penzija (stanovanje in hrana) 70—110 Din. Da more uprava po možnosti ustreči željam cenjenih gostov pri dodelitvi stanovanj, se priporoča čimprejšnje zasiguranje istih. Zahtevajte prospekte!	429
Velikonočni prazniki preloženi? Nam nič ni znano o tem. Ostanejo, kakor so določeni. Opozarjamo naše cenjene čitatelje na današnji inserat manufakturne trgovine (Pri golobu) v Celju, Narodni dom, katera nudi svojo ravnokar dospelo blago za pomladansko in letno sezono po najnižjih konkurenčnih cenah. Strankam, katere radi oddaljenosti trgovine ne morejo osebno obiskati, pošlje na zahtevo vzorce. Ker je trgovina solidno domače podjetje, isto vsakomur najtopleje priporočamo.
Prepričajte se, da bodete najbolj zadovoljni, če si nabavile vsakovrstno blago za obleke in perilo v staroznani trgovini Fr. Sršen v Ljutomeru. Na razpolago imate tam tako veliko izbiro kvalitativno najboljšega blaga in po tako nizkih cenah, da bodete presenečeni. Posebno velika je zaloga raznih štofov za moške obleke in volnenega blaga za ženske. Ako nimate prilike osebno si ogledati zalogo, blagovolite pisati po vzorce in navedite, po približno kakšni ceni in kako blago želite imeti povzorjeno. — Poskusite!	348
Vse potrebščine dobite vedno najugodneje v trgovini Franca Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Zaloga vseh semen in kolesarskih potrebščin. Nakup jajc, masla, putra, zabele in vseh poljskih pridelkov.	430
Vojna nevarnost odstranjena.
Beograd, 27. 3. 1927.
Težki oblaki ¡so viseli zadnji čas nad našo domovino. Zemljelačni Lah je izzival in hotel izzvati vojsko z Jugoslavijo. Mussolini, glavni vodja italijanskih fašistov (po naše: orjunašev) si je izmislil, da se naša država pripravlja na vojni pohod v Italijo in v Albanijo. Lahi so zavrešali in klicali Angleže in druge velike države na pomoč proti nam. S prvega so Angleži res verjeli lažem Italijanov in slišali so se že glasovi, da Anglija zahteva od Jugoslavije, da se mora zagovarjati.
Ali Lahi so se pošteno opekli. Naša vlada je po ministru dr. Periču odgovorila zunanjemu svetu, da je kričanje Lahov lažnjivo in da na naši strani ni prav nobenih priprav za vojno. Vlada je izjavila, da mi nočemo vojske in da hočemo mir na vse strani. Velika sreča je za celo državo, prav posebno pa še za naše slovenske kraje, da so v tem težkem trenutku imeli Slovenci v vladi svoje (zastopnike, 'ki so ves svoj vpliv zastavili za ohranitev miru in prijateljstva s sosedi.
Vse stranke v skupščini so si edine v tem, da se mora vsaka vojna preprečiti. Vsi govorniki so izjavili: Mir hočemo, mir in zopet mir! Ako pa bo Lah izzival in nam posegal v naše pravice, bo našel vse narode v naši državi pripravljene za obrambo.
Ko je Italijan videl, da je pravica na naši strani in da velike države niso verjele Mussolinijevim lažem in huj-skarijam, je potegnil rep med noge. Francozi, Čehi, Nemci in celo Rusi so se postavili na našo stran. Angleži, ko so videli italijansko zahrbtnost in našo miroljubnost, so pustili Italijane na cedilu. Celo mogočna Amerika ni marala za Mussolinijeve hujskarije Seveda Lah ne bo miroval. On je zagrizen sovražnik Jugoslovanov. Ni mu dovolj, da preganja nesrečne naše brate, ki so prišli pod Italijo. On cedi sline po slovenski, hrvatski in srbski zemlji. Mussolini bi rad velikansko nezadovoljstvo, ki vlada v Italiji, zbrisal s tem, da bi se polastil naše zemlje. Strašna je draginja med italijanskim narodom, brezposelnih je v Italiji nad pol milijona, davki so tam neznosni. Če Mussolini ne bo preskrbel ljudem kruha, se je bati notranjih nemirov. Radi tega je Lah hotel v kalnem ribariti.
Velike važnosti je za nas vse, da imamo v Beogradu vlado, katera ne skrbi samo za mir in red v notranjosti naše države, ampak ki se na vse strani trudi, da se ohrani svetovni mir in da se za vsako ceno prepreči novo svetovno krvoprelitje. S tega stališča moramo posebno mi Slovenci pozdraviti dejstvo, da so v vladi pristaši naše Slov. ljudske stranke, ki ima na svoji zastavi zapisano geslo: Bratoljubje in mir! Bog nas varuj, da bi prišli v vlado zopet Pribičevič-Žerjavovi samostojni demokrati, kateri znajo samo hujskati narod proti narodu in sejati sovraštvu in nemir!
Bogu bodi hvala, da ni prišlo do nove svetovne morije!	F. Ž.
Za razvedrilo.
Rešitev ugank. Katera hiša je še zdaj davka prosta?
— Polževa hiša.--Nikdar ne je, pa je vedno sito — to
je sito.
Nove uganke. Pet krav za desetak, po čem pride ena k drugi? (Rešitev v prihodnji številki.) — Kadar je polno, je talko težko, kakor prazno. Kadar pa je prazno, je pa tako težko, kakor če bi bilo polno, kaj je to? (Rešitev v prihodnji številki.)
Dobro je odgovoril. Kmet je prišel v pisarno na sodni j i in stal pri vratih. Dva mlada pisača sta se hotela pošaliti iz njim, pa sta mu rekla, naj sede, čeprav ni bilo nobenega stola v sobi. Kmet je pa odgovoril: »Tu pri vas je ravnotako, kot na mojem skednju. Tam tudi ni nobenih stolov, ne klopi, pač pa dosti cepcev!«
V postnem času. Katehet je v šoli razlagal o dolžnosti posta, ki ga je sv. oče za sedanji čas zelo olajšal, da se vsak človek lahko posta v redu drži. Pa niso vsi otroci pazili, ko je razlagal. Z vprašanjem jim je hotel zbuditi pozornost in je vprašal Jurcka: »Povej mi torej, Jurček, zakaj se je dandanes prav lahko postiti?« — Jurček je pa odgovoril: ». . . ker je meso tako drago!« (Več sto takih je v knjigi »Iz otroških ust«, ki si jo za kratek čas v domači hiši naročite pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Knjiga stane 8 Din.)
Rešitev vinogradniškega vprašanja. Neki vinogradnik je prodal vse vinograde ter je začel vinsko trgovino. Ko ga je neki znanec vprašal, kako mu zdaj kaj gre, je odgovoril, da je prav zadovoljen. »Kako to«, ga je vprašal znanec. — »Čisto razumljivo«, je odgovoril vinotržec. »Preje sem imel tako vino, kakršno je pač zrastlo, sedaj pa naredim takega, kakoršnega hočem imeti!«
Gospodarstvo.
KOLIKO BODO PRIHRANILI VINOGRADNIKI Z UKINJENJEM CARINE NA GALICO.
Beograd, 27. III. 1927.
Z radostjo se prejeli vinogradniki v Sloveniji in vseh delih naše države vest, da se je ministru za kmetijstvo g. dr. Francu K u 1 o v c u posrečilo odpraviti carino na modro gálico. Hud boj je moral bojevati minister SLS, da je dosegel to lepo ugodnost.
Naša društva.
Mladeniška Marijina družba frančiškanske župnije v Mariboru priredi v nedeljo, dne 3. aprila, ob pol 5. uri popoldne v Narodnem domu krasno igro »Zareče oglje« izpod peresa benediktinskega patra Mavra Karnot. Dejanje se vrši v Španiji in Afriki v 16. stoletju za časa velikega kanclerja kardinala Ilime-nesa. Nastopi 26 oseb. Ker ima igra krasno, versko-vzgojno vsebino, pa tudi mnogo šaljivih prizorov, se obisk priporoča odraslim in mladini. Sodeluje godba Katoliške omladine. Vstopnina: Sedeži: 15, 10, 8 in 6 Din; stojišča 3 Din; za dijake in šolarje 2 Din.
Središče. V nedeljo, dne 27. marca je tukajšnji Ljudski oder prvič predstavljal Kristusovo trpljenje »Pasijon«. Dvorana je bila nabito polna. Drama je dosegla popolnoma svoj namen. Gledalci so z vsem zanimanjem sledili predstavi in izjavili, da jih je predstava duševno povedla v resničnost tega, kar se je na odru je uprizarjalo. Nekaj divnega je bilo, ko se je odprla oderska po-zornica, opremljena s krasno scenerijo (v vsaki sliki drugačna) in so nastopile osebe v zelo slikovitih kostumih. Občinstvo je kar strmelo in vse to občudovalo. Zato, kdor ni mogel k prvi predstavi, naj se udeleži naslednjih: 3. aprila, ob 7. uri zvečer, 10. ali 18. aprila, ob 3. uri popoldne. — Bog živi!
Iz popotne torbe. Pasijonske igre v Ljutomeru. Tako mogočne udeležbe še nisem videl nikdar pri kaki igri, kot 27. marca v Ljutomeru ,ko so dvakrat igrali trpljenje Gospodovo. Ta igra je pokazala, da se še ljudstvo na Murskem polju zaveda svojih verskih dolžnosti, da še ni vse uničeno po liberalizmu in demokratih, ravno nasprotno, Prlekija kaže še hvala Bogu svojo tradicionalno ljubav do Boga, ker je pravi Prlek je le tisti, kojemu je prirojena globoka vernost in zvestoba do Boga. Igrali so tako moj-stersko, posebno glavne vloge so vse v pravih rokah, kakor Kristus, ki igra tako nežno in dostojanstveno. Izborno je izbrana oseba Pilata, res, prava slika cesarskega namestnika, mogočnega rimskega cesarja. Kaifa, veliki duhovnik je tako zadel svojo vlogo, kot da ga vidiš v resnici. Apostoli, med njimi Janez ter Juda Iškariot, ki je elektriziral občinstvo s svojim izdajalskim nastopom. V srce segajoč je bil nastop žalostne matere, Magdalene, Veronike in Simona iz. Cirene. Igrali so s tako sigurnostjo, da ni bilo opaziti najmanjšega defekta. Že sam Katoliški dom s svojimi dimenzijami je bil takrat trikrat premajhen. Veličastno igro je povečala elektrika v različnih niansah in produkcijah, prekrasni
kostumi ter prekrasna slikarija odra, zastorja, kjer si je postavil veličasten spomenik velezaslužni slikar g. Čeh iz Ljutomera. Igralcem ljutomerskim, ki so toliko žrtvovali, vsa čast! Ponos se vzbuja v človeku, če kot Prlek opazuje v Ljutomeru to prosvetno gibanje, ki je v polnem razmahu. V cerkvi vidiš nepregledne množice pri mizi Gospodovi vsak dan, ob nedeljah še posebno, in to je ravno temelj pravi krščanski prosveti. Gospodu Presniku pa čast za veliki trud in režišerstvo pri teh igrah! Prlekija pa ostani pozdravljena in neustrašena na začrtani poti »ad astra«. — Popotnik Prlek.
Polzela. Dne 25. marca so obhajala naša dekleta svoj praznik. Zjutraj so imele skupno sv. obhajilo, popoldan so nastopile na odru. Že prvi nastop je pokazal resen trud naših Orl>c za sa-movzgojo in izobrazbo. Vse od prve do zadnje so rešile svoje vloge izvrstno in številno občinstvo ni štedilo s pohvalo. Bolj pa še kot predstava sama nas je razveselil skupen nastop. Različnih stanov in socialnih stopenj, so nastopale kot ena družina, zavedajoč se, da katoliško prosvetno gibanje ne pozna ne socialnih, ne gmotnih stopenj, ampak samo sestre v delu za izobrazbo. Iz tega stališča želimo našim dekletom mnogo uspeha ter pričaku jemo, da nas v tej skupnosti še večkrat razveselijo s kakšnim nastopom. Morebitne ovire naj jih ne plaše, kajti le v trudu in znoju so trajni uspehi.
Šmarje pri Jelšah. Dne 25. t. m. se je pri nas obhajal Materinski dan s prav lepim sporedom. Zjutraj je imela orlovska družina skupno sveto obhajilo, ob 10. uri je imel g. župnik sveti kri-žev pot za matere, popoldne je sledila igra, pred katero je gospod Strmšek v navdušenem govoru pozdravil in govoril našim mate ram. Dvorana katoliškega doma je bila nabito polna. Nabralo se je tudi za orliški krožek 230 Din prostih darov. Bog živi — Tudi orlovsko okrožje je spremenilo sedež, oziroma odbor, namesto bivšega večletnega predsednika Ivana Turk je izvoljen br. Franc Ogrinc iz Kostrivnice, namesto tajnika č. g. Meška pa č. g. Ulaga pri Sv. Križu. Bog daj veliko uspeha!
Viničarski vestnik.
Litmerk. Viničarska skupina se je ustanovila dne 19. marca t. 1. Na občni zbor so prihiteli vinačarji od vseh kra-' jev ormožke okolice. 0 pomenu organizacije in o vzajem-
nem zavarovanju je poročal tajnik Viničarske zveze. Izvoljeni odbor pod predsedstvom tov. Geč Franca nam daje jamstvo, da se bode nova skupina uspešno razvijala.
Zavrč. V dneh 19. in 20. marca se je vršil za zaupnike j in odbornike tukajšnje skupine Viničarske zveze organi-: zatorično-tehnični tečaj. Dne 20. marca pa je bil sestanek članov skupine, kateri so z navdušenjem sprejeli načrt novega poslovnika Viničarske zveze o vzajemnem zavarovanju potom organizacije.
Ljutomer. Občni zbor Strokovne zveze viničarjev skupine Ljutomer se vrši v nedeljo, dne 3. aprila, po drugi sv. maši v Katoliškem domu v Ljutomeru. Dnevni red: 1. či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora in nadzorstva. 3. Sprejetje novega poslovnika. 4. Volitev odbora. 5. Poročilo zastopnika JSZ iz Ljubljane. 6. Slučajnosti in predlogi. Dolžnost vseh viničarjev-članov je, udeležiti se tega občnega zbora. Vabimo tudi nečlane kakor male posestnike, najemnike in delavce drugih strok, kateri kot podporni člani lahko zadobijo vse ugodnosti te organizacije, kakor podporo v bolezni, nezgodi, porodu in smrti. — Odbor.	„ .
Sv. Miklavž pri Ormožu. Vabimo vse člane na občni zbor Strokovne zveze viThičarjev skupine Sv. Miklavž dne 3. aprila 1927, ki se vrši v prostorih Društvenega doma. Začetek ob treh popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika občnega zbora. 2. Poročilo odbora in nadzorstva. 3. Sprejetje poslovnika. 4. Volitev odbora in nadzorstva. 5. Poročilo zastopnika JSZ iz Ljutomera. 6. Slučajnosti. — Vsak član organizacije je obvezen, udeležiti se pred vsem z ozirom na svoje koristi, katere mu lahko organizacija nudi potom vzajemnega zavarovanja. Enako so vseh podpor tudi deležni mali posestniki, najemniki in delavci raznih strok, če pristopijo v organizacijo in spolnujejo obvezne dolžnosti. — Odbor.
Sv. Barbara v Halozah. Dne 19. marca popoldne se je vršil v Brezovcu sestanek viničarjev. Ustanovila se je pla-čilnica ter v najkrajšem se ustanovi skupina.
Bogati fahrikanti in njih zavezniki, ki so delali od visoke carine na galico dobre kšefte, so napeli vse sile, da preprečijo odpravo carine na galico. Ali naš vstrajni in neupogljivi minister Slovenec g. dr. Kulovec se ni udal. Pomagali so mu vsi naši poslanci, ministri in cela vlada. Nekateri so hoteli carino znižati samo za polovico. A minister Kulovec se je boril dalje za naše vinogradnike. In popolnoma je zmagal. Kar se ni posrečilo ne Puclju, ne Žerjavu, ne Radiču, ko so bili dolga leta na vladi, to je dosegel pristaš naše SLS, naš minister z našimi poslanci! Tega niti najhujši naš nasprotnik tajiti ne more!
Naše slovenske vinogradnike bo gotovo zanimalo, koliko ibomo v enem letu prihranili z oprostitvijo carine pri galici. V ministrstvu sem iskal podatke. Dobil sem jih. V letu 1925 se je uvozilo 8,034.480 kg modre galice ali krog 803 vagone. Carina je znašala do marca 1927 12 zlatih Din od 100 kg galice. Priračunati se še mora ažija 100% od 100 Din. Priprost račun je sledeči: Od 100 kg uvožene bakrene galice smo morali na državni meji plačati 132 papirnatih Din, oziroma 528 kron, to je za 1 kg galice 1.32 Din (to je 5.28 K). Če računamo vseh 803 vagonov galice, znaša to 10,605.513 Din (v kronah 42,422.058). To je za sedanji čas velika svota. K uvoženim 803 vagonom še moramo računati 300 vagonov galice, katero izdelajo tovarne v Jugoslaviji. Bogate fabrikante je naš slovenski minister z znižanjem carine prisilil, da so morali iti s ceno galice toliko navzdol, da je cena enaka uvoženi galici. Na ta način so vinogradniki prihranili še nadaljnih 4 milijone dinarjev. Vsega skupaj so vinogradniki v vinorodnih krajih naše države prihranili v letošnjem -letu pri nakupu galice 14 mil. 600.000 Din (to je 58,400.000 K).
Tovarna »Zora« v Subotici je po vsej sili hotela zadnje dni zopet doseči, da bi se znova naložila visoka carina na uvoženo galioo. Ministru Kulovcu so grozili na vse načine, ali on je ostal trden v obrambi pravic kmetskega vinogradnika. Galica ostane prosta carine.
In kljub temu še bodo demokrati, samostojneži in ra-dičevci vpili, da SLS s svojimi ministri in poslanci ni nič storila za naše ljudi.	F. Ž.
VINSKI TRG.
Ob času trgatve je bil vinski trg zelo živahen. Tudi po prvem pretoku je trgovina še nekoliko oživela, dočim je meseca februarja precej zaspala in so se le neznatne količine vzele od vinogradnikov. Gostilne, ki si ne morejo ali ne marajo držati večjih zalog, hodijo kupovat po manjše količine k vinskim trgovcem, katerim pa bo v aprilu in v maju zmanjkalo starih zalog in ker bodo tudi vinske zaloge pri gostilničarjih in hotelirjih izčrpane, je upati, da bo •vinska trgovina v tem času zopet oživela, da se dopolnijo zaloge do nove trgatve. Vinske cene, ki se gibljejo danes v Sloveniji od 6 do 7 Din ¡za slabše blago in od 7 do 8 Din za srednje blago, bodo nekoliko poskočile, ker je malo Maga. Tudi dalmatinska vina, ki preplavljajo Slovenijo, hi se izčrpala, ako bi kontrola bolj precizno delovala.
Tako pa je dognano, da se ponareja na tisoče hektolitrov rdečega vina, ki roma potem po Jugoslaviji in celo po Avstriji pod imenom »dalmatinsko vino«, ter kvari sloves in cene pristnemu domačemu blagu. Po mestih in celo po deželi rastejo točilnice s takimi vini, kakor gobe po dežju in samo Maribor šteje letos okrog 50 takih »kleti«. Država, oziroma oblast bo morala v tem oziru nekaj ukreniti, ako noče dopustiti, da se uniči domače, z ogromnimi stroški reorganizirano vinogradništvo. Boljše banatsko vino stane 6—8 Din in so zaloge tudi že precej pičle.
Izgledi za prihodnje leto ne obetajo kvantitativno bog ve koliko, ker lansko deževno poletje ne tvori podlage za obilno trgatev.
Zato bi bilo tembolj želeti dobre kvalitete, katere pogrešamo že več let. Želeti bi tudi bol, da bi se osnutek novega vinskega zakona, o katerem razpravljajo inozemsiki listi že več mesecev zelo obširno in podrobno, predložil v razpravo tudi domačim interesom, za katere je namenjen.
Svetovni vinski trg kaze vsled slabe letine sigurne cene. Francija, ta največja država, uvaža celo velike množine vina iz Grčije in Španije. Njeno trgovinsko ministrstvo razglaša, da se bo pogodba z Nemčijo glede uvoza francoskih vin podaljšala, ker dovoli nasprotno uvoz gotovih industrijskih predmetov. Francija se tudi zanima za dalmatinska vina in naša država hi morala skrbeti, da se odpre tudi morska pot preobilici naših vin.
V Nemški Avstriji so vinske cene precej poskočile, če ravno je vsled splošnega gmotnega položaja konzum zelo padel. Isto velja za Madžarsko. V Italiji je vinska trgovina zopet nekoliko oživela, nikjer pa ni več velikih zalog. Do prihodnje trgatve bo svetovni vinski trg izčrpan.
RASTLINSKA PREHRANA IZ ZEMLJE.
Od spojin prvin, neobhodno potrebnih za razvoj ter uspevanje rastline, si ista dobiva potom svojih korenin iz zemlje vodo in spojine prvin dušika, kalija, apnika, magnezija, železa, žvepla in fosforja. Te snovi rabi za sestavo svojega telesa, za izdelavo svojih rastlinskih proizvodov.
Voda ji služi za sestavo raznih organskih spojin kot Prevozno sredstvo za drugo hrano, kot topilo in vzdrževanje napetosti. Za velikost pridelkov je voda odločilna v toliko, da se do gotove meje z v zemlji se nahajajočo množino vode dviga tudi množina pridelka. Ako naraste množina vode v zemlji čez to mero, se zniža pridelek, ker voda izpodrine istotako v zemlji potrebni zrak. Poedine rast linske vrste rabijo različne množine vode; ako ni te na razpolago, se pridelek tudi zniža. Preko poletja je izhlapevanje vode iz zemlje močnejše, da se kmetovalec zavaruje pred sušo, mora skrbeti, da si ohrani dalje časa za rastline ono vlago, ki se je nabrala v zemlji tekom zime. To doseže z oranjem polja pred mrazom, globokejšim obdelovanjem, pravočasnim preoranjem stmišč in pravilnim oko pavanjem.
Dušik se najde v vseh rastlinskih delih. Dušik rabi rastlina za sestavo beljakovin, iz katerih je sestavljena rastlinska stanična sluz (protoplazma), ki je nosilec vsega rastlinskega življenja. Dušik je najvažnejša in najdražja rastlinska redilna snov. Po množini rastlinam dostopnega dušika se ravna tudi pridelek rastlin. Rastline rabijo iste-
ga zelo veliko, poskrbeti je zato, da se ga nudi rastlinam v dovoljni meri. Izvzemši metuljnice, se ga mora vsem drugim rastlinam, katere ga zajemajo iz zemlje, nuditi. Rastline ga sprejemajo vase največ v obliki solitra.
Ravnotako je rastlinam neobhodno potreben kalij. Kalij igra v rastlinskem telesu važno nalogo pri potovanju ogljikovih hidratov (sladkor) ter odlaganju in kopičenju istih kot rezervna snov (škrob). One rastline, katere proizvajajo mnogo škroba, sladkorja, rabijo posebno velike množine kalija, take rastline so pesa, krompir, in vinska trta. Rastline ga sprejemajo vase kot sol v obliki kalijevega sulfata, kalijevega nitrata, kalijevega klorida in kalijevega fosfata.
Apnik rabijo tudi vse rastline. Posebno veliko ga vsebujejo razne detelje, veliko ga je tudi v raznih slamah. Apnik porabi rastlina za vezanje raznih kislin, posebno pa ščavne kisline, katera se tekom sprememb v rastlinskem telesu tvori, je pa nevezana zelo škodljiva rastlini. Apnik sprejema rastlina vase v obliki kislega kalcijevega karbonata, kalcijevega solitra in kalcijevega fosfata.
Brez magnezija tudi ni uspevanja rastlin. Rabi ga posebno rastlina za izdelavo in oblikovanje zrnja (žitna zrna vsebujejo nekoliko magnezija). Sprejma ga rastlina vase v istih solnih oblikah kot apnik.
Železo najdemo v zelenih delih rastline. Ono je ravnotako neobhodno potrebno ter vrši važno nalogo pri tvorbi listnega zelenika. Če primanjkuje železa, rastline ne ozelene, listno zelenilo se razvija pomanjkljivo. Rabi pa rastlina zelo malo železa in sicer v obliki soli železnega okisa; med tem ko so soli železnega oikisa škodljive. Te zadnje soli se pa najdejo le v neprezračenih zemljah, v pre zračeni zemlji kmalu oksidirajo v oksidne soli. Škodljive so tudi spojine žvepla in železa.
Poleg dušika rabi rastlina za sestavo beljakovin neob hodno potrebno tudi spojine žvepla. Brez žveplenih spojin ne izhaja rastlina. Nekatere rastline kot gorčica in češenj, rabijo žveplo za sestavo njih dišečih olj. Sprejema vase rastlina žveplo v obliki amonijevega sulfata, kalijevega sul fata, natrijevega sulfata, grenke soli. Kisli sulfati, žveple-naste soli, sulfidi so škodljivi.
Poslednja od navedenih, toda zelo važna, ravnotako i neobhodno potrebna hranilna snov za rastlino je fosfor. I Fosforja rabi rastlina več kot žvepla, je isti večje važnosti, poleg tega ga je v naravi najti manj kot žvepla, ga tudi pri manjkuje rastlinam. Fosfor rabi rastlina za sestavo beljakovine staničnega jedra, nadalje sodeluje fosfor pri tvorbi potovanju in kopičenju beljakovin v rastlinskem telesu. Sprejema ga vase rastlina kot sol v obliki vodotopnih fosfatov.
'Ne vedno, pač pa pogosto se najde v rastlini tudi razne klorove, kremikove in natrijeve spojine. Vendar so poskusi dognali, da rastlina lahko izhaja tudi ¡brez spojin teh prvin. Smatrajo se lahko kot koristne snovi za rastlinsko življenje. Klorove spojine vplivajo ugodno na raztopnost in potovanje škroba v rastlini, kremikove spojine se najdejo v listih, steblih raznih trav, natrijeve spojine delujejo * ugodno na rast pese, žita, pri pomanjkanju kalija.
Priznanice, izdane ob zamenjavi kronskih bankovcev in plačilo davkov. Na razna vprašanja, kedaj bodo davkarije sprejemale priznanice kot plačilo zaostalih davkov, pojasnjujemo, da je to predlagano kot amandman k finančnemu zakonu in bo ž njim vred stopilo v veljavo, ko nar. skupščina zakon sprejme. Tozadevna navodila bodo torej finančne delegacije in davčni uradi dobili šele po 1. aprilu tega leta.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Zborovanje zadnjo nedeljo s predavanjem o grozdnem sukaču je zelo lepo uspelo. G. ravnatelj Žmavc je tega baš najnevarnejšega škodljivca naših vinogradov pokazal, njegovo življenje na drobno opisal ter povedal, kalko ga je najuspešneje zatirati. Zelo hvaležni smo g. ravnatelju za prekovidni pouk. Pri odhodu si je vsak s seboj vzel knjižico, ki vsebuje dobre slike grozdnega sukača in še vse, kar je vinograd-, niiku treba o njem vedeti. Oni, ki se zborovanja niso udeležili, morejo to knjižico za 2.50 Din dobiti v trgovini Klanjšek in Penič, Vetrinjska ulica 9.
Sv. Rupert v Slov. goricah. V nedeljo je bilo predavanje o vinoreji. Predaval je gospod srezki ekonom N. Zupane iz Maribora tako jedrnato in temeljito, da se je vsem poslušalcem priljubil in bi želeli še večkrat enakih podukov. Videli smo v teh predavanjih najboljše sadje- in vinorejce, kateri se vkljub temu. da že imajo marsikatero izkušnjo, zanimajo za napredek v teh panogah. Pogrešali pa smo tiste, kateri tudi jabolka in hruške in vino sicer radi prodajajo, ter radi pijejo, samo za oskrbo, istih se bore malo brigajo; mogoče se bodo v bodočnosti. Obenem moramo sporočiti, da je Kmetijska podružnica za svoje člane prejela precejšnje število naročenih drevesc iz državne drevesnice v Pekrah, s katerimi so člani zelo zadovoljni glede rasti, kakor tudi glede cene, ki je bila polovična, kar bo mogoče marsikaterega vzpodbudilo za skupno in organizatorno delo, ker pri dobavi drevesc samih je že plačana udnina in strokovni list »Kmetovalec« je vendar tudi nekaj vreden. Če bo podružnica v jeseni priredila dvodnevni splošni tečaj, na katerega se že danes vabijo vsi, kateri se za kmetijstvo zanimajo.
Sejem v Ločah. V pondeljek po tihi nedelji se vrši v Ločah živinski in kramarski sejem. Pričakuje se mnogo kupcev, zatorej le priženite mnogo živine.
Mariborski trg, dne 26. decembra 1927. Vsled deževnega vremena ta trg ni bil tako dobro založen in obiskan kakor po navadi. Slaninarjev je bilo samo 31, ki so pripeljali 102 komada zaklanih [ svinj, ki so jih prodajali po 12.50 do 32 Din za kg na drobno in po 15 do 17 kg na debelo. Pri domačih mesarjih so ostale dosedanje cene. Kozliči so se prodajali po 75 do 100 Din komad. Perutnine je bilo tudi malo na trgu. Cene so bile piščancem 30 do 35, kokošem 40 do 60, racam in gosem 60 do 80, puranom pa 100 do 125 Din komad. Domačim zajcem 10 do 15 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompirja je bila 34 vozov, ki se je prodajal po 2 do 2.25 Din kg. Drugače so bile cene: solati 8 do 10 Din kg, oziroma glavnati in endiviji 2 do 4, ohrovtu 1 do 3, karfiolu 5 do 12 Din kg, kislemu zelju 3 do 4, kisli repi 2, čebuli 5 do 6, česnu 12 do 18 Din kg. Zelenjava 0.25 Din kupček. Sadju: jabolkam 3 do 7, hruškam 6 do 10, suhim češpljam 7.50 do 12, dateljem 24 do 36, orehom 10, jedrcam 32 do 34 Din kg. Medu 30 do 35 Din kg. Mleku 2.50 do 3, smetani 12 do 14, oljčnemu olju 26 do 32, bučnemu olju 18 do 24 (po trgovinah tudi 15 do 16 Din) kg. Sirčku 1 do 8 Din hlebček, jajcam 1 do
1.25 Din.rFižolu 2 do 3 Din liter. Cvetlice: 2 do 6 Din, z lonci vred 15 do 75 Din komad. Sadike (jabolka, hruške, marelice, breskve, črešnje, rože 10 do 25 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad. Brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 6 do 8 Din, ročni vozički 150 do 300 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 23. marca so kmetje pripeljali 9 vozov sena in 5 vozov slame na trg. Cene so bile senu 75 do 100, slami pa 45 do 55 Din za 100 kg. V soboto, 26. marca so pa cene padle radi deževnega vremena za 10 do 15 Din za 100 kg.
Mariborsko sejmeko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. marca 1927 se je pripeljalo 79 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 67 do 100, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 250 do 350, 5—7 mesece stari 400—150, 8—10 mesecev stari 500—550 Din. 1 kg žive teže 9.50 do 11, 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 36 komadov.
Zanimivosti.
Tri dni poljski kralj. Iz Varšave poročajo: 251etni brezposelni mladenič Josip Šefčik je prišel te dni v vas Kluga Kosielna ter začel pripovedovati, da je bodoči kralj poljski, da se pa mora skrivati, ker ga republika preganja. Mladenič je kazal lahkovernim kmetom tudi neke zapečatene listine, v katerih se potrjuje, da ima pravico do pre-stolonasledstva za poljskimi kralji. Kmetje so sklenili, da pridržijo nesrečnega kralja v njihovem kraju. Napadli so sosednji dvorec Mickievvioz. Po tridnevnem jurišanju so dvorec zavzeli. V najlepši dvorani so postavili prestol ter posadili nanj — kralja. Razumljivo je, da je obetal psevdo kralj kmetom vsakovrstne privilegije ¡za slučaj, da mu pripomorejo do tega, da se obdrži na prestolu. Toda mlademu »kralju« ni bilo usojeno, da bi bil dolgo časa kraljeval. Prišli so republikanski orožniki, ki so Josipa Šefčika na neprijetno presenečenje kmetov uklonili in odgnali v zapor. Kmetje so še danes prepričani, da so imeli opravka is pravim poljskim kraljem ter se jezijo nad tem, da so jim republikanci kralja odvedli.
Otrok, ki je imel devet mater. Dobrote deliti je lepa, toda težavna stvar. Pred nedavnim časom je mestni magistrat v Glasgowu na Angleškem to poskusil. Bilo je precej mrzlo, premoga pa je začelo zmanjkovati. Dolgotrajen štrajk premogarjev so čutili vsi sloji angleškega prebivalstva. Magistrat pa se je vendar odločil, da bo razdelil premog tako, da hodo matere z otroci do 4. leta prejele posebno mero. To je seveda dvignilo silne proteste. Zakaj I naj hi otroci, kateri so 4. leto že prekoračili, morali zmr-| zovati in stare mamice so se oglasile, češ, da ni pravično, i da se tako zapostavljajo, kajti krivda ni njihova, če niso v I mladih letih dobile moža in so sedaj brez otrok. Skratka, | bilo je vse polno nezadovoljstva z magistratno namero... i Vendar pa je hilo posla obilo, kajti mnogo jih je bilo, ki so se prilike poslužile. Prihajale so matere z malimi otro-' ci v naročju ter zahtevale posebno karto za premog. Vedno več jih je hilo. Uradništvo se je čudilo, koliko mladih ma-| ter z majhnimi otroci je naenkrat v Glasgowu. Sčasoma je ; stvar postajala sumljiva in preiskava se je pričela. Kmalu i je prišlo na dan, da so matere z majhnimi otroci živahno i trgovale. Dečke in deklice v starosti do štirih let so ma-i tere posojevale takim, katere so imele že starejše otroke, i ali pa ki so bile brez njih. Za to uslugo se prejemale maj-| hno odškodnino. Celo neporočene gospodične so kar na-: enkrat obogatele za enega ali celo dva otroka ter na ta način prišle do premoga. Ko je nekega dne majhen deček I prišel že devetič v pisarno, vsakokrat na rokah druge matere, se je uradniku vendar zdelo preveč. Izdajo kart so ukinili in barantanje z otroci se je na ta način končalo.
Pisma iz domačih krajev.
Št. Ilj v Slov. goricah. (Zaslepljenost.) Naš star prislaš in naročnik Slovenskega Gospodarja v Št. Iljoi v Slov. goricah narn piše, kako se skuša »Domovina« vgnezditi v Ceršaku in sploh v obmejnih občinah. Agitatorji hodijo okrog ter trosijo loži, da Slovenski Gospodar piše neresnico, prav pišeta samo »Jutro« in »Domovina«. Tak agent — zastaven možak — je prišel tudi k našemu dopisniku ter ga dobil ravno pri čitanju Slovenskega Gospodarja. Na laži in zmerjanje čez naš list mu je pa osiveli borec za krščansko stvar dal tak odgovor, da se je izkušnjavcu kmalu pobesil nos ter je urno nabrusil pete. Tako je prav, tako napravite povsod z vsakim, ki vas nagovarja, da se naročite na časopisje, katerega vam prepovedujejo celo vaši škofje. Potem bo »Domovina« kmalu izginila iz naših kmetskih domov, katerim je bua v sramoto.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Dne 23. marca je umrl v Sp. Gaste-1 raju Mihael Stipper v starosti 87 let. Rajni je bil v mlajših letih 28 let grobar v tukajšnji župniji, bil je tihega, mirnega i a poštenega značaja, svoje otroke je vzgojil v strogo krščanskem duhu. Kako je bil rajni povsod priljubljen, je pričala mnogoštevilna množica ljudstva, ki ga je spremljala k zadnjemu počitku na pokopališče. Naj v miru počiva.
Velika nedelja. Ker vkljub izjavi uredništva še vedno nekateri trdijo, da sem jaz dopisnik oziroma povzročitelj zadnjih dopisov, ki so izšli pod naslovom »Velika Nedelja« v Slov. Gospodarju, ter me je celo ena oseba, katera se čuti prizadeto v zadnjem dopisu glede hiš. št. 140, osebno na nesramen način napadla in žalila, izjavljam, da ako kdo izmed prizadetih dokaže, da sem jaz pisec zgoraj omenjenih dopisov, ali sploh v zvezi z njimi, da plačam 2000 Din v občinsko ubožno blagajno pri-Veliki Nedelji. Lahko se posluži tudi sodnije. Ferdo Meško, Velika Nedelja.
Lešnica. Tukaj vlada velik strah med prebivalstvom. V mesecu marcu je kar na treh krajih gorelo. Na pustni torek je zgorel mlin Alojzija Kukovec, naslednjo nedeljo zvečer je gorelo pri Podgorelcu in zadnji četrtek, dne 25. marca pa pri Karnekarju na Dobravi. Sumi se, da zažiga zlobna roka, ker je čas požara vedno isti, to je med osmo in deveto uro zvečer. Tudi med dosedanjimi kraji nesreče ni več kot pičle pol ure razdalje.
Ormož. Iz seje občinskega sveta z dne 25. marca 1927 se nam poroča: Zadružna elektrarna v Ormožu je zaprosila pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani za 600.000 Din posojila, ki bi se amortiziralo v 15. letih in za katero bi naj ormoška občina dala garancijsko izjavo oz. jamstvo. Kakor znano, je elektrifikacijo Ormoža in okolice prevzela Falska elektrarna; Zadružna elektrarna v Ormožu razpečava samo električni tok na posamezne interesente. Pač pa je elektrarna v Ormožu prvotno pred leti pričela na svojo roko z električno razsvetljavo mesta in bližnjih vasi. Takratni odbor zadruge je pričel z elektriko na svojo odgovorno.it in ne po naročilu občine. Če zadruga ni imela življenjske sile in so nastali dolgovi, tega ni zakrivila občina, temveč oni možje, ki so se postavili na čelu elektrarne. Res je, da je bila tudi občina opremljena z javno razsvetljavo, vendar je občina svoje obveznosti tudi
sproti pokrila. Še več: Ko leta 1925 ni Slo več dalje, so funkcijo-narji elektrarne, ki so zastopniki tudi v občini, izposlovali pri občini podpis 250 deležev po 250 Din, katere je občina v gotovini plačala. Sama si je denar izposodila in plačuje za njega obresti, a od elektrarne ne dobiva nobenih obresti. DavkoplačeviH želimo vedeti: 1. Ce in kako premoženje ima danes elektrarna'' 2 Na kak način je nastal dolg po 600.000 Din. 3. Ce so deleži temu dolgu prišteti, ali ne? 4. Kdo je ta dolg zakrivil? 5. Kateremu zavodu je bila elektrarna do sedaj dolžna? 6. Ce smejo možje, ki -astopajo elektrarno tudi pri občini v zadevi elektrarne odločevati? Za zadevno pojasnilo od točke do točke prosimo. Po našem mnenju dolgovi elektrarne občino prav nič ne brigajo, ker občina dolga ni povzročila in je svoje obveznosti vedno sproti krila. Kot čla niča zadruge pa jamči le s svojimi, pravilno vplačanimi deleži enakomerno kot drugi člani v občini in izven občine. Za rešiti je tudi vprašanje, zakaj ni šla zadruga pravočasno v likvidacijo in kdo je likvidacijo preprečil. — Davkoplačevalci.
Sv. Jurij ob Taboru. Dne 22. marca je pri nas zamahnila smrt s svojo neusmiljeno koso in ugrabila vsem priljubljenega moža. Previden s sv. zakramenti je na veke zatisnil trudne trepalnice daleč naokrog znani posestnik Lesjak Anton v Črnem vrhu. Bil je vesten gospodar, trdnih krščanksih načel, ljubezniv soprog in oče ter dober vsem, posebno revežem. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal pogreb dne 24. marca 1927. Bodi mu žemljica lahka, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje.
Vransko. Dne 19. marca t. 1. je umrla od kapi zadeta Marija Felicijan roj. Blatnik, posestnica v Selu v 73 letu starosti. Bila je res dobra gospodinja, skrbna mati, posebno usmiljena do siromakov, ki sploh noben ni šel od njene hiše praznih rok. Bajna je tudi velikokrat šla k Materi božji za Creto, ter s tem dala lep zgled svojim otrokom, katere je z^lo ljubila. Kako priljubljena je bila pri vseh, je pokazal njen pogreb. Naj v miru počiva!
Škofjavas. Kdo je kriv, da smo v 1. 1926 dobili od cerkvenega konkurenčnega odbora pozdrav v obliki položnic — in bo hodit od hiše do hiše še birič radi tega? Tako vprašuje gospod dopisnik »Delavske politike». Vsa naša javnost bi bila njemu hvaležna, ako bi naravnost s prstom pokazal na krivca, ne pa da samo vpra šuje, kdo je kriv. Iz celega dopisa v .D. P.« se takoj razvidi, da je gospod dopisnik stalni čitatelj »Jutra«, iz katerega črpa seveda Vso svojo samohvalno ln domišljavo učenost in sposobnost, obenem pa po »Jut rovih« metodah, računsjpč na nevednost ljudstva, rad vrže med njega obrano IvOSt, TTilslCe, da si bo na njej lomilo 2ooč. Po prihodu g. dekana v Vojnik je tukajšnji cerkveni konkurenčni odbor pregledal cerkev in vsa popravila potrebna cer kvella poslopja. Popravilo se je potem oddalo g. Golograiicu pod tem pogojem, da bo delavce plačeval konkurenčni odbor sam. Nadzorstvo nad delavci se je poverilo g. Vrečku Florjanu, ka terega pa naj gospod dopisnik sam vpraša, kako šo delali. Popravila so bila nujno potrebna. Napaka se iščd v tem, ker konkurenčni odbor dela ni razpisal, ampak je sam popravljal. Ali pa si gospod Kožuh pri tem,- da se delo ni razpisalo, umijete roke? Nekateri pa pravijo, da bi prišlo popravilo še dražje, če bi se bilo delo potom razpisa oddalo. Hudobni jeziki sedaj govore, da je tega davka kriv gospod dekan. Toda kdo more zahtevati, da bi gospod dekan, ko je prišel v Vojnik, moral na svoje stroške popraviti cerkev in cerkvena poslopja, kar je zob časa pred njim pokvaril na njih? Nemara kdo izmed cerkvenih nasprotnikov misli, da bi moral župnik, ko pride v novo župnijo popraviti vse na svoje stroške, pa če tudi po par letih odide. Vemo, da bi marsikdo rad videl, da bil čast. duhovščina umirala po ubožnicah in hiralnicah. Torej ves ta davek, kakor tudi njega višino, gotovo ni najma.ij zakrivil gospod' dekan, kajti on nima pri konkurenčnem odboru nič govoriti. Pri konkurenčnem odboru so pa zastopane tudi druge stranke, kjer je gospod L. Brezovnik kot načelnik, poprej pa je bil njegov oče. Ves čas pa je v tem odboru tudi g. Vrečko Florjan, ali morda on podpira svoje sorodnike, ker baš oni največ govorijo o tem davku? Marsikdo bo res težko plačal oni davek, toda pomisliti je treba, da je to malokedaj in da so cerkcv in ostala poslopja naša last. Zelo nam je težko, da moramo o tem pisati pred javnostjo, kajti ona si bo mislila, da je Bog ve kako cerkvi nasprotno ljudstvo pri nas. Res je, da jih še mnogo ni plačalo, ampak to je največ krivo izredno slabo preteklo leto, če bo pa letošnje boljše, pa bo ogromna večina brez ugovora plačala. Po govorjenju spoznate ljudi; sedaj govore proti duhovščini in č( bi se jim to obneslo, bi začeli pa proti veri in cerkvi. Javnost pa poživljamo, da naj sodi in obsodi one, kateri raznašajo kakšne druge govorice o tej zadevi, kajti to je znak njihove protrljudske in proticerkvene gonje, kakor mu narekujeta njegovo srce in pamet.
Ponikva ob južni železnici. V petek, 25. marca je priredila samostojna kmetijska stranka shod pri g. Pinterju. Govorila sla neki Stibler in Kristanov Tone. Prinesla sta nam veselo vest, da je Samostojna kmetijska stranka rodila novo dete, Slovensko kmetsko stranko. Zal, da so na njem zdravniki koj pri rojstvu dognali jetiko ter mu prerokovali kratko življenje. Zaman sla prosila oba govornika pomoči pri poslušalcih, nihče se ju ni usmilil in boljše bi bilo, da sta ostala doma, kakor pa, da sta se osmešila pred javnostjo.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Na posvetitvi ugledne družine Verkove v Kačjem dolu se je nabralo 100 Din za svetokrižki Orliški krožek. Vsem dobrotnikom se zahvaljujemo s prisrčnim: Bog plačaja! Družini Verkovi pa želimo mnogo blagoslova in sreče od Božjega srca.
A rtiče. V Kmetijskem listu, katerega sem slučajno dobil v roke, piše eden naših slabostojnih kmetijcev, da mi zapušč mo SLS. No, pa dotični Dečenčan debelo laže, to ni res, gosp. dopisnik, da Dečenčani stopajo v SKS. Več pristašev, kateri so 23. januarja metali kroglice v Urekovo skrinjo, je spregledalo in se obrača nazaj v SLS. Zopet se najdejo ljudje, kateri govore, da je gospod Urek odpravil carino na galico,,žveplo in soliter, da je on napravil, da ne bo treba v jeseiti financarjem naznanjati vina in odpravil kontrolne liste. Kar sedaj napravijo dobro za nas naši gospodje poslanci in ministri, vse to napravita po mislih naših samostojnežev gg. Urek in Pucelj. Vprašam vas, gospodje kme-tijci, zakaj pa ni Pucelj takrat nič naredil v kmetsko korist, ko je celo leto dni bil kmetijski minister. Seveda, takrat se ni dalo, ker se ni mnogo mislilo na našega slovenskega kmeta. Torej vidite >kmet kmeta«, to je vaše geslo. Pa kmet gospod Pucelj vam n< znal ali pa mogel ni ali pa sploh hotel ni olajšati vam bremena. A gospod dr. Kulovec je pa lahko nekaj storil. Vprašam vas, gospod urednik, ali so bile te olajšave res že prej od gospoda Puclja in njegovih tovarišev predložene, tako govore naši samostojni kmetje. Jaz vem, da niso bile, a po mislih g. kmetijcev iz Dečnih sel sta jih dosegla g. Urek in Pucelj. Dalje sponaša naši stranki, zakaj ne dobi naših fantov, da bi v Sloveniji služili. To govore, da je kriv dr. Korošec, da morajo rukovati v Makedoniji, r>a g. dr. Korošec in njegovi poslanci niso glasovali za vidov-dansko ustavo. Pred letom 1921 niso naši fantje služili v Makedoniji ampak v prečanskih garnizijah, a letnik 1901, kateri je decembra 1921 bil vpoklican v kadersko službo je bil foslan v Prilep, Kos. Mitrovico, Ohrid itd. A letnik 1903 je bil pa ves celjski vojni okrug poslan v Debar, kjer so se večinoma vsi fantje napasli malarije. No, tisti fantje, ki so bili dne 18. marca t. 1. vpoklicani, so ostali večinoma vsi v prečanskih krajih, dol v Makedonijo jim ni treba iti. Tudi upamo, da bodo poslanci SLS storili vse, da naši fantje bodo ostajali v Sloveniji. Torej kmelijci iz Dečnih sel in celih Artič, spreglejte! Viditi, od SLS že imamo ne kaj, med tem ko od vaše stranke prav nič. Kmetje, pamet, vsi v SLS! — Kmet.
G
LiJ
m
t S
□□HS3HB0H0HH0HHHBSHBH
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. . Najmanjša cena ¡za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkih. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
H H
Oskrbnika, samskega ali poročenega za poljedelstvo in gozdarstvo, zaželjeno tudi v hmeljarstvu in kletarstvu i/vežb-i-rega sprejme Anton Cvenkl Sv. Peter v Sav. dolini. Prednost ima tisti, katerega žena bi bila zmožna gostilno voditi 451 ___3—1
Dober podkovski kovač, ože-njen brez otrok, išče delo in stanovanje. Naslov v upravi. 453
Hlapec, zanesljiv pri konjih se sprejme. Vprašati v trgovini Maribor, Grajski trg 2. 456
Trgovski pomočnik mešane stroke, oženjen, želi kakšen lokal v najem; prevzame tudi podružnico ali kaj sličnega. Kavcija na razpolago. Ponudbe pod značko »Zanesljiv« na upravo.
462
Išče se dekla za župnišče v laškem okraju. Kje, pove upra-^	417
47 letna vdova z 11 letno hčerko išče službo na kmetih. Več pove Krajnc Eliza, Klavniška ulica 12. Maribor.	413
Kuharica, samostojna, zanesljiva in zmožna za gospodarstvo, z dobrimi spričevali, starejših let, se sprejme takoj v stalno službo pri Alojziju Krainz, ve-letrgovcu in veleposestniku v Ljutomeru. Pismene ponudbe ali osebna predstava. 422
Vinicarja s 3—4 delavskimi močmi sprejme Sortman Fani, Kostrivnica, Podplat. Dobi približno dva orala zemlje in dnev ni zaslužek na posestvu. 421
Krojaškega pomočnika sprejme Peršak Janez, Kušenik, Sv. Marjeta ob Pesnici.	425
Viničar s 3—4 delavskimi močmi se sprejme takoj. Oskrbništ-vo Log, Bistrica pri Limbušu. __426 2—1
Fant, leto star se odda za svojega, Koroška cesta 50, vrata 6. Maribor.	427
Vajenec za soilarsko obrt se
sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu. Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 437
upravi
Hlapec, ki je vajen mizarskega in tesarskega dela se sprejme, tudi poročen, brez otrok; če bi žena opravljala vrtna ali poljska dela, ima prednost. Posme-ne ponudbe s prilogo spričeval na Antona Cvenkel, Št. Peter v Sav. dolini.	439
Ženska ali moški, ki je vajen vrtnega dela, kakor tudi toplih gred, se sprejme. V čebelarstvu izvežbani imajo prednost. Pismene ponudbe s prilogami spričeval na Antona Cvenkl, Št. Peter v Sav. dolini.	440
Mlinar, samec, želim stopiti v službo za mlinarja ali pa vzamem kmečki mlin v najem na dva ali tri tečaje. Naslov v
441
Od doma je pobegnil neznano kam 15 letni fant, visoke rasti, bledega obraza, kostanjevih las in rujavih oči. Obvestil prosi: Franc Furman, kolar, Poljčane. _435
Iščem oženjenega viničarja za
vso poljsko in gospodarsko delo na posestvu od 14 oralov kul-tivirane zemlje z vsem gospodarskim orodjem, blagom in zgradbami, katero se nahaja v vasi Majur pri Kostajnici na Hrvaškem. Nastop takoj. Po-
fodba na željo ustmeno. Milan vagan, notar, Kostajnica, Hrv.
446
Kavarno — gostilne, tudi z mesarijo v večjem kraju naprodaj, najem ali na račun. Več gostiln Maribor okolica ponudi »Mar-stan, Maribor, Koroška cesta 10 I. nadstr.	447
Malo posestvo z ža<;o pripravno tudi za točenje pijač ob veliki cesti, se radi selitve proda za 75.000 Din. Hudovernik Albin, po s., Podgorje—Suhidol, Slo-venjgradec.	457 2—1
Vzamem v najem malo hišo za dobroidočo krojaško obrt na deželi ali se tudi kupi. Naslov v
upravi.
452
Brezplačno sprejema prijave za prodajo in najem posestev, hiš, mlinov, žag, gostiln in trgovin posredovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10/1. 448
Travnik, okolica Maribor in samo viničarijo z večjim sadonos-nikom in travnikom išče »Marstan«, Koroška cesta 10/1. Maribor.	454
Mlin, na novo postavljen in zraven 9 oralov posestva se odda po ugodni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov se izve pri upravi.	420
Hmeljarji pozor! V Savinjski dolini v vranskem okraju je radi družinskih razmer takoj na prodaj dvoje lepih posestev za gojitev hmeljarstva ter živinoreje, in sicer: 1. obsega 35 oralov, arondirano, obstoječe iz 25 oralov samih lepih njih ter 1 oralov zaraščenega gozda in 6 oralov travnikov. Vso poslopje lepa hiša, gospodarsko poslop je, svinjaki in šestokenski kozolec, je še skoraj novo. 2. obsega 75 oralov z gospodarskim poslopjem, in sicer: okol: 20 oralov lepe, ravne zemlje za njive in travnike, 20 oralov zasajenega smrekovega gozda, ostanek pa lepo, debelo bukovje. Naslov se izve v upravi. 2—1
423
Lepo posestvo v Gornji Ložnici
št. 40, približno 9 oralov, se po ceni za več let da v najem ali proda. Viljem Abt, eksport, Maribor—Melje.	433
Po nizki ceni se takoj proda nov velik čebelnjak z 7 novimi panji Anton Glaser, Bistrica pri Ru-šah.	415
Ivan Kren, pos., Plač št. 9, pošta Gor. Sv. Kungota ima 2600 hmeljskih sadik iz čistega nasada »Golding« na prodaj za. ceno 62K para.	416
Prodam večjo množino repe. —
Dolgoše št. 34 pri Mariboru.
419
Naznanilo. Prevzel sem umelni mlin od rajnega g. Kukovca na Bregu pri Ptuju ter se priporočam vsem gospodarjem in kmetom, da zamenjam vsake vrste zrnja po največji zmožnosti in tudi sproti zameljem. Pavel Pinčer, Breg pri Ptuju. 458 2—1
Kupujte zanesljive, zajamčeno rodne trse vseh, pri nas priznano najplemenitejših vrst pri Konradu Žnuderl, Maribor, Bet-navska cesta št. 40.
Čisti sodčki a 30 litrov in večja otroška kopalna bana iz pleha, se proda, Maribor, Lekarniška ulica 2/II.	455
Jetikal Zdravnik za pljučne bo lezni dr. Karel Pečnik sprejema jetične, lažjo jetiko v svojem zavodu (Anstalt) za lažjo jetiko na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina, Štajer-sho. Prospekt 3 Din.	431
Zastonj spalno sobo, novo, kompletno dobite pri tomboli »Dom ubogih« na velikonočni pondeljek. Srečke v trafikah ali zadružni pisarni »Mojmir«, Koroška cesta 10/1.	432
Franc Kovač, Št. Janž, p. Štore proda 150 hmelovk, popolnoma izdelanih, 6—9 m dolgih, komad po 6.25 Din.	428
Kupim samo dobro in lepo kislo zelje. Predpoldne Glavni trg, vrsta olja, zelena tabla, popoldne Slomškov trg 16. Lovrec, Maribor.	443
Občni zbor Kmetijske nakupovalne in prodajalne zadruge v Dolu pri Hrastniku, reg. zadr. z o. zav., se vrši dne 9. aprila t. I. ob 2. uri popoldne v društveni hiši na Dolu. Dnevni red: 1. Ci-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Stavba društvenega doma. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Računski zaključek za leto 1926. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. 441
Vabilo na občni zbor Hranilni-. ce in posojilnice pri Sv. Štefanu i ki se vrši 1. maja t. 1.. Dnevni red: Poročilo načelnika. Račun ski zaključek za 1926. Reviz. poročilo. Volitev načelstva. Slu-I čajnosti.	424
j Svarilo! Svarim vsakega, dajati Francu Brunčiču na moje ime kak denar, ker nisem plačnik za njega. Franc Grizold, Smol nik, Ruše.	414
f	Priporoča se
Delikatesna trgovina na Aleksandr. c. 31
j	v bližini glavnega kolodvora,
i Velika izbira vedno svežega delikatesnega blaga in vedno svežega peciva od prvovrstne tvornice V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina. Na drobno in na debelo po originalnih tvorniških cenah! istotako se priporoča zraven spadajoča zajutrkovalnica in vi-narna s pristnimi domačimi in dalmatinskimi vini ter prvovrstnim odprtim pivom iz Maribora.	Z odiičnim spoštovanjem
FRANC KURINČIČ - MARIBOR.	461
Razglas.
V konkurznem skladu tvrdke »Pri Aimerikaneu« v Celju se proda iz proste roke najboljšemu ponudniku vsa izaloga izdelanih oblek, odej, raznega manufakturnega blaga, ostankov, raznega perila in krojaških potrebščin z opremo prodajalne, delavnice itd.
Ponudbe naj se stavijo konkurznemu upravniku najpozneje do dne 10. aprila 1927, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila med uradnimi urami dnevno od 3. do 6. ure popoldne. Sodna cenilna vrednost je ugotovljena z zneskom 166.342.31 Din.	450
Dr. Karol Laznik, odvetnik v Celju in upravnik konktirz-
nega sklada.
Redni občni zbor
Gospodarske zadruge v Ormožu, r. z. <z o. z., se bode vršil dne 10. aprila t. 1., ob 9. uri v prostorih gostilne Kletar-skega društva v Ormožu s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje ¡zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Sprememba pravil.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1926
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni izbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.	442
Svil
in krasno volneno blago za obleke
kupite po nizki ceni pri tvrdki
Franjo Majer, Maribor
Glavni trg 9.	449
OSREDNJE MLEKARNE V LJUBLJANI, Maistrova ulica 10, nudijo v vsaki množini in po najnižjih cenah vse mlečne proizvode, kakor: prvovrstno čajno maslo, maslo za kuho, švicarski ementalsiki in polementalski sir, trapistovsiki sir vseh vnst in druge izdelke.	436
Zahvala.
Za številne izraze globokega sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše nepozabne, predobre sesti e, svakinje in tete, gospodične
Jozefke Lorber
za poklonjeno krasno cvetje, ter za mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, Marijini družbi in pevskemu društvu za tako krasno žalostinko pred hišo žalosti in pri odprtem grobu. Vsem skupaj Bog plačaj!
Sv. Jurij v Slov. goricah, dne 29. marca 1026. Franc Lorber, brat; Ivanka Lorber, sestra; Marija Lorber, svakinja; Franc Lorber, vnuk. 459
Vabilo na redni občni zbor. —
Posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah naznanja, da se vrši redni občni zbor dne 10. aprila to je na cvetno nedeljo popoldne, ob pol 3. uri v poso-jilnični pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načel stva in nadzorstva. 2. Odobre-nje računskega zaključka za leto 1926. 3. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši po pravilih drug občni zbor eno uro pozneje pri vsakem številu navzočih članov. Načelstvo.	438
Inserirajte!
Naznanjamo tužno vest, da je dne 25. marca mirno v Gospodu zaspala, previdi na s sv. zakramenti, skrbna gospodinja, dobra mama, stara in pramama, v starosti 77 let, gospa
Jera Travnikar.
Pogreb je bil dne 27. marca, ob obilni udeležbi ljudstva Tem potom se najlepše zahvaljujem c C. duhovščini ter vsem znancem in sorodnikom za spremstvo k večnemu počitku. Naj v miru počiva.
Pišece, dne 27. marca 1927.	...
rx!>etc>	Žalujoči ostali.
Martin. Jožef, Vinko Bernard sinovi. Tcreza^ Marija, Antonija, Jožefa, hčerke. Dcrnikovič, Podgoršek, H lede, Vcrstovšek, zeti. Tcrcza, Marija, Jožefa, Marija 445	sinahe.
Hoče. V nedeljo, 27. marca je naše bralno in gospodarsko društvo imelo občni zbor, ki ga je vodil namesto zadržanega predsednika g. Franc Frangež. Po poročilu odbora, ki ga je podal g. kaplan Žolnir, je gospod dekan v svojem govoru pokazal, kako naj bi društvo bilo za svoje ude, za celo župnijo to, kar je ognjišče za družino, od tam dobivajo udje luč in toploto, hrano in veselje ter pozival mladino, naj talenta znanja, ki ga dobi v šoli, ne zanemari, ne zavrže, ne zlorabi, ampak pomnoži, izpopolni, da bo vsak postal dober ud družine, občine, naroda in domovine, države in človeške družbe. Dolžnosti in naloge vsakega posameznika so važne, zato se vsak pripravljaj z dobro izobrazbo v svojo in naroda srečo! Nato se je izvolil novi odbor, ki ima nalogo, društveno življenje vzbuditi in izpopolniti. Društvo ima že svoj godbeni odsek pod vodstvom g. organista ter pevski odsek, ki se bo še izpopolnil. Pomlad je, vsa narava se vzbuja k življenju. Naj cvete tudi v društvu vedno pomlad navdušenega, požrtvovalnega dela za vsestranski blagor našega kraja! — Pri Sv. Miklavžu je bila 26. marca pokopana 91 letna g. Marija Babič. Do lanske jeseni je bila precej čvrsta, letošnja zima jo je podrla. Bila je dobra, vrla mati in gospodinja! Naj uživa večni mir po dolgem trudapolnem življenju.
Hoče. Dne 17. marca se je vršil tukaj sadjarski in vinarski tečaj, ki ga je vodil okrajni referent g. Blaževič. Predpoldne je teoretično in praktično v nadžupnijskem sadonosniku razlgal in razkazoval pomladanska opravila umnega sadjarstva, popoldne pa je v vinogradu g. Pavla Vernika na Vinšekih, kjer se je raz-kazala tudi lepo urejena klet, pojasnjeval vinogradniška pomladanska dela. Udeleženci so pridno posegali vmes z vprašanji ter pokazali velik o zanimanja. Taki tečaji za vse panoge kmetijstva bi bili zelo potrebni in bodo rodili lep sad — zanimanje za umno gospodarjenje in ž njimi gospodarski napredek. Ker bo letos precej posestnikov poskusilo s hmeljem, bi bil dobrodošel tudi hme-liarske tečaj. — V nedeljo, 20. marca je bralno in gospodarsko društvo priredilo spominsko slavnost o priliki 1100 letnice rojstva sv. Cirila z deklamacijami, tamburanjem, slavnostnim govorom ter petjem novega moškega, mešanega in otroškega zbora. Prireditev je bila priprosta, a prav ljubka in učinkovita. Želimo si več takih prireditev.
Sv. Janž na Dravskem polju. V torek, dne 22. marca smo pokopali ob veliki udeležbi vrlega mladeniča Franca Rehak iz Loke. Rajni mladenič je bil zares zgled vsem drugim naše župnije, rad je delal in molil ter hodil pogosto k mizi Gospodovi. Staršem je bil vplika podpora in je sodeloval pri domačem pevskem odseku. Bil je navdušen član orlovske organizacije, zato so ga tudi bratje Orli domačega in šmartinskega odseka spremljali na zadnji poti v krojih. Pogreb je vodil hočki veleč. g. dekan in mu tudi govoril na pokopališču. V imenu Orlov pa se je poslovil od njega predsednik šmartinskega odseka brat Josip Lešnik. Domači pevski zbor mu je doma in na pokopališču zapel prav lepo ganljive žalostinke. Rajnemu Franclu naj bo žemljica lahka, težko prizadeti družini pa naše globoko sožalje.
Sv. Barbara v Slov. gor. Dne 3. marca smo pokopali mladega posestnika iz Viničke vasi Alojza Grahornik, komaj 34 let starega. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Bil je zvest naročnik »Slov. Gospodarja». Jetika ga je mučila, eno leto. Sosedje so ga zadnje dni njegovega življenja lepo tolažili. Domačim sožalje!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Skoro neverjetne uspehe mlečnosti krav pri smotreni odberi in vzreji plemenske govede priobčuje letno poročilo Živinorejske zveze za rujavke (Braunvieh) v Gradcu. Pri 2000 kravah, ki so bile pod celoletno stalno kontrolo glede molže na približno 100 gospodarstvih, znaša povprečna letna molža 3302 kg mleka. To se pravi, da odpade na vsako kravo in na vsaki dan leta 9 kg mleka. Povprečna maščoba vsebine mleka znaša 3.8%, torej za eno kravo 125 kg. Najboljša molzna krava Avstrije je »Bella«, last zveznega kanclerja dr. Mihaela Hainisch. Ta je dala leta 1926 11.103 kg mleka s 3.9% maščobe. Povprečno je torej ta krava dala na dan 30 litrov mleka. Lansko leto je dala ista krava 10.268 kg mleka, ter je svoj lanski rekord letos sama pobila. Ta krava je dala v zadnjih petih letih povprečno 8.455 k<* mleka. Druga najboljša krava je last gospoda R. Zeiler v Kreuzheimu pri Trofaiach-u, imenovana »Stall-meister«. Zeiler je kmetski posestnik. Ta krava je dala leta 1926 8.467 kg mleka. Pri 403 kravah se je ugotovila letna molža z nad 4000 kg. Od teh ie 82 krav, ki so dale nad 5000 kg in 16 krav, ki so dale nad 6000 kg mleka. Od zadnjih sta dali dve kravi nad 7000 kg in 2 kravi nad 8000 kg mleka. Devet gospodarstev je imelo povprečno molžo nad 4000 kg, 62 gospodarstev pa nad 3000 kg. 'Živinorejska zadruga za Slov. gorice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. si je stavila predvsem namen, povzdigniti molznost krav v Slov. goricah. Pristopilo je že lepo število članov. Zadruga namerava po vseh župnijah prirejati podučna predavanja o pravilni odberi in vzgoji živine ter bode objavila dan predavanja v našem listu. Živinorejci se na to opozarjajo!
Lahonri—Sv. Tomaž pri Ormožu. Zadnji krasni dnevi so privedli v naše gorice mnogo ljudi k prvemu spomladanskemu delu, odkar se sliši veselo petje raznih pesmi, med drugimi večkrat »Oj hišica očetova Bog živi te! zdaj se ločiti morava Bog živi te!« To pesmico so najrajši izbirali naši vojaški naborniki, ki so se podaajli v vojaško službo. Tudi iz naše dolinice so nas zapustili trije, in sicer: Stanko Zmavc, zidar, Franc Krajnc, čevljar in Stanko Stih, zidar. Ker so bili dobri fantje tudi v društvenem življenju, jim želimo srečno pot skozi vojaško življenje in pa srečno vrnitev nazaj v hišo očetovo. V dneh 20. do 21. pa smo pridno obiskovali hišo g. Alojzija Filipič, kjer je na mrtvaškem odru, obdano s prvimi pomladanskimi cvetkami, ležalo trupelce njihove hčerke male Lizike. Globoko žalujoči mamici in očetu naj bodo v tolažbo besede Kristusove: pustite male k meni priti ker njih je nebeško kraljestvo!
Gornja Radgona. Na Marijin praznik sta Orliški krožek in Dekliška zveza priredila v posojilnični dvorani materinski dan. Na sporedu so bile deklamacije, govori in misijonska igra v treh slikah: Afindra. V govorih sta proslavljala naše matere predsednik prosvetnega društva in in tajnica orliškega krožka. Udeležba je bila velika. Mater pa bi pri takih prireditvah želeli na vsak način več, kakor smo jih videli tokrat. — V mesecu marcu so ljudje pri nas zelo umirali. Do sedaj jih je umrlo že 26, v tem letu 49. Ljudi se loteva strah in znajo že pripovedovati, da je prerokovano, da ^ moral biti železne narave, kdor bo preživel leto 1927. Med drugimi je umrla tudi Katarina Škrlec iz Ivanjševskega vrha. Bajna biia že v 89. letu. Bila je babica kornega vikarja Petra Kovačiča in bogoslovca Antona Trstenjaka. Oba gospoda sta se udeležila pogreba, ki se je vršil v torek dne 22. t. m. — Živinska bolezen, ki je bila po naši župniji zelo razširjena, še vedno ni ponehala.
Skomarje pri Vitanju. Od nas.se zelo malo čita, zato Vam zdaj poročam nekaj novic. Milo in tužno so zapeli zvonovi sko-marske in sv. Vida cerkve v torek dne 15. marca, ko so nam naznanjali žalostno vest, da je po dolgotrajni in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naš faran in "posestnik Beškovnik Filip pd. Videčnik. Bil je dober gospodar in skrbni oče svojim otrokom, ki je skrbel za njih blagostanje, zato je tudi svojih pet hčerk omo-*il na lepa posestva. Najmlajšo je letošnji predpust omožil v Ruše nad Mariborom. Ima tudi pet sinov. Ti so še mladoletni. Pogrešali ga bodo vsi znanci in prijatelji, tudi vsi sosedi kot svojega ljubeznivega in dobrega soseda. Bil je tudi dolgo vrsto let cerkveni ključar, občinski odbornik in ubožni oče občinskih re-vežev. Kako je bil priljubljen, to je pričal tudi njegov pogreb, ki se je vršil dne 18. marca, ob 10. uri predpoldne. Od njegove hiše «o ga spremili kvečnemu počitku naš g. župnik Jožef Skvarč in
g. učiteljica z učenci in nebrojna množica ljudi,, vsak z gorečo svečo v roki. Nesli so ga njegovi zeti, za njegovo rakvo je stopala njegova žalujoča žena, hčerke in sinovi s solzami v očeh. G. župnik je opravil sveto mašo zadušnico in molitve za mrtve. Posebno slovesna je bila pridiga pri odprtem grobu. Naj v miru počiva!
Trnovlje pri Celju. Prostovoljno gasilno društvo v Trnov-ljan pri Celju priredi v nedeljo dne 17. julija, v slučaju slabega vremena pa v nedeljo, dne 24. ali pa 31. julija t. 1. javno tombolo. Podrobnosti, kakor tudi dobitki se bodo objavili pravočasno. Ker je prireditev oz. čisti dobiček namenjen zgolj le kritju društvenega dolga in za izpopolnitev potrebnega gasilnega orodja, se vsa društva vljudno prosijo, da na ta dan ne prirede nobenih zabav ali kaj sličnega za kar jim bode društvo vedno hvaležno. Z ozirom na to, da je društvo oz. prireditev humanitarnega značaja, se priporoča za obilen nakup tomb. tablic kakor tudi za obilen obisk.
Laško. V nedeljo, dne 20. marca se je vršilo na Laškem poučno predavanje, katero je priredila podružnica Sadjarskega društva. Predaval je znani poljudni govornik g. Levstik iz Celja. Šolska soba, v kateri se je vršilo predavanje je bila natlačeno polna. Vidi se, da je sadjarstvo zelo važna panoga kmetijstva v našem okraju. Kmetje so pazno sledili govoru. Želimo še večkrat kaj tacega.
Sv. Lenart nad Laškim. Demokratski gospodje iz Laškega pošiljajo našim pristašem letake, v katerih blatijo našo stranko in nam priporočajo pridno čitanje demokratskih glasil: »Jutra« in »Domovine«. Letaki so tiskani na pisalni stroj in dobro vemo, iz čegave pisarne prihajajo. Mi pa že predobro poznamo vso lažnjivost demokratske politike in njenih glasil in zato te letake mečemo v koš.
Sv. Rupert nad Laškim. V nedeljo, dne 27. marca ponovi tukajšnja DZ v gostilni g. Oblak lepo petdejansko igro: Mala pevka in sicer na splošno željo občinstva. — Naši vojaki-novinci so se pri odhodu dne 18. marca vedli ne samo dostojno, ampak naravnost vzorno; pristopili so prejšnji dan vsi k sv. obhajilu, potem pa veseli in korajžni šli v Celje. Krščanska organizacija naše mladine kaže že lepe razveseljive uspehe!
temu mozu
vidi se
da nosi
i
ma
_potpetmke._
MALA OZNANILA
Dekla in pastir od 14 let naprej se sprejmeta. Naslov v upravi.
404
Išče se pridna in poštena dekla
za posestvo, ki ima veselje do vsakega dela; plačilo po dogovoru naslov v upravi. 403
Sprejmemo takoj r službo 2 vi-ničarja, 1 kravarja in 1 volarja
z večjimi delavci. Stanovanje, plača, deputat in zemlja po dogovoru. Oskrbništvo Turniš, pošta Ptuj._373 3—1
Ekonom, vešč v poljedelstvu, živinoreji, vinarstvu in sadjarstvu, išče službe. Naslov v upravi lista pod »ekonom«. 354
»Posestvo na griču« v Sav. dol. sestoječe iz 17 oralov zemljišča, travnikov, njiv, vinograda, sadnega drevja, hmeljskih nasadov gozda z 2 zidanima hišama in gospodarskim poslopjem, krasna lega, se ugoano proda. Ponudbe pod G. B. 100 na upravo.	346
Krasno posestvo 20 oralov, 2%
orala vinograda, 35 minut od kopališča Rimske Toplice, se pod ceno proda. Informacije aaje Leopold Pečar, železniški uradnik, Zidanimost.	379
Gozd, 4 ^ orala, mlad, čvrst, na ugodnem izvozu, v Kamnici uro od Maribora, na prodaj. — Naslov v upravi lista. 384
Radi družinskih razmer prodam posestvo do polovice, ob-segaojče 4 orale. Posestvo obstoji iz hiše z gospodarskim poslopjem, sadovnjaka, njiv, travnika in lepega lesa, za ceno 17 tisoč dinarjev. Več pove lastnik Matija Celigoj, vas Police št. 63 p. Gor. Radgona.	408
Kože divjačine, Eimske (dec.— marec), veverice, bele podlasice in druge kupuje po najvišjih cenah J. Ratej, SI
Slov. Bistrica. 274
Krojači in šivilje! Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izdeulje Knafeli Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križev-niška uL 2.	413 4—1
Kolje, žagano, cepano, okroglo in vse vrste rezanega lesa prodaja F. Gnilšek, trgovina z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25.	406
Vapetniika del« izvršuje hitr* in pa najnižjih cenah Anten €enn, Maribor, Pristaniška B, Ob bregu 4._801 8—1
Luk, holandsko zelje, krompir, različne solate. Preprodajalcem in trgovcem znižane cene. Na deželo pošiljamo po povzetju. Zahtevajte cenik. Ivan Požar, Krvavi most 2, Zagreb. 184
Cepljeno tr»je, prvovrstno kakor rizling, silvanec in peček, cepljen na Goethe 9, oddaja po najnižji ceni Karol Gradišnik, St. Janž pri Velenju. 286 5—1
Imam več sort suho cepljenih trt na prodaj. Martin Horvat, Gaberuik, p. Juršinci pri Ptuju. ___315 10-1
Cepljene trte, vkoreninjene divjake, sadna drevesca in sadne enoletne divjake nudi za najnižjo ceno. Prosim znamko za odgovor. Alojz Grabar, posest, in trtnar, p. Juršinci pri Ptuju.
308
Važno za posestnikel Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudimo plemenite jablane triletne in plemeniti črešnje dvoletne v več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8—12 Din kakor je kvaliteta. Ne zamudite prilike in se oskrbite že sedaj, ko je najboljša priložnost za sadenje z najcenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgojenim sadjem iz Drevesnice »Vrt«, Dža-monja in drug, družba z o. z., Maribor.	343 4—1
Kupim staro zlato in srebro,
stari denar, srebrne krone itd. E. Ackermann, urar v Ptuju.
1704
Jajca, maslo, surovo maslo, zabelo ter vse poljske pridelke kupuje vedno po najvišjih dnevnih cenah trgovina Franc Sen-čar, Mala Nedelja in Ljutomer. Prepričajte se!	351
TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVIL. OLJE ZA ŽIVINO
je najboljše sredstvo za okrep-ljenje zahirane živine, o čemer govori že več sto pohvalnic. Naročite za poskušnjo vsaj eno ročko od 5 kg za 125 Din pri tvrdki M. TEŽAK, ZAGREB, 244 Gunduličeva 13.

i»
; ®
pomaranče
ter vsakovrstno vsak dan	\ J
•jj svežo zelenjavo dobavlja po	(¡
najnižjih dnevnih cenah	f j edino le tvrdka
Celestina Glavn k
i i
Ljubljana
Pogačarjev trg 1.
Telefon interurban 2493. Brzojav: Glavnik, Ljubljana 402

Radi prezidave
se prodaja klobuke, obleke, plašče, perilo, čevlje itd. itd. po zelo znižanih cenah, še z 5% popusta. Samo 14 dni. pri
Jakob-u Lah, Maribor, Glavni trg 2
iS®«* f N®


Denar naložite
(E3- najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještojerstii ljudski posojilnici y Mariboru ===
Stolna ulica 5 m.m.«. Stolna ulica 6
Obrestuje hranilne
brez
po
na trimesečno odpoved po
8°/o
S. Savttik
modna in galanterijska trgovina
Celje,\Aleksandrova ulica 4
nudi vsakovrstno blago»' kakor n. pr.j moSko in žensko perilo, nogavice, rokavice, otroške obleko iz fineJSega ¡^ofa, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, "■se .vrste robce itd. po najnižjih cenah, Pottfeaba eolidna
1764
Id točna!
Vabilo
%.
na
redni občni zbor »
Posojilnice na Frankolovem, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 3. aprila 1927 ob 9. uri predpoldne v posojilnični posvetovalnici v Društvenem domu s sledečim vzporedom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji.
5.	Predložitev in odobrenje računskega zaključka za 1927.
6.	Volitev naoelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Prosti predlogi.
A ko bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno v smislu točke 33. zadružnih pravil brez ozira na število navzočih zadružnikov.	899
Načelstvo.
O
o o o
Južno-štajerska hranilnica Celje
v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena lete 1880
in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
O
o o o


Kadar pridsm v mesto Celja
k nemški cerkvi se podan pri Nladinn tam nakupim da od tega kaj. imam I
Nakupim tam n male dnaro
za rodbina vso daril »se najboljše. '.ajceneje Pri tsj tvrdki res dobim.
T:m b!ago za oblatila ifeereš za okus si vsak cefir, psihent, žamet, svV za klobuk najlspsl trak.
egavicž, rokavice, topla malce, bole srajce, lepe pisane odeje vse dobim tam najceneje.
Svllsne rute za na glavo za nevsste pajSclsn — toda kaj bi pravil dalje, pojdi in oglej si sam. Pomni le si prav natančno naslov dike trgovin ker je v Celju samo ena tvrdka Valentin Hladilni
Posledice so strašne
sveža semena
kakor rudeča detelja, nemška detelja (lucerna), seme sa | travo, peso, Mamut in Ekendorfska posebno velika in mea-j nata repa, koleraba za svinje, vse vrste sočivja in semena ; «a cvetlice dobite po znižanih cenah v že 70 let obstoje« trgovini semena I. Sirk, Maribor, Glavni trg, rotevl
«• M MMOUri pravilno negovanje celega telesa. Ze nall oiSetje in i*?r«	Vda JdneTna nporaba pravega Fellerjevega „Elsa-
fiuida krepi mišice in kite, daje živcem moči in varuje pred bo-Jani)«. Drgcenje in umivanje z Elsailnidom na« obdrži rreže in ™ odpora«, umirja živce in ublažuje bolečine. S gvojo mnogostransko «porabo M pokazuje Elsafluid od zunaj in znotraj vedno koristnim kot rtaro dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in koljlej» delovanja kot francosko žganje.
pofckn» v lekarnah ta odgovaijajo<Sih prodajalnah Imcno ,Fel!eriev«
—> v po^knsmn.rtekleničicah po 6-- Din, • dvojnatih steklenicah po tj^eiialtuh steklenicah po 16— Din. — Po poiti pride tem cenajia, čud rti m aarooi naenknt, i »vojnim» in poštnino vred itana;
ali 6 dvojnatih ah t «p^ijalnl ateklenici «1— Dtn » 18	. « ,	. 13»"- . v
. » . ." . ; »m-- ;
Naročila naeloviti razločno takole:
Engta V. Fellar, lekarnar v Slublci Don}!, Elsafre It. 341 1548	Hrvatska.	FLIV.
Dol
obvezo in glejte nove cene od čevljev:
Boks moški amerik. Din 159.—
Boks « pol širni Boks « nizki Bokg nizki ženski Sandali 26—29 Sandali 30—35 Sandali 36—41 Sandali 42—45
<	159,— « 149,— c 149,— « 48,— f <52,—
<	81,— « 95,—
Naročite takoj čevlje! Pišite takoj pO cenik z več 1000 slikami. Industrija čevljev in veletrgovina R. Stermecki, Celje, št. 24. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja, se Zamenja ali vrne denar.	241
Modro galico 9899%
žveplo znamke Trezza in Ventilato, rafijo Ia Mayunga, Saloidin, prvovrstno apno ter vse druge vinogradniške potrebščine nudi najceneje na veliko in malo
Gospodarska zadruga
? Gornji Radgoni.
Stalna zaloga vsakovrstnih umetnih gnojil. — Zahtevajte
ponudbe.	861
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
Cirilova knjižnica
obsega dosedaj sledeče zvezke:
Naša država (razprodano). Jugoslovanski Piemont, 7 Din. 3. Slovenska žena. 10 Din. Moj stric in moj župnik, 4 Din. Gladiatorji, I. del, 8 Din. Gladiatorji, II. del, 10 Din. Nevidni človek, 7 Din.
Dušica, I. del 16 Din, II. del 25 Din, III. del (v
tisku).
V libijski puščavi, 12 Din.
Živ pokopan, 8 Din.
Izpovedi socialista, 16 Din.
Džungla, I. del 18 Din, II. del 14 Din.
Šumi, šumi Drava, 5 Din.
Slovenske gorice, 7 Din.
Zgodbe napoleonskega vojaka, 12 Din.
Mali svet naših očetov, 28 Din.
Iz otroških ust.
Kadar rože cveto, 8.50 Din.
Zadnji Mohikanec, 11 Din.
Dom.
Kratka zgodovina Maribora, 20 Din.
			
			
m

i
Najbolje in najvarneje naložite svoj d ena? pri
Okrajni posojilnici v Ljutomeru
r. z. z n. z.
ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojilo na poroštvo, zastavo in vknjižbo, Uraduje za stranke vsak delavnik od 8.
do 12. nre.
59
Eli!
I
t
¡DC?
Vse bar potrebujete
za sebe, svoio družino, svoje prijatelje najlepšo zlatnino in srebrnino, ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dalje aparate za britje in rezanje las, nože, škarje, doze za cigarete, denarnice, listnice, godala in najrazličnejše praktične
Eredmete morete kupiti rez vsakega rizika, ker I Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Pre-I glejte bogato ilustrovani divot-cenik, ki ga dobite brezplačno j od svetovne tvrdke H. Snttner v Ljubljani št. 992.
Vam se nepovsečno takoj na
| Veisfja Novošaleško
| l perutninarstvo,Velenje
^ t__
i ~ ~---
11000kokošipod kontrolo nošenja | valilnik za 7500 jajc na enkrat.
jji Odgojenje po najmodernejših znanstvenih načelih. — V letu 1926 ♦	najboljša kokoš 250 jajc.
Štajerske prepeličarke, 363 štajerske bele kokoši, sulmdolske kokoši, posebno za pitanje.
K Talilna jajca t v marcu M in S'—, v aprilu M)in
'S Posebnost t en dan stara piščeta pri fiksnem naročilu v vsaki M množiei in ob vsakem času, jamčimo, da dospejo živa, komad Din 9-—. S: Pri naročilu črez 100 komadov popust. Ambalaža po lastnih stroških.
Kmetovalci!	Pozor!
K L O B U K I
Novo!	Novo!	Novo!
MANUFAKTURNA TRGOVINA »PRI GOLOBU«, CELJE,
Narodni dom	231
; Vam priporoča blago po cenah: fabriško platno od 6.50, j belo platno od 8.—, oksfort za srajce od 10.—, druk od 10.—, moški stoli od 75.—, hlačevina od 30.—, ševijot v raznih barvah od 35.—, volneno blago od 48.—, srajce od 30.—, gate od 21.— Din naprej. Velika izbira svilenih robcev, nogavice, brisač. Zunanjim strankam vzorci na razpoL
m L.
se kupijo najboljše in najcenejše v klobučarni A. AUER, MARIBOR, Vetrinjska ulica 14. Največja zaloga vsakovrstnih moških in deških klobukov in čepic že od 40 Din naprej. Popravila se izvršujejo najbolj hitro in poceni.	434
Svetovno znano in preizkušeno
STYRIA-KOLO
na
12 mesečne obroke
samo pri generalnem zastopstvu 345
ALOJZ USSAR
Maribor
Gosposka ulica 20/1.
Kmetje, posestnikil
najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja J. Hochmuller v Mariboru, Pod mostom (Magdalenska stran). Dobijo se po ceni najredilnejše »trobi.	100 12—1
| Zadružna gospodarska banka d. d. 1	Podružnica Maribor.	■ ■■ ...mm
V lastni nnmgpalin! pnloSf. Msandriroa cista B prsd (PRiHibiusli eipfofit. m ¡mlnls nt feantns posli DajSulsnineis. — Hajsičii obFistovacit i\n m >■ * tikUn S Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
■ ».»n^aR	■■■■■■■■ M VIiam&IBHKSBaBISRBCIBKaHH
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in pocelanaste posode, sve-
tiljk, ogledal, raznovstnih sip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna	___
steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	[7
Na drobno in na debelo.	Na drobno in na debele.	[■
g Naložite denar le pri §
j Ljudski posojilnici | I v Celju |
registrirani zadrugi z neomejena z&iezi
■	S
m Cankarjeva ulica 4 g
i ■
H poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), ■
P kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje
obrestuje.	58
H
P Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. ||
H	. 11
Posojila po najnižji obrestni meri.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
¥S1 IjMjg
veliki in Milni
B»r»rfl i pr»ia*f $sl tfliF!
»
Franc Koleri Apače
radi prezidave, ko* lak* kaj po zel« alcklk caatH mJ* toljie blag«.	M
Tiskar: Tiskarna »v. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Janus Goleč,
darja«, predstavnik: Janus Goleč, novinar v Mariboru,
novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-