SI. 65.
sobota 4.
HI. tečaj. 1870.
Vtorek, f-elrtek in soboto izliHJii in volja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vp*» leto 8 g. — k, pol   leta 4 „ —
četrt
20
1*4» i
vse leto 10 k. —k pol lrta
■etrt
UO
SLOVENSKI NAROD,
Vrednistvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto se plačuje : C< kr. če se tiska lkrat, 5 n j? m i» 2krat, t m », m „ 3krat. veče pismenke so plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek jo plačati kolek (štempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Zarad viMokili praznikov prihodnji li»t ne izide v torek, ampak še le v četrtek.
Tabor v Sežani.
Tretje leto Sirijo že slovonski  rodoljubi s pripo-močjo taborov  med  našim  narodom  narodno zavest. Povsod, kjer se je dozdaj taborovalo, imelo je taboro-vanje najboljši vspeb; to nam je vnovič dokazal tabor v Sežani,  ki ga jo osnovalo  politično društvo „Soča" za kraške Slovence  in  tržaško  okolico.   Vrli Sežanci dobro so zadeli važen pomen tega dnova, to je kazala že zunanja oblika prijaznega tržiča, pri vsaki  hiši vihrale  so  slovensko zastave,  naznanjaje,  da se denes veseli majka Slava 1 Med kamenitim zidovjem,  po kte-rem se je razpenjala spomladna zelenjad, mislili smo, da se nahajamo v ličnem vrtu. Žo pred poldne dospeli so iz daljnega Tomina ondotni pevci v krasni sokolski obleki, rodoljubi iz Gorice, Postojno in Razdrtega. Brž popoldne  začeli 8o prihajati kraški  kmetje iz sežanskega okraja. Ob treh bilo je v trgu žo vse živo. Voz za vozom drdral je po cesti, ki drži iz Trsta v Sežano; posebno  pozornost obudili so proseški in nabrežinski pevci, mod njimi gosp. Nabrgoj in gosp. Cvek, slednji odličen vodja obeh pevskih zborov.   Impozanten bil je prihod  tržaških okoličanov  in  slovenskih Istranov po taktu izvrstne  domače glasbe;  vse okolične čitalnice, čitalnica boljunška in pasjavaška iz Istre, bile so z društvenimi zastavami v obilnem številu zastopane. Ob štirih začela so je gibati zbrana množica pač nad 6000 duš, pod senco slovenskih zastav in pri zvuku doneče glasbe proti taborišču, — pol male ure zunaj Sežano, poleg ceste, ki drži v Ipavo. Ko je bilo ljudstvo v najlepšem redu stalo pred odrom za govornike pripravljenem, pri kaže so gospod dr. Lavrič  in  pozdravi taborite blizo iako-lo : „Brntje! upapolno gleda denes na nas, ki smo se tukaj pod milim nebom zbrali,   mati Slovenija, pra šajoča: ali bodem po tolikem trpljenji še vedno čakala vedno žalovala ?   Ne!  Čas rešitve se ti bliža. — čas so se premenili, za nas  današnje  dni ne velja samo surova sila, kakor je ta veljala svojo dni, denes so nam priznano pravice, na čijih temelji lahko preženemo vse
goste megle, ki še vedno zakrivajo političen naš položaj; pa k tomu je treba resne volje in poguma! Veseli me, da se začnejo živo zavedati  svojih pravic Slovenci na Spodnje-štajerskem,  Koroškem,  Kranjskem in Primorskem,  ter s tem osramotiti tujce, ki so mislili, da smo mi mrtvo truplo od kterega lahko vzame vsak en kos.   Denes dragi moji jo vse drugači,  kakor je bilo svoje dni,  ko nismo imeli ne knjig ne časopisov, zdaj torej ko imamo, hvala Bogu, knjige in časopise, začnejo se našemu narodu oči odpirati; vsaki izmed nas denes živo čuti,  daje Slovenec!   Pa kdo je to vse storil? Sami ! Star pregovor pravi: „Kdor si sam pomaga, temu Bog pomaga."   Začeli  smo sami orati ledino: pisati podučne spise in pesme prepevati budnice, osnovavati čitalnice, — veliko so nam tudi tabori  pomagali; to lahko vidimo denes, ko nas je tukaj zbranih na tisoče, veselimo se toga, veselimo se tembolj, ker vemo da je še mnogo naših bratov pri nas v duhu,  kterim ni bilo mogoče sem priti.   — Akp hočemo biti narod — ljubi Slovenci! moramo imeti pravice, ki jih ima vsak drugi narod, denes bodemo torej naše tirjatve glasno izrekli, vi jih pa bodete,  ako so vam zde pravične, potrjevali Pred,  nego začnemo, pozdravljam vas možje iz Krasa, in vas srčne okoličane, ki ste žo svoje junaštvo večkrat dokazali;  pozdravljam sploh vse tukaj pričujoče, po zdrav  tudi  našim Slovenkam velja!   Na vseh taborih treba je župana, prosim torej da si ga volite. — Z ve-vikim navdušenjem in enoglasno je odmevalo od vseh strani: „Dr. Lavrič naj na taboru župani!" Zahvalivši se ljudstvu za to zaupanje, podeli besedo gosp. dokto randu Klavžerju, ki je temeljito razpravljal prvo točko BVsi Vlovenci  naj se po postavni poti zedinijo v eno kronovino z onim deželnim zborom", izvrsten govor končal je z bosedami: „Ruzkosana in raztrgana si Slo venija ne more pomagati, zedinjena bi pa ne le bila nam koristna, ampak tudi državi. Puč resničen je verz našega pesnika: „ „Skala se treso in hrib, zvestoba Slo vencu ne ganc!UH V duhu bratje! vidim, da ste že vsi zedinjeni, rad  bi  denes mogočno  vskliknil: Slovenija vstani! Slovenija vstaja, se zbuja,   ves narod jo kliče na dan!" To točko odobrili so taboriti z velikim navdušenjem.
Drugo točko : Naj so dejansko izpelje §. 19. dr-žavavno osnovnih postav, naj so tedaj v cesarskih urad
nijah na Slovenskem precej začne pisati in uradovati v slovenskem jeziku; in podučni jezik v šolah na Slovenskem, naj bode slovenski jezik", razkladal je gospod Ravnik deželni poslanec isterski, in je tako-lo govoril: Kako srečni so bili časi, ko so se pred 12. stoleti zbirali naši očetje pod košato, senčnato lipo, kjer so se posvetovali, kaj je v prid a kaj je v škodo slovenskemu rodu! Niso imeli onkrat tujih paragrafov, njih poglavitni paragrat v nevarnosti je bil: združena moč. S tim paragrafom v roki so naši spredniki že pred 12. gtoleti pretepli Tesela Bavarca na Koroškem, Grke v Istri in Lombarde onkraj Soče. S tim paragrafom v roki, t. j. s združeno močjo so predobili naši očetje divje Obre, kateri so skozi 20 let trpinčili naše matere in skrunili naše sestre. —
Dogodila se je našim prednikom po izdajstvu velika nesreča na konci 8. in na početku 9. stoletja, povlegli so pod težki jarm Frankov. Franki so razklali slovensko združeno moč in pod krinko krščanstva so nam prinesli težka železa in sužnost. Od tega časa se niso več zbirali naši očetje pod domačo lipo, živeli so skoz tisoč let pod tujimi paragrafi. Koliko jih je bilo, in kakošni so bili ti paragrafi, vam ne bom razkladal, ker moj namen je govoriti samo o enem paragrafu, t. j., § 19. osnovnih državnih postav. Posluh! —
Bilo je 20. decembra leta 1867. ko se je na Du-naji v pričo mnogih učenih nemških dohtarjev porodilo prav čudno dete. Ni bilo lepo, kajti zasukano je bilo pri glavi in pri nogah. Dopadlo je pa vsim, ker oči je imelo bistre, ušesi tanke in usta je držalo na smeh. Od blizu in od daleč so ga hodili gledat. Pri slovesnem krstu je bilo mnogo imenitne gospode, ni pa bilo ne duhovna ne blagoslovljene vode. Dali so temu otroku tudi prav čudno ime, kterega v pratiki ne najdeš, imenovali so ga namreč: „§. 19 osnovnih državnih postav." Zares čuden otrok; komaj se je rodil, so ga že poslali po svetu. On popotva že tretje leto po av-strijanskih deželah. Šel je najprvo v gostje k Nemcem, pri katerih je najraje; kajti božali so ga noč in dan in pasli s samimi sladčicami. Šel je k Poljakom; poslušal je rad njih glasove, sladko se jim je smehljal, kajti Poljaki so mu pri krstu kumovali. Šel jo k Čehom, pred katerimi so se mu hlače tresle, kajti videl je, ka tam so ljudje ostrega pogleda in silno kosmati. Pri-
Listek
Praven slvioaj.
(Spisal dr. J. Mencinger.)
Mož, ki mi ne bodo zameril, da ga prijatelja imenujem, je izvrsten praktičen jurist. Ko jo tedaj tudi nekoliko pedant, žali ga. ker ne more vsega, kar se primari v vsakdanjem življenji, in kar človeški predsodki in zmoto naneso žalostnega in smešnega, razraditi in razsoditi po raznih paragrafih naših mnogobrojnih zakonikov, ktere skoraj izključljivo prebira in ki so mu najbolj popolni celega sveta. Ker jo človeku, da jo naroden, treba posebne milosti božje, ali posebnega no vsakemu prirojenega čutja, moj prijatelj ni Slovenec niti Nemec ali Nemškutar, teinuč samo „člo-vek" : vir bonus juris consultus. Lepoznanskega slovstva sploh ne čisla najmanj pa slovensko. Naš pravopis mu je premalo v vojnico paragrafov vprežen, vsak pisar smo nove besede kovati, tudi veči del naših pisateljev ni prestal  državnopravnih  izpitov.   Če prijatelj vidi v
kaki noveli ali igri vršiti se nepostavno pogodbo, ali pa, da mlada pod oblastjo varuha stoječa nevesta stori pred altarjem zakonsko obljubo brez postavuega dovoljenja varstveno sodnije, poj ado ga sveta juristična jeza, ki jo moro presoditi samo kak star sodnik v pokoji.
Moj prijatelj jo med svojimi težavnimi dnevi praktično jurističnega življenja, — in koliko ima tacih pravo-znanec, predno sedo k mizi , ki sicer ni njegova, pri kteri pa veuder sme sedeti „neodstaven in noprestavljen" — samo takrat morebiti užival čisto veselje, ko so jo ločilo pravosodje od uprave. Prej mu je bilo čoz vse sitno, da jo moral nekaj soditi, in da so prišli priiner-Ijeji , ko ni prav vedel , ali bi sodil ali pa vladal, ali bi si za načelo vzel „tiat justicia, pereat mundus" ali pa „salus reipublica,' suprema lex esto." Kot juristu z dušo in telesom mu jo vladati bilo najtežje. O vla danji, kjer so ga zapustili zakonikov trdni paragrafi, se je držal teorij , ki morebiti niso bile dosti praktične Teorijo pogodeb in prirojenih človečanskih pravic se je držal tudi pri vladanji, in o tem je prišel večkrat
naskriž z svojim predstojnikom kar mu je bilo neprijetno, in naskriž z zgodovino novejših časov ter z ravnanjem hvalisanih parlamentov, kar ga je v srce bolelo. Odkar je ćul, da gre moč pred pravico, ali bolj po avstrijsko rečeno, da je vprašanje prava ravno tisto kakor vprašanje moči, je bil iz srca zadovoljen, da mu zanaprej ne bo treba mešati se v raztegljivo upravo in da bode samo sodnik ter z vedro glavo in dobrim srcem skrbel „ut fiat justitia, ne pereat mundus."
Un dan je bil moj prijatelj prav nejevoljen. Ni bila navadna sodnja nevolja, ampak globoka principijelna. Mož je namreč rekel, da se tudi zdaj ko je samo sodnik, no more popolnoma politiki odtegniti, in povedal mi jo v dokaz naslednjo dogodbo iz ravno pre-te'.lih dni, ki jo pa, brez zamere! dolga:
Petra Pavloviča poznaš. Z mano vred si jo v glavo vbijal prvo nauko o nemški slovnici. Bil jo edini sin premožnega kmeta župana, za kmetovanje kakor vstvarjen, pa mati je želela, da bi bil onkrat gospod, tedaj je šel z menoj na gimnazijo. Tam so jo mučil z latinščino in grščino počasi in težavno in nazadnje jo
1113
1
šel je potovaje na Štajersko in Koroško, ali tu je poslušal samo svoje botrčke Nemce, Slovencev še pogledal ni. Prišel je na Goriško in v Istro, ali tu mu jo bilo prevroče, pogovoril se jo nekako z Lahi, nam Sloven-com jo pa hrbet obrnil. Pred tremi tedni je truden Šol nazaj na Dunaj skozi Kranjsko, skozi belo Ljubljano, kajti znal jo, da ga vsi prebivalci žele v šolah in pi-sarnicah. Ali kaj se zgodi V Rekel je spak: „v vaše šole in pisarnice pa no grem. —
Slovenci! taka je s tem spridenim otrokom, s §. 19. osnovnih državnih postav. On sc tako-le glasi: BVsi narodi v državi imajo enako pravico ; vsak narod ima pravico ohraniti in gojiti svoj jezik, svojo narodnost. Država spozna enakopravnost vseh deželnih jezikov v Šoli, v uradu ali kancelijah in v javnem življenji-V dožolah, kjer dva različna naroda skupaj živita, morajo biti šolo tako uredjene, da se vsak teh dveh narodov v svojem maternem jeziku izobraziti zamore, toda da bi so ne silil k učenju druzega deželnega jezika."
Slovenci! zares lep §., ali kaj nam koristi, ko ga imamo le na papirji, v resnici, v dojanji ga pa nimamo ?! Poglejmo v naše višjo šole in v urado ali kan-cclije, kako je v njih s slovenskim jezikom? Stati mora revež pred vrati, in zastonj trka, da bi mu odprli in dali mesto, katero zasluži pred Bogom in pred ljudmi. Pred Bogom, kajti večna resnica jo rekla : kar sebi ne želiš, no delaj drugim. Mi no kratimo nobenemu narodu pravic, mi ne mrzimo tujih jezikov nego so jih še preveč radi učimo in jih tudi znamo več kakor vsak drugi narod; dopuBtiti pa nikakor ne smemo, da se nam naš slovenski jezik v blato gazi. Pravico imamo ne le pred Bogom nego tudi pred ljudmi, da so naš slovenski jezik v šolah in uradih spoštuje. Smo li mi Slovenci pripravljeni na vekomaj samo za žrtvo? Kjerkoli in kadarkoli so je Avstrija skozi toliko sto let vojskovula, povsod so za-njo prelivali naši slovenski junaki svojo hrabro kri, nikoli niso izdali cesarstva, kajti Slovenec ostane zvest Bogu in cesarju od zibeli do groba. In za tako zvestobo, za toliko potokov krvi no bomo smoli zahtevati, da se nam vsaj naš slovenski jezik spoštuje?! Kako dolgo bomo pohlevno gledali, kako se mastijo drugi avstrijan8ki narodi, ki nimajo ne za cesarja ne za dom ni-* vočih zaslug kakor mi, kako so mastijo pri bogatih mizah med tem, ko mi Sloveuci lačni in žejni pravico, stojimo kakor izstradani berači pri vratih 1 Ne, to ne sme več tako biti. Naš jezik mora zadobiti v vsih naših šolah zasluženo veljavnost, ako ne, no pridemo nikoli na tisto stopnjo izobraženosti in narodove sreče, na kteri so naši sosedje v Evropi. Nasprotniki se sicer izgovarjajo rekoč: vaš slovenski jezik še ni dosti izobražen, mi ga ne moremo vpeljati v šole in urade, olikajte ga popred in potem se vam ne bomo protivili. Ali dragi moji, kje bomo mi olikah naš jezik ako ne v šolah ? To je vse eno, kakor da bi mi tukaj na taboru enemu oči zavozali in ga vprašali: bratec, ali kaj vidiš ? Kako bo vidil s zavezanimi očmi ? Kako bomo mi olikah naš jezik, ko nam ga tako neusmiljeno vežejo V  Kazvežite nam jezik,  in videli bote, da v 10.
šolo na kol obesil. Doma so potem uči kmetovanja od paše svinj in volov do poskušanja zelenike v hramu. Oče župan ga pri gosposki reši vojaške suknje, potem umre in mu zapusti lepo veliko kmetijo brez dolga in kar je tudi veliko vredno, brez bratov in sester. Zupanov sin vzamo potem iz bližnje vasi hčer županjo broz vso tiste poezijo, ki jo imamo mi omikani ljudje v Brci, kadar se ženimo, pa z lepo doto, ki bi si jo tudi mi zraven poezije privošili. „Denar, to jo prva!" Kmetoval jo potem mož, kakor drugi sosedje, nosil kratko hlače in odlikoval se jo od sosedov samo s tem da je znal nemški ne samo pisati ampak tudi govoriti.
Med drugimi otroci ima tudi hčer, ki nosi gosposko ime Pavlina. Omožil jo je staro devetnajst let nerad in no na dober dom, pa dal jo jo ženinu, kterega si je sama izbrala. Ljubezen je bila v začetku skrivna, vender se pozneje nij mogla drugače poravnati kakor per subsequens matrimonium. Ko jo Pavlina bila stara dvajset let, jo oče izpusti iz očetno oblasti-—■ Žena komaj doletna storjena pride k meni in me prosi, da bi prebral žonitvanjsko pismo.     (Daljo prih.)
letih bomo v izobraženosti toliko pridobili, kar smo v stoletjih brez lastne krivico zamudili!
Na daljo vi najbolje znate, kolikokrat morate odpreti mošnjico in nesti s krvavimi žulji zasluženi denar v eesarsk > blagajnico ali kaso. Vi najbolje znate, koliko davku odiajtujeto; nikoli niste krajcarja dolžni ostali, ker znate, da država ima veliko potrebe. Ali za tako veliko žrtve bote vi šo za naprej pohlevno molčali, da vam bodo uradniki, ki od vaših žuljev žive, dopisavali v tujem jeziku, katerega ne razumete in morate s takim dopisom od hiše do hiše, da vam kdo za plačilo večkrat napačno prebere, in tako gubite nepotrebno čas in denar. To ne smo več biti, na slovonski zemlji mora slovenski jezik v vse cesarsko urade ali kanclijcl Bratjo ne delajmo si pa sramote, da bi mi tudi zanaprej pisarili v tujem jeziku mesto v svojem, ker potem bi nasprotniki imeli prav, ko bi rekli : kako čete, da vam mi pišemo slovenski, ko ga vi sami za-metujete. Spoštujmo se tedaj sami, in spoštovali nas bodo tudi drugi.
Moj častiti predgovoruik vam je temeljito dokazal potrebo zedinjeno Slovenijo in vi vsi ste enoglasno in navdušeno zahtevali; ali bratje! ne bomo pozdignili naše milo matere Slovenijo iz praha, ne bomo je posadili na častno mesto, dokler bomo dopustili da so nam veže slovenski jezik v šolah in uradih.
Sklenimo tedaj, da §. 19 osnovnih državnih postav ne ostane samo na papirji, nego da so dejansko vpelje v vse šole in urade na slovenski zemlji. Kdor jo za to, naj vzdigue roko I Zdaj naj vzdigno roko tisti, kdor tudi v prihodne želi, da se mu materni jezik sramotno zatiral
Prav tako, Slovenci, vaš sklep je pravičen, držite so ga stanovitno, in Bog vas živi !
Dramatične zadeve.
Dramatičnega društva občni zbor, tretji v vrsti rednih lotnih, je bil v nedeljo 29. iuuja v dvorani ljubljanske čitalnice. Družabniki bo nijso zbrali v ravno prevoč ogromnem številu, ako se pomisli da sama Ljubljana šteje 138 udov, tedaj skoraj polovico vseh družabnikov.
G. prvosodnik G r a s s e 11 i pozdravlja zbor ter omeni da je še le malo lot preteklo, kar so je zbralo nekaj mlajih domoljubov, ki so osnovali dram. društvo, da so preseli slovenska dramatika na obširnejšo polje. Začetek je bil težak, a vkljub mnogim oviram stoji denes društvo dobro, in glede na neugodne splošne okolnosti sme se reči prav dobro. Število udov vedno narašča, akoravno le počasi. V tisku jo izšlo dozdaj 12 vezkov „Slovenske Talije" ki obsegajo lopo število raznovrstnih igrokazov. Naj važnejši korak pa je storilo društvo s tem, da je dejansko dokazalo, o čemer so dvomili celo prijatelji društva, da jo s prav dobrim vspehoin nnpravljalo redne slovenske predstave v javnem deželnem gledališči. Obširneje bodeta poročala tajnik in blagajnik. Resna volja in marljivost povzdignila sta v preteklem letu društvo na dokaj višo stopnjo. Misel da je dram. društvo nepotrebno, da bi naj bila delavnost vsa združena v enem društvu, nij res, kajti težavna naloga, ktero skuša spolnovati dram. društvo, so ne da izvrševati kar mimogrede poleg drugih opravil. Ravno tako neopravičeno jo bilo očitanje, da bi dram. društvo delalo škodo čitalnici ljubljanski, ker društvu je resno mar spešiti napredek slovenstva, in ono gotovo ne dela škode nikomur. Če so kje škoda godi, morajo se iskati uzroki drugod.
Iz tajnikovega sporočila, kterega priobčimo prihodnjič, jo razvideti da je društvo prav vspešno do-lalo v preteklem letu. Na svitlo je prišlo 5 vezkov „Slov. Talijo" (11 — 12), igralo so je 11 krat, in sicer 9krat v gledališči in 2krat v čitalnici. Pri teh predstavah jo sodelovalo G4 predstavljajočih udov, namreč 28 g03podičin in gospa in 3(1 gospodov. Učilnica za žensko se je odprla 15. oktobra in se skleno konec junija. Slavni deželni zbor jo naklonil izdatno denarno podporo društvenim nameram. Blagajnikovo poročilo kaže, da je bilo 1. 1809 dohodkov 1745 fl. 35 kr. in stroškov 1574 fl. 30 kr. ostalo je na konci lota 171 fl.
5 kr. in v obligacijah 350 fl. Stan premoženja na konci 1. 18G9 jo bil 735 fl. Proračun za 1. 1870 kaže dohodkov 4281 fl. in stroškov 4149 fl., tedaj ostanek 132 fl. So ve da je glavni dol teh dohodkov računjen na predstave v gledališči, ker podpornikov ima društvo komaj 200 ki plačajo 400 fl. Nadejati so je, da se to število izdatno pomnoži v tekočem letu. Stan blagajnice od 1. januarja 1870 do 28. maja jo: Dohodkov 2270 fl. 89 kr., stroškov 1972 fl. 3 kr., tedaj je v gotovem denarji v blagajnici 298 fl. 86 kr. in v obligacijah 300 fl.
Za pregledovalca računov so izvolita gg. D r a c h s-1 e r in  Tome c.
G. prvosodnik omeni vso hvale vrednega izvrstnega delovanja g. blagajnika Žagarja, kteremu občni zbor izrečo 7. vstajanjem svojo zahvalo za njegovo brezplačno vspešno delovanje na korist društva. G. blagajnik se zahvali za zaupanje in hoče tudi še na daljo delati za korist društva, čeravno je poprej prosil naj se odvezo tega težavnega posla.
V odbor so so volili: Za prvosednika g. Gras-selli, za blagajnika g. Ž a g a r , za odbornike, gg.: Dr. Bleiweis Dragotin, Dronik Franjo, G u 11 m a u , N o 1 1 i Josip, dr. Poklukar, Ravnikar Franjo, Šolar, ValentaVojtehin vnenja : g. Erjavec v Zagrebu in g. Stritar na Dunaji. Skrutinirali so, gg. : G u 11 m a n , K a j z e 1 in N o 11 i Srečko.
Odborov predlog da so izvoli za častnega uda slavni domoljub, prvi Jugoslovan, visoko čestiti biškup St rossmajer jo bil navdušeno in enoglasno sprejet.
G. G r a s s e 11 i nasvotuje, da bi se prenaredile nektere točke pravil, ker pa je to treba dobro pretresti, naj nov odbor to provdari in potrebne premembe predloži občnemu zboru,  ki naj sc skliče v ta namen.
G. T o m e c vpraša, kako je z odškodnino, ktero zahteva nemški konsorcij za slovenske predstave-
G. G r a s s e 11 i odgovori, da odboru o tem ni nič znano.
G. T o m c c izrečo v imenu občnega zahvalo g. prvosedniku Grassolli-ju za njegovo marljivo delovanje, na to so zahvali g. prvosednik za zaupanje, ktero mu jo zopet skazal občni zbor, ter izreče, da hoče tudi na daljo delati po svoji moči za korist društva. S tem se jo sklenil zbor. J. N.
D o p i s i.
Is Izubijane, 1. junija jlvz. dop.] Čuden porod imajo pač državno pravice raznih avstrijskih narodov ; po hudih borbah s centralisti, kteri so vse nenemške narode dolgo časa okovane držali v svojih verigah, priborili so si Magjari svojo avtonomno državo ter napravili dualizem, koji pa za Slovane v istini ni druzega, nego dvojni centralizem. Denes stojimo pred pragom tretjo države, ki bodo zopet razdelila Cislajtanijo ter dajala več moči nemškemu življu. Da bi si laže napolnili Nemci svojo nikdar sito žrelo od isoliranih cehov in Slovencev , dali bodo Poljakom nekaj tistih pravic, ktero bi imel vživati že zdavnej vsak avstrijsk narod. Ker si bodo pa Čehi, politično narbolj izobraženi narod v Avstriji v kratkem tudi privojskovali prirojene si pravice, nastane le vprašanje: Kaj bodo pa potem z nami, ko bomo ostali sami brez pravic, brez prijatelja, brez zaveznika. Srco krvavi rodoljubu, ako gloda nazaj na preteklost, sapa mu zastaja, kadar premišljuje bodočnost narodovo. Malo nas je, Rami bomo tožko zmogli ; iščimo si tornj hitro zaveznikov ter prehodimo z njimi stanovitno vse trdo Šolo in no pustimo zapreti vrat, dokler ne pridemo do zaželenega cilja. Edin narod pa v coli državi, ki ima t nami enak položaj, jočesko-slovanski narod; držimo so njegovih načel. Milujmo se, složimo so ! Da pa no bomo mrtvi zavezuiki, skrbeti moramo, da so ojačimo doma žo poprej; noč in dan dolati moramo na to , da zmoromo pri prihodnjih volitvah ter da postavimo na čelo naše opozicijo možo, ki imajo um in pogum braniti narodove svetinje. Vo-llilcem in poslancem pa in vsakemu pošteno mislečemu I Slovencu mora biti zedinjona naša domovina prvi po-
vod;  saj je iz zgoraj  nnvedonih dat zadnjih drž. pre-meral) vsaj dosti očito, da se le  potem moremo ohraniti ,  le  potem  napredovati.   To naj tirja vsak volilec od svojega poslanca,  vsak  poslanec  pa  prav odločno od države; saj je to našoga programa prva, najimenitnejša točka, iz kojo izvirajo vse  druge; ž njo dobimo vse, brez nje nič.  —   Dežman in njegova stranka dela že vBe priprave za volitev; Usti contralni odbor, ki so je leta 1867 tako neumrljivo blamiral, da med 2G kandidati ni niti enega spravil v dež. zbor,  se je že ustanovil ter si napravija ravno zdaj žo tudi podružnico po deželi.   „Tagblatt",  glasilo narodu  nasprotno stranko je Že pričel s zvitimi članki loviti na svoje zaujke ; nobeno sredstvo mu pa pozneje ne bo preomazano, da bi le črnil in  oskrunjeval  narodno kandidate.   Plazili se bodo nemčurski apostelji s sladkimi besedami, z nade-polnimi obljubami okoli  slov. ljudstva  ter skušali dobiti na svojo stran glasove tistih mož, za koje zdaj nimajo druzega , nego da jih pitajo s siroveži, z neomi-kanci ; sicer pa „Tagbl." že zdaj s kislim obrazom sam pove, da za renegate našo kmečke občino nimajo tal. Mi pa že zdaj apeliramo  na trden značaj  iti zdravo pamet naših mestjanov  in  deželanov,  ka naj si osta nejo konsekventni, da ne bodo sedanjo volitve slabeje, nego so bile pred  tremi  leti.   Ako nas niso zmagali renegati zvezani z aristokracijo in birokracijo pri zad njih volitvah, ko smo hodili v volilno sobe raemo sabelj in bajonetov, ko je pritiskanje  na steno nastopilo največi obliki, vsaj ne sinemo propasti zdaj, ko smo se po triletni Giskro-Herbstovi šoli tacib vojaških igrač že navadili.   Bog in sreča junaška!
Kakor je iz včeraj nalepljenih listekov razvidno se bodo volitve na Kranjskem vršilo te-lo dnove : 27 junija za kmečke občine ; 28. junija za mesta, trgo in kupč. zbornico; in 1. julija za velike posestnike. Kranjci pozor!   Dajte nam tudi kaj novih moči v drž. zbor.
Is Šmarja 1. junija. [Izv. dop.j Jako nas veseli da so včeraj v Celji zbrani zaupni možje za naš volilni okraj zraven g. dr. Vošnjaka postavili za druzega kan didata g. dr. Dominkuš-a.   Njegovo ime slovi po slo venskem  svetu.   Vse lastnosti, ki jih tirjamo od ljud skega zastopnika,  neodvisnost,  pol. zvedenost, značajnost, rodoljubje in zgovornost najdemo pri g. drju. obilnij  meri.   Upajmo, da bode prevzel kandidaturo od naše strani pa mu lehko že zdaj zagotovljamo, da bodo tudi pri tej  volitvi,  kakor pri  vseh poprejšnjih naš okraj enoglasno volil od narodnega odbora pripo ročena kandidata.
Pri  tej  priložuosti moram  pozornost c. k. okr glavarstva obračati  na neko  krivico,  ki so nam god glede Števila  volilcev.   Po volilnem redu pride na 500 duš en volilec. Znano mi je pa več občin, kterim jo ozirom na njih  prebivalstvo  odločeno  prepičlo število volilcev. Postavim, naša šmarska občina šteje čez 4500 duš, voli pa le 8 volileov mesto 9. Skoz ima naš okraj za kakih 7 — 8 volilcev  promalo.   Menda so jo dozdaj staro štoviljenje vzelo za podlago razdeljenja volilcev zdaj pa imamo novo štoviljenje dokončano in zdi so m spodobno, da bi so število volilcev na to opiralo.
Is Zagreba, 31. maja. [Izv. dop.J  Val javneg nezadovoljstva, ki se je bil zadnje dni tako visoko spel vsled izzazivnega postopanja našo vlado zabranjujočo slavljenje Jelačičove smrtno obletnice, se je navidezn vlegel.   Na val sledil jo dol.   Tudi homatijo so navi dežno poravnane.   Vsi v zapor potegneni, so iz zapo ra izpuščeni.   Juristi so sklenili zopet kolegija pohajat ker jim je vlada po akademijskem senatu poročiti dala da bo strogo preizkavo podigla zavolj surovega in čast Žalivncga postopanja magistrat ne  policijo naproti njim Vso to je, kakor som rekel:  navidezno, kajti na tihem še hudo vrejo in kipi.   Nezadovoljnost z obstoječim razmerami je obča postala, in sicor pri vseh političnih strankah.   Posebno jo pa veBt, da je neki Mihaljevi za Zagrebškega nadbiskupa imonovan , žo tako čutljiv javno mnenje še bolj  zburkala.   Sicer šo denes to na imenovanje ni ofVicielno  proglašeno,   pa čuje so vseh strani, da jo toliko kakor gotovo.   Kdo je ta M haljevič ? — Svet o njem  razen  že večkrat imenova nega imena nič ne ve.   Čuje so, da jo rojen Slavonce pa da že od mladih nog neprestauo med trdimi Magjari
živi.   Pravijo, da razen   imena ni da! šo svoj materin
Be je tako do srca pomagjaril, da nič    slovanskega    več    na njem, hrvaški jezik jo pozabil. Jegovo
to
naimenovanjo, čo se bo vrosničilo,  ne bo nobene naših političnih strank zadovoljilo, tudi najbujo magjarone ne, kajti oni v njem  tujca  vide.   Rauch je  bajo bil za naimonoviinjo  Soiča,   Andraši   pa vslod priporočanja avonskih grofov  bratov PejaeeviČev  za naimenovanjo ihaljoviča.   Zmagal je,  se ve da minister,  proti svo-omu „bedinterju". — Drugo, kar jo pri nas duhove ne alo vznemirilo jo to, da deputacije vojniške krajine o oslih razvojničenja  Nj.  veličastvo  kralj   ni  prod se ustil.   Deputacija bila je   bajo že v  kraljevem an-tichambru  vsak čas  pripravna  na to, da bo pred Nj. oličastvo  poklicana.   Pa v  zadnji čas se je Andraši akor zid  med  kralja in krajiško  deputacijo postavil, ter jej tako pot do Nj.  veličastva zastopil. Naimenovanjo  Mihaljeviča in  nezaslišanje krajiško deputacije, dvoje je, kakor svet pri nas sodi , zaželen nasledek omatij ob slavljenji Jelačičevc smrtno obletnice. Naša lada je — tako so namreč komentujo — homatijo nalašč avec eclat inscenirala, ne bi li na ta način Andra-šija preplašila,  in  tako naimenovanjo  Strosmajera in zaslišanjo krajiških žel še na zadnjo uro zaprečila. Ta pritisek naše  vlade imel jo  zaželeni  vspeh. Andraši jo zares Zagrebških homatij vstrašil, in Strosmajera kot kandidata za zagrebško nadbiskupsko stolico spustil, pa tudi  naši vladi  križ čez  njen račun  naredil. — Ker jo bil za naimenovanjo Mihaljeviča in ne Soiča. — Te dni jo šla druga deputacija na Dunaj , deputacija Zagrebških mestjanov namreč, da Nj. veličastvu naslika pravo sliko kdo na Hrvaškem vlada, in kako so vlada. Na čeli te deputacijo so Šuškovič, Kukuljevič in Crna-dak.   No mara, ka bo tudi toj deputaciji   Andraši pristop založil.   Denes je vse ravno tako, kakor je bilo eta 1848.   Tudi tačas so si na Dunaji deputacijo raznih političnih strank kljuko podajale, druga drugo pred kraljem črnile, in druga drugi veleizdaJBtvo očitovale.
Sicer se pa naj naša vlada napinje, kolikor se hoče, gotovo je, da so bo njena ladjica prejo potopila, nego narodno morje izsušilo , po kterem denes tako drzno plaval
sklepom od 8. maja. Da je to istina, vidi se iz vsega držanja našega lista, in bili smo in smo še zdaj tega mnenja, da bodo v Ljubljani iz Štajerske podano jim prijateljsko roko drage volje sprejeli. Torej še dozdaj no moremo verjeti, da bi bil ljubljanskih gospodov kteri tako nepolitičen in breztakten, da bi v sedanjih za našo prihodnost toliko važnih časih, ko bi se morali v s i politični faktorji cele Slovenije v eno veliko akcijo združiti, iz malenkostne žeje po osobnom maščevanji delal proti kandidaturi g. dr. Zarnika. — Mi slogo jako resno vzemamo, ter vsled tega tudi gospodov   pričakujemo,   da ne bode
od ljubljanskih
sloga pri njih samo siva teorija ostala consules, ne —.
* (L j u b 1 j a n s k i jako jeze, da se nobeden vabil k konferenciji dunajske bine. Po „Tagbl." rečeno se
Videant
nemškutarji)   se baje izmed njih poslancev ni po-državno zborniške svojto pravi: Kakor je ta
Politični razgled.
Nemštvo se v nekterih avstrijskih deželah samo med saboj koljo in nikakor ni tako složno, kakor je to nemški  shod  v Beču, kterega sam  „Figaro" nemški „Roich9verwaltungsrathstng" imenuje, svetu v oči trosil Centralistična svojbina prejšnjih dunajskih poslancev ni kakor ni  zadovoljna   s   concesijami   Poljakom obe č a n i m i; nomškutarski poslanci z Moravo so tudi ne soglašajo 7. odpravljenjem  volitvenih  grup, in „kato iško gibanjo" se sredi čisto nemških dežel, kakoršna je n. pr. gorenja Avstrja, že precej „čutljivo" pokazuje. Tako bodo tedaj Nomci  še imeli prejo doma dosti o-praviti, dokler združeni česko-moravsko „deklaracijo" in slovenske „pretenzijo" raztrgajo. —
Čoski časopisi čem dalje tem ostrojo pišejo proti docembrizmu". „Nar. List." imenujejo one pleraenit-nike, kteri bi deklaracijo izdajali ali proti njej ravnali, izdajalco domovine." Tudi Moravski Slovani so vodno glasneje in odločneje zbirajo okoli prapora svojo „deklaracije." Ako so bodo organi vladini načela nepristranosti, ktero jo Potočki neki zapovedal, točno držali todaj v imenovanih dveh deželah volitvo dobodo novo, ministrom morda neprijetno lice. —
Iz Galicije ni nič gotovoga zvedeti. Dunajsko posvetovanje ni imelo za s o d a j nos t nobenega uspeha ; kajti je vso, kar jo ministerstvo privolilo, le v ada (koder) bila, da bi gališki zbor v jabolko državnega zbora vgriznil. Izpolniti so hoče obočano le potem, ako se bodo gališki zbor — toga vrednega storil. Pridnim šolarjem so konci leta itd. —
Kazne stvari.
!— (O g. d r. V. Z a r n i k u) nam naš stalni ljubljanski .dopisnik pišo, da ga ne mislijo več ljubljanski kolovodjo na Kranjskom za kandidata postaviti. Rekli smo, da smo se tu pri popotovanji g. dr. Tomana skoz Maribor po daljom razgovoru popolnoma složili, in da smo mi brez izjemo pristopili k ljubljanskim
svojbina  tudi propadla, zaničevanja vredna  in malo-častna, tako globoko vendar še ni padla, da bi so hotela pečati z ljubljanskimi nemškutarji! — Keesbacher je bil sicer v konstitucijo milnem društvu nasvetoval, naj to društvo pristopi nemški resoluciji, kakoršna je bila na Dunaji sklonena, češ da jo je sprejela tudi  praška  kazina, kteri se ljubljanski   nemškutarji   tako rado   primerjajo. Proti temu nasvetu so govorili sicer najbolj ljuti nasprotniki poudarjaje, da, nočejo biti „Nemci",  ampak „nemškutarji" in ustavoverneži.   Ti ljudje si obetajo, da bodo pri prihodnjih volitvah precej svojih kandidatov vrinili v mestih in trgih. Največ si obetajo od Novega mesta, Kamnika, Tržiča in Krškega.   Glede Idrije pravijo, da tam ni nič opraviti, češ da tam gospodari česk župan I V Kočevji bodeta takrat kandidirala Dežman in Keesbacher in le kot na peto kolo se misli na Janeza Koz-lerja. V Ljubljani bode kandidiral dr. Suppan in guilo-tinski mož, vladni  svetovalec Laschan.   Vendar zadnji uima dosti veljave niti pri nemškutarjih, ker je bilo slišati, da je v nemškutarski stranki vpljivon mož rekel: „Ne, toliko se pa res nočemo blamirati, da bi tacega Bachovega birokrata volili". *)
Z (Gospod bilježnik II o c h 11) je razposlal 18. maja 1. 1. nemško (I) povabilo vsem županom v ljutomerskem okraji, kjer naznanja da je svoje poslovanje nastopil. Kaj tacega se predrzne gospod bilježnik v tako rekoč najbolj narodnem okraji slov. Štajcrja ! Razkačeni so nam skoraj vsi župani ta vabila poslali z raznovrstnimi, semtrtje čudnimi komentari, kar lahko bralci iz zadnjič priobčenega „poslanoga" razvidijo. — Ako bo g. Hochtl tako ravnopravnost spoštoval, godilo se mu bo, kakor njegovemu predhodniku gosp. Hogelsbergerju, da se bode njegovo celo poslovanje 1 e okolo zapuščinskih razprav vrtilo, kteri h je pa v Ljutomerskem okraju jako malo. Kakor so jo zadnja leta Hbgelsbergerjova pisarna le po trgu sprehajala in komaj vsaki teden enkrat do dobrega pero omočila, tako, kakor vidimo, se bo tudi HdchtPu godilo ; kmalu bo po Hbgelsbergerjevem izgledu kopita pobral in šel po tisti široki cesti proti severu, kamor mu je že njegov predhodnik lepo pot pokazal. Temveč
dobrega vira čujemo, da naroden odvetnik
naselil. —
* (Družbenikom »Trdnjave*) in drugim rodoljubom na Koroškem. 5. junija, popoludne ob 4ih bode shod slovenskih rodoljubov na Z i 1 j a k i Bistrici in 6. junija tudi ob -lih popoludne v Bačah pri Boljaku. Posvetovalo se bode:
1. Imamo koroški Slovenci kaj želeti glede resnega izvrševanja §. 19 tem. drž. post. od 21. decembra 1867, kteri določuje ravnopravnost vsem državljanom ?
2. Kako sc hočemo obnašati pri volitvah za deželni zbor?
3. Moremo še več in viših davkov plačevati ? — v Bačah še :
4. Bi so no mogel še letos v gornji Rožni dolini tabor sklicati ?
Skažito se rodoljubi 1
Tajnik „Trdnjave".
mu pa proti ta oseda, ker iz so bo v Ljutomoru kmalu
In
on
*) Po oakluobi jo bila ta vost v tiskarnici obložala, dasiravno jo bila umonjona že v uvodnem člauku zadnjega lista.
Vred.
Ctn. avatr. in kralj. oger.
«8»
izključljivo privilegovano
jako čisto, nedišcee in ncprenioeljivo
mazilo Za Usnje (Lederfett-Schmiere.)
Rabljivo za vsake baze usnja ,  obutala ž njimi namazana ne potrebujejo površnih črevljev.
podplati se enkrat tako dolgo trpe.
Ces. kralj. ^jj^jjP privileg.
(pasta za roke in obraz)
Pate Imperatrice" odpravi vse nečednosti in madežo na roki, napravi kožo mehko kakor žamet in belo kakor sneg, daje nohtom naravno čvrstost iu barvo ter popolnoma uado-
mestujo mjilo Ižajfo.]
Ces. kralj.
izključlj. priv.
proti bolenji zob. Ces. kralj.    OBI  izključlj. priv.
m In ilir a
proti podganam, hišnim in poljskim mišim, krtom.
b eTint zin,
najbolji pripomoček za izpiranje mastnih madežev, nenadomestljiv.
Glicerinsko mjilo in »Hčerinska smetena,
proti   nečisti razpokani  koži,   proti   lusknati   (schuppig)   koži na glavi,
Žganje iz vinskih droži
(Franz-Brandvvein.)
Najhitreje in najzanesljivejše zdravilo proti večini bolezen, proti ranam vsake baze, obstre-ljeninam, sekotinam, ubodninam, glavo in zobobolu, starim   bolečinam in teklinam, raku, prisadu, perečim [vnetim J očem, hromatom in habotam vsake vrsto itd. itd.
Sok iz št a j a r s k i h zelišč (Krautersaft)
proti boleznim na prsih.
Cisto, pravo olje Iz kitovili jeter
(Dorsch-Lebcrthran) proti jetiki in sušici, proti otročjim glistam.
Mazilo proti ozebljini in kurjim očesom
posebno izdatno.
Orientalska voda,
iznajdena od dra. Walkerja V Londonu, proti protinu, reumatizmu,
glavobolu itd. itd.
s k a voda (RolniT-VVasscr),
od najstarejega destilaterja: Janeza I*lari» Fariua, dvornega zakladavca Nj. Nj. V. V. Friderika Viljelma IV., kralja pruskega, Nikolaja I. caru vseh Rusov,  Viktorije kraljice
angležke itd. itd.
jR.evalesci6re du Ba.rry
zdravi brez vračil in Btrofikov vse bolezni v želodcu, na živcih, na jetrih, na žlezah |bez-gavke,] mrenah, zdravi težko sapo, bolečino v mehurji in živcih, jetiko, navduho, kašelj,
neprebavljivost itd. itd.
Didier-ovo belo goršično zrnje
(Senikorner),
proti bolečinam v želodcu, krču v želodcu, slabemu prebavljanju, krču, bolečinam na jetriah, napihavanju, glistam, koliki, zapetki itd.
Dra. Uollis-a splošna jedilna stupa.
(Unlversal-Spei»e|»iilvcr>.
Kdor zavoljo želodčeve slabosti, ali zato ker ni mogel jedil dobro prežvečiti, ali zato ker je povžil ali preveč ali pa preslabih kakorsikoli imenovanih jedil čuti med jedjo ali po jedi kakovšno neugodnost izhajajočo iz trebušja, kogur v takih okoliščinah napenja ali ti&či v želodcu, komur bo kislo ali laltovo rega, kopar vznemirja , DO trebuhu kolje, mu slabo prihaja ali prihajati hoče: naj vzeme polno žličico [če jo žličica jako majhna, dve žličici] te Stupe na suho v uBta [najbolje na jezik) , naj jo z vodo ali [kar jo prijetnejše] s pomešanim ali čistim vinom doli uplahnc, ni-j potem ho popije polno kupico vina vode in v kratkih trenotkih bodo popolnoma zginilo vso ono težavo in na njih mesto stopi tako prijetno čutilo nasitenja. Komur bi okuB stupe no bil pogodu, naj jo jemlje v omočenih oblatih. Posebnega spomina je vredno, da ta Stupa vsem nnpenjajočim jedilom in upijanijočim pijačam hitro odtegne njih sitne lantnoBti.
S e i d 1 i t z o v a slupa od Mol la
(Seidlitzpulver von Moli)  proti boleznim v želodcu in trebušji.
ll€kll prssifi *ii*o|»
od G. A. W. Maijerja v Vratislavi.
[leta lrio'7 v Parizu z nagrado obdarovan.j Najboljše domaće zdravilo proti  zasturanemu kašlju, dolgoletni liri -pavosti, zasliženju, oslovskemu kašlju, katarjem in vnetjem jnbelkain sapnika, proti akutnemu   iu kroničnemu   prsnemu in plučnemn katara,   krvavemu kaš-ljanju, bruhanju krvi in naduhi.
Spričalo:
Podpisani s t«m naznanja trpečemu človečanstvu, da jo Mayerjev prsni Birop v različnih boleznih na sopilih . kakor proti zastarelemu plučnemn kataru, hripavosti itd. z najboljim uspehom rabil.
V Kamenici na Ceskem. Dr. Novak, mestni fizik.
Za konjske posestnike in gospodarje.
Zdravilna tekoeina (Rekreations-Fluid)
za konje
od c. kr. živinozdravnika Cliransta.
v
Zivinozdravilna štupa
za Konj««, govedi in ovce.
K VI Z II O V A
K.orae>ixl>iiršli.tt. živinslta štupa (Korneuburger Viehpulver) za konje,   govedi  In ovce.
M
Jako imeniten in važen
mesni izleček (FIeischextrakO
iz južne Amerike (Fray Bentos) izdelavan po Iaiebigovem društvu za mćsni izloček v
Londonu.
DV* Izleček je le onda pravi, ako nosi piskerc podpis profesorja J. pl. Liebiga in Pettcnkoferja kot poroštvo dobrega in izvirnega blaga.
Ta izleček, ki se napravlja iz najčisteje in najfrisneje govedino nima v sebi niti masti niti limnino. V onem funtu ima ta izleček vso v vroči vodi raztopljivo množine od 34 lb. čistega mesa ali pa od 4G lb. mesnino z mastjo, žilami in kostmi vred.
Vsaka vegotabilična hrana (grah, bob, leča, kruh, krompir, riž, koruza, proso,) ako se jej pridene mesnega izlečka, dohi ono tečnost in vrednost, ktero ima friiuo meso ali a n i m a 1 i č n a hrana.
Izleček (sam ali z vinom pomešan) jo naj izdatnejšo krepčilo za bolnike , ozdrav-Ijajoče se in oslabljence.
Kot zdravilo za vojaška in marin« k a bolniščn, za lazarete, sploh za vsako bolnišnico, za zaklad a nje s živežem v trdnjavah in ladijah, za popotnike, gostilničarje, za barivco (Garkocho) in rodovine na deželi je mesni izloček nenadomestljiv izdelek; tako tudi za kolonije, kjer se frišno meso ne da ohraniti in je predrago.
Kako naj ae rabi:
Četrti del čajsko žličico izlečka raztopljenega v veliki skudelci vroče vode. kteri naj so kolikor potreba soli prideno. zadostuje, da sc mahoma napravi krepka juha.
liarva juhe naj bo temno-žolta, no rujava ; če se vzame več izlečka, postane aromatični okuB juhe za mnoge premočan in neprijeten.
Zadobi bo izvrstna juha, čo bo b kratka juhi na zelenjad (Beleri, korenjo, luk, čebula, krompir itd.) brez ali še bolje z nekoliko slanino ali masti skuha in so potem prideno potrebna množina izlečka in soli.
Mesni izleček ima tudi v najbolj koncentriranem stanji vse množine omak (sauco) in jo torej kot podlaga za pripravljanje vseh mesnih jedil neprecenljive vrednosti; prav malo izlečka žo zadostuje, da se moč in okus jedil, zlaBti navadnih domačih juh mahoma zboljša.
W i 1 h e 1 m sdor fe r sit
£L
šokolada iz sladnega izlečka.
(M n 1 z e x t r a k t - Chokolado.) IVii  O  lseložlmn nagradovana. Po izreku  c. kr. prof. Ileller-ja na dunajski kliniki je ta šokolada
edino prava.
VVillielmsdorforska gladna šokolada je jako tečna , ni zaporčna, priporoča se zlasti onim, kterim so škodljivi rnzgrevajoei užitki, posebno pa za vse tiste, lil so na prsili bolni.
Cena: '/n Vi >u '/4 zavitek šestero baž po 50 kr., 70 kr., 1 f. 20 kr.,
1 f. 60 kr., 2 f. in 3 f. za funt.
Priznavajore piMiio: „Ker mi Vaš sladni izleček izvanredno dobro tekne, prosim Vas, poiljite mi 4 pakete Aokoladc iz sladnega izlečka itd. Berger, umetalni mlinar v Sclnvertbergu na gorenjem Avstrijskem."
Zaloga za Maribor
pri F. K o 11 e t n i g u, TeRettlioffova cesta.
Wilhelmsdorferska fabrika
/a slndne (malz) produkte Avgusta Jos. K ii f f e r 1 c-ta & coni p. (Dunaj.) JO^^Op minjajo na izreko e. kr. prof. Onpolzer-Ja in llellcr-
ja na dunnjski kliniki, prosimo, naj se naši sladni fabrikati niknr ne zinen-jujejo z Hoffoviuii sleparijami.
Vse to se dobi pri ff\ Kolli^tlilfg-U v Mariboru.
(12)
Tiskar fidnard Jantlć!
Isdttelj in vrednik Anton Tomiič.
Lastniki: Dr. Jote Voćnjak In drugi.
34