■*SK55r Leto LXI. Jfeu, 224 V LloMioM. u ponefoljeft 1 oktobra 1928. Ano Din r LOVEN Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se QG vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Zakai je bil Radić tako hud na batinanje in cincarski Beograd Pošteno šumadijsko ljudstvo odobrava zahteve in politiko KDK - Senzacijonalna razkritja srbijanskih politikov o sramotnem postopanju službenega Beograda s Stjepanom Radićem — Beograd, 1. oktobra. Včeraj se je vršila v Jagodini konferenca radi-kalsk-e stranike, na kateri je govorli Nastas Petrovič. Ker so oblasti Nasta-su Petroviču doslej prepovedale vse javne shode, je Nastas Petrovič tokrat sklical konferenco v zaprte prostore. Udeležilo pa se je je nad tisoč ljudi, tako da je bila prav za prav iirrpozan-ten shod. V svojem govoru se je Nastas Petrovič bavil zlasti z odnošaji s Hrvati in KDK. Med drugim naglasa, da je bila prva pogreška že sama ustava, ki je bila sprejeta brez sporazuma s Hrvati. Iz tega izvirajo vse nadalj-ne pogreške, ki so jih zakrivili Srbi do Hrvatov, in ki so rodile fatalni 20. junij. Vsakdo izmed nas, je nadaljeval Nastas Petrovič, čuti bojazen, da bo država razpadla, če bomo še nadalje na tak način postopali proti prečanom. Naš srbijanski tisk zelo greši, ko hiti dokazovati, da so Hrvati protidržavni. To je zlonamerno podtikanje režima, da bi lahko opravičili svoje nasilne ukrepe proti nezadovoljnežem. Govorilo se je, da nas je Stjepan Radič žalil in nazival za cincarje. Toda tegea Stjepan Radič ni govoril srbskemu narodu, marveč gotovim ljudem v Beogradu in je imel popolnoma prav. Jaz se z njim popolnoma strinjam, da politike, kakršno je vodil Beograd proti prečanom, ni mogoče označiti drugače, nego za cincarsko. Srbijanci zamerjajo tudi Pribičeviču, da je šel k Hrvatom. Tudi to je povsem pogrešno. Kdo ve, kako bi se razvili dogodki, če bi ne bilo Pribičeviča. On je spor znatno omilil in upam, da bo njegovo delo rodilo za narod in državo koristne uspehe. Predlog KDK ,naj se razpusti Narodna skupščina in sestavi nevtralna \iada za izvedbo svobodnih volitev, je popolnoma umesten Ja^ sem popolnoma r.a strani KDK in zahtevam tudi pri tej priliki, da se tej zaMevi KDK brezpogojne ugodi. Nastas Petrovič je nato govoril o razmerah v radikalski stranki ter na-glašal, da je stranka po Pašičevi smrti prešla popolnoma v roke nekih tujih sil. Z režimom Vel je Vukičeviča je postala radikalska stranka pokoma služabnica teh sil in drvi v propast. Nato je govoril Momčilo Ivanovič, ki se je bavil v glavnem s historijatom spora med Beogradom in Zagrebom in je med drugim izjavil: »Mene umor Stjepana Radića ni iznenadi). Stjepanu Radiću so že pred leti, ko s svojimi poslanci še ni bil v Narodni skupščini, z uradnega mesta grozili z umorom, če pride v Beograd. Jaz to vem in povem to sedaj javno, ker smatram, da je trdba to končno razčistiti. Ko sem po nalogu pok. Sto-jana Protiča odšel pred leti v Zagreb, da bi stopil v stike s Stjepanom Radićem, sem se v razgovoru ž njim čudil, zakaj noče v Beograd. Na moje presenečenje mi je Stjepan Radič izjavil, da mu groze z umorom. Če se pojavi v Beogradu. ,Mar se vi tega bojite? sem ga vprašal. ,Za svojo osebo se ne bojim -smrti in bi brez na daljnega žrtvoval svoje življenje, če bi to koristilo narodu. Mislim pa, da bi narod od moje smrti vsaj sedaj ne imel nikake koristi,« mi je odvrnil Stjepan Radič. Zanimal sem se za to stvar ter sem ugotovil sledeče: Stjepan Radič se je hotel s svojimi poslanci leta 1922 udeležiti proslave Kumanovske bitke. Sporočil je takratni vladi, da pride na proslavo v Beograd, če mu dajo na razpolago potrebna sredstva, t. j., če mu priskrbe prosto ali vsaj znižano vožnjo. Takratni notranji minister, sedanji poslanec Košta Timotijević, pa je Radiću odgovoril, da sicer lahko pride, da pa mu ne jamči, da se bo zdrav in živ vrnil v Zagreb. Treba je pomisliti, kdo je to sporočil Stjepanu Radiću. To je bil notranji minister, minister, ki je odgovoren za javno varnost v državi. Mi smo se dolgo trudili, preden smo Stjepana Radića prepričali, da se mu ni ničesar bati. Lahko pa si mislite, kako nam ie pri srcu sedaj, ko je Stjepan Radić v Beogradu, v Narodni skupščini izgubil glavo. Radića so napadli, ker je nazi-val Beograd za cincarski in za batinaš-ki. To je bilo po njihovem žaljenje Srbov. Pozabili pa so, da je naš veliki pesnik Zmaj Jova Jovanovič peval o Beogradu kot o cincarskem mestu. In kako bi Radič ne imenoval Beograd za batinaško mesto, ko je bi! 1. 1919 od naših organov sam tepen. Pretepala sta ga komisar Sokolović in tedanji policijski kapitan Miloš Momirović. Slednji mi je to sam pripovedoval. Izjavil mi je, da se čudi, kako je Radić sploh ostal pri življenju, ko ga je neki pod- na redni k tako pretepal, da so mislili, da bo umrl. Radić je vse to prikrival ker ga je bilo sram, molčal pa sem tudi jaz. ker nisem hotel dražiti Radiće-ve občutljvosti. Danes pa vse to javno povem, da se bo vedelo, zakaj ie bil Radić tako odločen nasprotnik batina-šev. Radić je imel popolnoma prav, da je obtoževal službeni Beograd, in ga krstil za cincarskega. Naraščajoče razburjenje javnosti radi najnovejše grde afere v Glavnjači Težko poškodovani ruski polkovnik Legat je še živ, njegovo stanje pa je brezupno. — Policija zanika vsako krivdo in noče vedeti, kje je bil Legat tako trpinčen. Beograd, 1. oktobra. Ce tudi beograjski listi še vedno trdovratno molče o zločinu v Glavnjači, kojega žrtev je postal bivši ruski polkovnik Boris Legat, danes ves Beograd govori samo o tem. Razkritja prečanskih listov so izzvala veliko senzacijo, obenem pa tudi v vsej pošteni javnosti veliko ogorčenje proti režimu dr. Korošca, katerega smatrajo za tembolj odgovornega za razmere v Glavnjači, ker je bil nato opozorjen že povodom interpelacije poslanca Kosanovića v času, ko še ni bil ministrski predsednik. Ze kot takratni notranji minister še bolj pa kot sedanjii ministrski predsednik in obenem notranji minister bi bil moral^ dr. Korošec, ki ob vsaki priliki naglasa, da smatra za svojo prvo dolžnost uvesti po vsej državi red in zakonitost, očistiti Avgijev hlev beograjske policije. Slučaj polkovnika Legata pa dokazuje, da se ni tam ničesar spremenilo. Po razkritjih poslanca Kosanovića je ostalo vse pri starem. Nihče ni bil pozvan na odgovor in nihče kaznovan. Izkoriščajoč tako neodpustno popustljivost dr. Korošca beograjska policija tudi tokrat kratkomalo zanika vsako krivdo in kratkomalo oporeka, da bi se bil polkovniku Legatu v Glavnjači skrivil le en las. Šef beograjske policije Milan Acimovič, ki je včeraj Zdravniška zbornica in Poljšakova afera Ljubljana, 1. oktobra. Tekom javnih razprav o Poljšakovem zdravljenju raka so se oglasili tudi nekateri privatni zdravniki, ki so podali v javnosti izjave v prid g. Poljšaku. Te izjave so bile nasprotne mnenju večine drugih zdravnikov in tudi mnenju zdravniške komisije v Mariboru. Sedaj, ko je ta komisija izrekla svojo sodbo, ie zdravniška zbornica uvedla proti zdravnikom, ki so se javno eksponirali za g. Poljšaka, disciplinarno postopanje, ki je bilo zaključeno z naslednjim rezultatom: Zdravnikoma dr. Harpfu in dr. VHi-meku se odvzame pravica za izvrševanje zdravniške prakse za 1 leto. Zdravnik dr. Tajnšek pa je obsojen na disciplinarno globo 3.000 Din. Disciplinirani zdravniki imajo možnost pritožbe na ministrstvo narodnega zdravja, vendar pa ta pritožba nima odložilne moči. ___• Dr Korošec v Ljubljani Ljubljana, 1. oktobra. Včeraj se je nu tihem pojavil v Ljubljani ministrski predsednik dr. Korošec. Za bivanie vrhovnega šefa SLS v Sloveniji niso vedeli niti najcdličnej-ši klerikalni prvaki. Dr. Korošec ie prispe! z jutranjim orijent - ekspresom. nato pa sc je z avtomobilom odpeljal neznano kam. V kleiiikatnih krogih domnevajo, da se ie mudil v Mariboru. Zvečer se je zopet vrnil v Liubljano in se odpeljal direktno v Marija-nišče. kjer ie zanj vedno rezerviram soba Dop:snik nekega beograjskega lista, ki so ga iz Beograda opozorili na skrivnostno potovanje ministrskega predsednika, ie te-Icfonično klical Marrmi^e d? bi se informiral, kako se počuti s Korošec kot m:- povabil k sebi beograjske novinarje, je na opombo nekaterih novinarjev, ki so Legata posetil: v bolnici in se osebno prepričali, da !e zbit po vsem životu, kratkomalo izjavil, da to še ni pojasnjeno. Povzpel se je celo do trditve, da je odšel Legat iz Glavnjače zdrav in Čil. Danes se je končno tudi poročevalec »Politike« potrudil v bolnico v Pančevo kjer se je na lastne oči prepričal, da trditve prečanskega tiska niso niti najmanj pretirane. Ker so oblasti odklanjale novinarjem vsake zanesljive informacije, se je v soboto zvečer raznesla kot sigurna vest, da je polkovnik Legat že podlegel poškodbam. Vest, da je Legat že umrl, se je izkazala kot preuranjeno. Legat je še živ, a njegovo stanje je brezupno. Legat leži na smrti postelji. Zdravniki nimajo upanja, da bi ga ohranili pri življenju, marveč vsak trenutek pričakujejo nastop smrti. Legat je, kakor so se danes beograjski novinarji sami prepričali, popolnoma zbit, ima zlomljena rebra in poškodovano vranico. Najhujša pa je rana na modih, ki so mu jih popolnoma zmečkali, tako da je nastopilo nevarno gnojenje, ki lahko vsak čas dovede do katastrofe. Legatovo telo je podobno telesu utopljenca, ki je že več dni ležalo v vodi nistrski predsednik v svoji ožji domovini, kamor prihaja tako redko in tako tajin-stveno. Na telefonu se je oglasil nekdo, ki se je izdal za prefekta. Po glasu pa je novinar spoznal nekega gotovega beograjskega policaja, ki stalno spremlja g. ministrskega predsednika, zlasti kadar potuje po svojih skrivnostnih potih v Slovenijo. Beograjski poročevalec je hotel nato osebno posetiti g. Korošca, ni pa bil sprejet, ker ga je prehitela častita sestra, ki je dr. Korošcu pravkar prinesla večerjo. Kdo izmed vmalih« Slovencev je delal družbo »največjemu« Slovencu, omenjeni novinar ni mogel ugotoviti, ker so vrata skrbno zapirali. Videl je le toliko, da straži Marijanišče mnogo policajev in policijskih agentov, ki jim taka služba zlasti še v tako deževnih dneh ni nič kaj dobrodošla, posebno odkar so policijskim stražnikom pod kleroradikal-skim režimom znižali nočne doklade. Ob pol 1. ponoči se je g. ministrski predsednik z orient - ekspresom zopet vrnil v Beograd. Konec pašićevskega glasila — Beograd. 1. oktobra. List . glasilo pašićevc?v, je prenehalo izhajati. Pnšičevri utemeljujejo ustavitev svo-l'esra glasila s tem, da so razmere v stranki sedaj tako daleč sanirane, da jim je lastno glasilo nepotrebno. Drobiž z vseh strani — Berlin. 1. Dklnbra. Komunist Feliks Neumann, ki je bil svoječasno obsojen v Lipskem na smrt in pomiloščen pred krat* kin. na 7 in pol leta ječe, je pobegnil danes iz neke berlinske bolnice. — Bruselj. 1 oktobru. V rvezi ?. z;Hn o eksplozijo v municijski zalogi v Anversi je policija aretirala tri osebe. — BorH*. 1 -V-!-' prične stavka nemških pristaniških delavcev. - MoP-'M-riif 1 i!"'vhr:| ^ .••y' . -«t skih pristaniških delavcev se ie zelo po* ostrila Splošno se ^matra. da je generalna stavka neizi,"ihna. Mrtvaški duh dr Koroščeve glavnjače Nikdar nismo imeli tako sramotnih afer, kakor jih imamo sedaj pod ministrovanjem dr. Korošca, Pred dnevi je doživel Beograd zopet mučne prizore. Kakor poročajo, je na stotine orožnikov z detektivi patroliralo po beograjskih ulicah, preiskovalo javne lokale in delavska stanovanja. Povsod, kjer bivajo siromašni ljudje, so iskali »sumljive« elemente. Kjerkoli so dobili človeka, ki se ni mogel takoj legitimirati, so ga odvedli v zapore, mnoge tudi uklenjene. Mnogi delavci, ki so iskali v Beogradu zaslužka, so bili odgnani v domovinske občine. Pri taki raciji je beograjska policija, kakor znano, aretirala bivšega ruskega polkovnika Borisa Legata, ki slučajno ni imel pri sebi nobenih dokumentov, ter ga odvedla v glavnjačo, kjer je bil do smrti pretepen. Bil je to polkovnik, ki je bil v času vojne odlikovan z največjim ruskim redom sv. Jurija ter je dobil več francoskih vojnih odlikovanj, ker se je boril tudi na francoski fronti. Zgodilo se je to v času, ko se je vršil v Beogradu kongres ruskih znanstvenikov in kongres ruskih književnikov in novinarjev svetovnega slovesa. Za škandal se je zainteresiralo tudi francosko poslaništvo in preko njega baje tudi dvorna pisarna. V spominu je še debata, ki jo je sprožil svoječasno v Narodni skupščini o razmerah v glavnjači poslanec Sava Kosanović in ko so prišle na dan vse grozovitosti, ki se vrše v tej »palači pravice«. Tedaj je notranji minister dr. Korošec izjavljal, da so žalostnih razmer v glavnjači krivi predvsem nezadostni prostori, kar pa se tiče trpinčenja aretiramcev, je obljubil strogo preiskavo in remeduro. Kako je potekla obljubljena preiskava, nihče ne ve, znano je samo to, da se ni nikomur ničesar pripetilo in da so razmere v glavnjači ostale take. kakršne so bile. Upravičeno so poudarjali Sv. Pribičevič in drugi govorniki v Narodni skupščini, da ne gre samo za nedostatne prostore v beograjski glavnjači, ampak predvsem za duh, ki vlada v naši državni upravi in zlasti v notranjem ministrstvu. Da vlada še vedno ta duh in da ni bila izvršena nobena remedura od strani dr. Korošca, dokazujejo baš najnovejša preganjanja delavstva in omenjeni slučaj ruskega polkovnika, kiso ga do smrti pretepli v beograjski glavnjači. To dokazuje tudi slučaj, da je dr. Koro-ščeva policija v Crni gori preprečila izven-strankarsko zborovanje, na katerem bi imel govoriti posl. Nastas Petrovič, ker je vedela, da se bo na njem govorilo proti nasilnemu režimu. Duh Glavnjače je ostal nadalje v naši upravi, kar dokazuje nastop dr. Koroščeve policije pred »Ruskim carjem« v Beogradu, kjer se je prelivala kri Mednarodni avtorski kongres zaključen v Ljubljani Danes ob 11. se je vršila v zbornici univerze zaključna seja Mednarodnega književnega in umetniškega udruženja. Sejo je otvoril predsednik udruženja g. Mail-lard, pozdravjajoč vse navzoče in zahvaljujoč se rektorju univerze za gostoljubnost. Za vznesene pozdravne besede predsednika udruženja >e je zahvalil rektor dr. Milan Vidmar, želeč zborovalcem čim več uspeha. Nato je zborovalce pozdravil še veliki župan dr. Vodopivec. Po uvodnih govorih je predsednik podal besedo g Dušanu Pantiču. sekcijskemu šefu v notranjem ministrstvu, ki je referiral o zakonu o zaščiti avtorskega prava v naši državi. Poročal je o stanju, ki je nastalo po razpadu Avstro-Ogrske v nasled-stvenih državah glede zaščite avtorskih pravic. Vidovdanska ustava in zakon o tisku sicer ščitita avtorske pravice, vendar nezadostno, ker je v naši državi v veljavi pet različnih zakonodaj in ni enotnega za-kna, ki bi urejal zaščito umetniške svojine. Naša država se bo priključila bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic. Po referatu je poročal g. \Veiss, delegat Društva narodov, o zaščiti avtorskih pravic na Norveškem in na Švedskem. Po poročilih je prečital glavni tajnik kongresa g. Marcel Boutet vse resolucije, ki jih je kongres sprejel na svojih zasedanjih v Beogradu in Ljubljani. S tem je bil program letošnjega zborovanja Mednarodnega udruženja za zaščito avtorskih pravic izčrpan in predsednik ga je zaključil z lepimi besedami, povdarjajoč, da je bilo zborovanje delegatov v Beogradu in Ljubljani nad vse pričakovanje uspešno Pred zaključkom so povzeli besedo še g m? Suklie. ki le v daljšem govoru očrtal težnie ?n zahteve našega udru-ž^nia Inženie-iev in arh'Uktov glede zaščite avtorskih pravic, delegat francoske- demonstrantov proti nettunskim konvencijam, kakor tudi demonstrantov po 20. juniju v Zagrebu, kjer so padle na ulicah tri smrtne žrtve in je bilo nešteto ranjenih. O zadevi bivšega ruskega polkovnika Borisa Legata, ki jo je zakrivilo Živinsko postopanje ž njim v Glavnjači, poroča včerajšnji »Slovenec« pod naslovom »Zopet nepotrebna afera«. Res, prav nepotrebna je ta afera. Osramotila nas je zopet pred vsem kulturnim svetom baš v času, ko so se vršili v Beogradu trije mednarodni kongresi in ko smo imeli v svoji sredi odlične goste iz inozemstva. Toda, če misli »Slovenec« na ta način omalovaževati celo zadevo, potem moramo reči, da je to zelo malo krščansko. Res je, da je dejanski krivec en sam orožnik, toda do tega bi nikdar ne prišlo, če bi vladal v našem režimu duh, ki spoštuje dostojanstvo človeka. Če bi nositelji režima sami spoštovali zakone, bi se ne upal biti vsak žandar sam za sodnika. Tekla je kri in te nihče ne izbriše. Tudi smrt Stepana Radiča. Pavla Radiča in dr. Basarička, je bila nepotrebna afera. Zelo nepotrebna afera, ki nas je osramotila pred vsem kulturnim svetom. Tudi smrt treh zagrebških manifestantov je bila nepotrebna afera, zelo nepotrebna afera, ker življenja nihče vrniti ne more. Vprašanje pa je, kdo je odgovoren za te afere. Ali ne morda dr. Korošec, ki je sicer obljuboval remedure v notranji upravi, ki pa ni ničesar storil in so se razmere pod njegovim vodstvom še poslabšale. Nikdar nismo imeli tako grdih afer. ki nas sramote pred vsem kulturnim svetom, kakor jih imamo sedaj pod ministrom policije dr. Korošcem. In koliko so se klerikalci širokoustili, predno so prišli v vlado! Mrtvaški duh Glavnjaeč je dobil pod dr, Korošcem še večji razmah. Ne samo razmere v Glavnjači, ampak vse ostalo postopanje dr. Koroščeve policije to dokazuje. Hišne preiskave se vrše povsod po državi in vlada hoče najti na vsak način proti-državne elemente, da bi upravičila svoj krvavi režim pred svetom. Dr. Koroščeva policija postopa tako, kakor da bi se nahajali pred revolucijo in kakor da bi bili povsod samo rovarji. Zdi se, kakor da je dr. Koro-ščevemu režimu vseeno, kako sodi o nas zunanji svet, glavno mu je, da se vzdrži na površju za vsako ceno, tudi z najbolj sramotnimi sredstvi. Zadeva polkovnika Legata v Glavnjači ni malenkostna afera, kakor bi to »Slovenec« rad dokazal, ampak je sramota, ki jo ni mogoče izbrisati z nobenim izgovorom. Za to sramoto je odgovren dr. Korošec, ki ni izvršil niti tega, kar je obljubil, ko so ga opozarjali na razmere v Glavnjači. ga ministrstva trgovine, delegat Poljske in delegat Egipta. Ob 1. uri se je vršil odličnim gostom na čast banket v veliki dvorani Kazine. Popoldne ob 2.30 so se gostje odpeljali na Bled, zvečer pa se vrnejo iz Ljubljane vsak v svojo domovino. Nurmi v Pragi Praga, 1. oktobra, pavao Nurmi je včeraj startal na lahkoatletskem mitingu na igri* šču Sparte na 3000 m ter je zmagal v času 8:44.6. Pletene opice In puloverje delno lastnega izdelka priporoča L URBANČlC. MIKLOŠIČEVA 20 Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devrze: Amsterdam 22.80—22.86 (22.83), Ber-frn 13.5575—13.5S75 (13.5725). Bruselj 0—7.915, Budimpešta 0—9.9258. Cunih 1094.1—10.97.1 (1095.6), Dunaj 8.0012—8.0312 (8,0162), London 275.73—^76.53 276.13), Newyork 56.835—37.035 (56.935), Pairk 0—^22.50, Praga 168.37—169.17 (168.77) Trst 296.45—298.45 (297.45). Efekti: CeOjska 158—0, Ljublj. kred. 12S—0. Fraštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 105—0, Ruše 265—285. Stavbna 56—0, Seštr 105—0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov pragov. Deželni pridelki. Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Amsterdam 22S3, Dunaj SOL62, Berlin 13.5725, London 276.13, Mi-lan 297 45, Nevvvork 56.935. Pariz 222.40 Praga 168.77. Curih 10.956. Efekti: Vojna škoda 441. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12, Dunaj 73.17. Ber,; 123.85, Praga 15.40, Milan 27.155, Pari-20.31, London 25.1975, NewyoTk 519.55 Stran 2. iSCOVENSKI NAROD« dne 1. oktobra 1928. Stev. 224 Izredni občni zbor rezervnih častnikov Članstvo spontano odobrava stališče uprave pododbora v zadevi spora s središnjo upravo. — Z vzklikom in viharnim odobravanjem ponovno izvoljena stara uprava. — Važni predlogi v celoti sprejeti. V soboto zvečer se je vrisl v mali dvorani Kazine izredni občni zbor ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev, ki je temeljito ovrgel vse intrige in pokazal, s kolikim idealizmom in razumevanjem ščitijo nagi rezervni častniki vzvišene cilje svoje organizacije. Od gotove strani se je skušalo vplivati na upravo pododbora, da bi se ustrašila in občni zbor odpovedala, agenti središnje uprave so intrigirali na vse načine, češ, da je izredni občni zbor neveljaven, ker se vrši po starih pravilih in ker je uprava ljubljanskega pododbora razrešena svojih funkcij. Toda uprava pododbora se je dobro zavedala, da je izredni občni zbor nujno potreben in da je sklican pravilno, kajti tukajšnje oblasti priznavajo ljubljanski pododbor samo po pravilih iz leta 1922. Izredni občni zbor je imel namen zavzeti stališče v znanem sporu s središnjo upravo. Rezervni častniki so do zadnjega kotička napolnili dvorano in mnogi so morali stati celo v predsobi, ker ni bilo za vse prostora. Tako dobro obiskanega občnega zbora ljubljanski pododbor še ni imel. Poleg tega so poslali mnogi Člani izjave, v katerih se v celoti pridružujejo vsem sklepom izrednega občnega zbora v zadevi spora s središnjo upravo. Na dnevnem redu so bila kočljiva vprašanja in kdor pozna društveno življenje, bi mislil, da bo debata dokaj burna in da se bo občni zbor zelo zavlekel. Toda naši rezervni častniki so pokazali občudovanja vredno disciplino in izredni občni zbor je potekel tako mirno in vzorno, da je le škoda, da mu ni prisostvoval noben zastopnik središnje uprave, ker bi se bil lahko prepričal, da vlada med našimi rezervnimi častniki polna solidarnost in da je uprava ljubljanskega pododbora deležna med Članstvom takega zaupanja, kakršnega nismo vajeni v našem društvenem življenju. Predsednik upravnega odbora inž. g. Ladislav Bevc je otvoril izredni občni zbor ter se zahvalil za številno udeležbo. Nato je podal nekatera stvarna pojasnila k zaupni okrožnici vsem članom, v kateri je uprava podrobno opisala historijat spora s središnjo upravo in podprla svoje stališče z dokumenti. Članstvo je z napetim zaimanjem sledilo njegovim izvajanjem in ko je predsednik zaključil svoj govor s pozivom, naj se prijavijo govorniki, da se bo vršila o njegovem poročilu debata, se ni nihče oglasil. Vsi člani brez razlike in ne glede na politično prepričanje, so se pridružili stališču uprave pododbora in spontano odobril njene sklepe v zadevi spora s središnjo upravo. Ker se ni nihče oglasil k besedi, je predsednik izjavil, da uprava pododbora v znak protesta proti nečuvenim krivicam, ki se gode članom ljubljanskega pododbora in proti škandaloznemu početju središnje uprave z največjim pododborom v državi, odstopa. Pozval je članstvo, naj predlaga listo nove uprave, ki bo vodila pododbor po društvenih pravilih tri leta. In zopet so naši rezervni častniki dokazali svojo discipliniranost in globoko razumevanje vzvišenih ciljev svoje organizacije. Stavljen ;'e bil predlog, naj se izvoli v reloti stara uprava. Ta predlog je bil med viharnim odobravanjem in ploskanjem sprejet in z vzklikom je bila ponovno izvoljena stara uprava, ki je dobila s tem popolno zadoščenje in priznanje za svoje dosedanje delo. Zadnja točka dnevnega reda so bili predlogi uprave pododbora. Uprava je stavila izrednemu občnemu zboru sledeče predi >ge: 1. Izredni zbor ljubljanskega pododbora odobrava postopanje svoje uprave v sporu s središnjo upravo in izraža zadovoljstvo, da je uprava pododbora kakor vselej tudi v tem slučaju neustrašeno varovala cilje in ugled Udruženja ter čast in legitimne in* terese rezervnih oficirjev — članov tega pododbora. 2. Izredni zbor ljubljanskega pododbora v celoti odobrava stališče, katero je zavze* la uprava pododbora glasom njenega poro* čila v zaupni okrožnici z dne 5. septembra 1. 1928 pov. št. 144 ter se brez pridržka pri* družuje programatičnim in idejnim izjavam svoje uprave v tej zaupni okrožnici, sma* trajoč jih za temeljno podlago programu in idejnemu udejstvovanju članov ljubljanske* ga pododbora. 3. Izredni zbor ljubljanskega pododbora najostrejše obsoja krivično odrekanje že* iezniških legitimacij njegovim članom po središnji upravi. Apelira na kraljevo vlado in na javnost, da neusmiljeno odpravi te krivice. Naroča upravi pododbora, da zbe* re podatke o škodi, ki so jo člani podod* bora zaradi tega utrpeli in zahteva od krivcev povrnitev te škode. Priporoča vsem pri* zadetim članom, da to škodo prijavijo ne* posredno pododboru in pristojnemu mini* strstvu. 4. Izredni zbor ljubljanskega pododbora naroča upravi pododbora, da zahteva takoj* šen obračun od središnje uprave, ki vzlic plačani in prevzeti naročnini za »Ratnički Glasnik« ne pošilja tega lista članom ljub* ljanskega pododbora ter o takem posto* panju obvesti ministrstvo vojske in morna* rice, na katerega račun se list brezplačno tiska za člane Udruženja. Nadalje naj upra* va pododbora zahteva od središnje uprave takojšnjo pošiljatev službenih vojnih listov, ki jih daje ministrstvo vojske in moma* rice brezplačno za vse pododbore, pa jih središnja uprava noče pošiljati ljubljanske* mu pododboru. 5. Izredni zbor ljubljanskega pododbo* ra smatra sklepe središnje uprave in nad* zornega odbora o razrešitvi uprave ljub* ljanskega pododbora ter o postavitvi komi-sarja kot neveljavne in protivne pravilom ter škodljive interesom Udruženja. Podod* bor teh sklepov ne priznava in se jim ne bo uklonil, tudi če se ponove. 6. Izredni zbor ljubljanskega pododbora pooblašča upravo pododbora, da pozove središnjo upravo, da nemudoma vzpostavi zvezo z ljubljanskim pododborm. Način iz* vršitve tega koraka se v celoti prepušča upravi pododbora. Ce središnja uprava te* mu pozivu ne bi sledila, je smatrati, da ni več interesirana na obstoju ljubljanskega pododbora ter se uprava pododbora poob* lašča, da po svojem prevdarku uvede likvi* dacijo. 7. Izredni zbor ljubljanskega pododbora ne priznava sklepov rednega zbora Udru* žen j a v Sarajevu 1. 1928, v kolikor se nana* šajo na notranji ustroj Udruženja. Vsi predlogi so bili sprejeti z viharnim odobravanjem. Nato je bila poslana Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka, vojnemu ministru pa brzojavni pozdrav. Pribiti moramo, da je ljubljanski pododbor organizacije rezervnih častnikov na svojem izrednem občnem zboru dokazal, da je daleč od dnevne politike in da se politična pripadnost med njegovim članstvom nikoli niti omenjala ni. Vemo dobro, da so med člani pripadniki vseh strank, a kljub temu vlada med njimi popolna harmonija in disciplina. Izjemo tvorijo samo agenti središnje uprave, katerih glavni eksponent je nekoč izjavil, da bo cnjih 30 radikala» izstopilo iz pododbora. Ta čedna družba pa ni imela niti toliko poguma, da bi prišla na zbor in povedala, kaj hoče. Kakor vedno in povsod, kjer se pojavljajo taki elementi, so se tudi agenti središnje uprave potuhnili in ostali lepo doma. In prav so storili, kajti na izrednem občnem zboru bi bili spoznali, kako sramotno in podlo je njihovo delo. Omenimo naj še, da je trajal izredni občni zbor komaj eno uro, kar je v društvenem življenju pač redek pojav. Spontana obsodba škandaloznega početja središnje uprave z ljubljanskim pododborom je presenetila celo največje optimiste. Pisane zgodbe iz naših krajev Linčan in na kol privezan. — Zagonetni umor branjevca Škor-janca. — Velika tatvina v Zagrebu. — Taki tipi nas zastopajo v inozemstvu. Mirno selo Gračani, kamor hodijo i Zagrebčanu posebno radi na oddih, je včeraj obiskal neki tujec, ki je povzročil v vasi največje razburjenje. Seljak Mijo Sekula je ponoči alarmiral vašča-ne, češ da se je na njegovem podstrešju skril ^razbojnik. Prihiteli so sosedje in navaldli na podstrešje, kjer je bil razbojnik skrit. Privlekli so ga s podstrešja in ga zvezali z verigami ter ga privezali na kol na dvorišču z debelo žico. Poklicali so tudi orožnike. Ko je bil razbojnik na varnem, se je Sek-ula pomiril in začel pripovedovati, kako je nevarnega tujca izsledil na podstrešju. Zvečer sta Sekulova sinova Marko in Drago odšla na podstrešje spat v seno, kjer sta naletela na neznanca, ki je neka mrmral, česar pa nista razumela. Prestrašena sta poklicala očeta na pomoč. Neznanec na podstrešju ie začel metati opeko s strehe na sinova. Ko je Sekula pripovedoval to zgodbo, je neznanec na kolu težko dihal. Po obrazu je bil ves krvav. Ni se mogel ganiti, ker je imel zvezane noge in roke. Šele orožniki so ga odvezali in ga zaslišali. Tzpovedal je, da se prše Anton liroga in .ie oče treh otrok ter inna hišico v fivaletiincu, kjer stalno prebiva. Ker je vojni invalid, ga je vojaško poveljstvo pozvalo na pregled v Zagreb. Na povratku ga je prehitela noč baš v Gradčanih. Zato je splezal na podstrešje, da bi prenočil. Tedai sta ga pa našla sinova seljaka Sekule, ki je alarmiral vso vas, misleč, da je na podstrešju razbojnik Kmetje so nesrečneža linčali, ga pretepli in ga slednjič privezali na kol. Hroga ni popolnoma normalen, ker je bil v vojni težko ranjen in ima na glavi veliko brazgotino. Orožniki so ga izročili zagrebški policiji, ki ga ie pridržala v zaporu. « Tajna umora zagrebškega branjevca Alojza Škorjanca še vedno ni pojasnjena. Snoči so aretirali bivšo Škor-jančevo ljubico in Ijo zasliševali vso noč. To ie neka 20 letna Slovenka brez stalnega bivališča in poklica. Priznala je, da ie imela ljubavno razmerje s starim Skorjancem. Priznala je tudi, da so neke stvari, ki jih je policija našla v baraki na Novi poti, njena last. Kedaj ste bili zadnjikrat pri Skorjamou, k> je vprašal detektiv. Zdi se mi, da 10. t. m., je odgovorilo dekle. Ta trditev se krije z izpovedjo nekaterih prič, ki so ljubico videle kakih 10 dni pred strašnim umorom v Skorjančevi baraki. Čeprav ie nolicija upala, da bo izpoved bivše Škorjančeve ljubice razjasnila zagonetni umor, vendar ljubica ni povedala ničesar, kar bi odkrilo tadno umora. Policija tudi ne sumi, da je bila ona morilka, vendar ie pa mogoče, da je bila v zvezi z morilcem. Pa tudi tega ji ne morejo doka-zati. Aretirano Slovenko so temeljito zaslišali, da bi zvedeli neke podrobnosti iz umorjen-čevega življenja, ki bi dobro služile nadaltni preiskavi. Slovenka pa ni izpovedala tega, kar je policija pričakovala. Pridiržali so in v zaporu in jo bodo še zaslišali. Čeprav je zagrebška policija postavila na zagrebškem kolodvoru posebne detektive, ki pazijo na žfeparje in varnost potnikov, so žepne tatvine še vedno na dnevnem redu. Tako se je včeraj mudil po poslih v Zagrebu neki Branko Zarić, posestnik iz Beočina. Z jutranjimi vlakom se je vračal proti Beogradu. Sedel je v vlak in preden je vlak odšel, je posestnik opazil, da mu je izginila iz žepa listnica, v kateri je bilo 30 tisoč Din. Lahko si mislimo, kako mu je bilo pri srcu. ko je opazil, da Je njegov žep prazen. Obvestil je takoj policijske organe, ki so preiskali vlak in kolodvor ter okolico, toda žeparja niso našli. Zariča so natančno zaslišali. Izpovedal je, da je imel še listnico preden je stopil v vlak. Po njegovem mnenju mu je žepar izmaknil listnico v II. razredu med gnečo, ko se je pulil za sedež. Te dni v umetnin kotnik I h 13 i Hj[ e iilm, h i tja mora v det* vsakdo! Vse d stdan/e preis ave razprodane d adnjega kotička. H i tt ii re^trv rajte s si ia kor lani. Temu more odpomoči le boljša trgovinska prodajna organizacija, ki je pri nas razmeroma zelo zaostala. — Lansko le* to so mnogi poslali svoj hmelj ntirmber^ škim in žateškim komisijonarjem, kjer je bil deloma tudi dobro prodan, veliko hme* Ija pa je obležalo neprodanega. Z veseljem opažamo, da se dirigira zadnja leta del na* šega hmelja direktno na francosko in bel* gijsko tržišče, zlasti v Strasbourg, kjer deluje naš rojak g. Janko Lavrič kot ravna* telj hmeljske komisijske družbe J. Lavrič et Cie. Pozdr#tIjati je, da se razvijajo ta» ko polagoma tudi direktne zveze z vsem inozemstvom in da se ustvarja protiutež proti monopolskemu stališču Nurnberga in Žatca. —g Alzaško hmeljsko poročilo. Stras* bourg, 28. IX. 1928. Upanje, da se bo kup* čija po poteku židovskih praznikov bolje razvila, se doslej še ni uresničilo. Kmetje postajajo nervozni in oddajajo hmelj že po 700 do 800 frankov za 50 kg za srednje bla* go. Le prvovrstno, izbrano lepo blago se plačuje po 900 do 1000 frankov Kupčija ie zelo počasna, kar se pripisuje dejstvu, da so se pivovarnarji krili s cenenim lansko* letnim blagom in da kupujejo novo blago le v majhnih količinah. Štajersko blago se je tržilo med 800 do 970 frankov za 50 k p. baško blago se ponuja po 720 frankov. —g Donopofski dohodki. V juliju so znašali monopolski dohodki 201,996.849.79, v proračunu je bilo določeno 199.630.137 47 dinarjev. Od 1. aprila do 31 julija so zna^ šali monopolski dohodki 777,566.325.83 Din, v proračunu je pa bilo določeno 798,520.547 dinarjev 88 para, tako da znaša priznanj* kljaj 20,954.220.05 Din. —g Državno gospodar6tvo. Dohodki od državnih gospodarskih podjetij so znašali v aprilu in maju 818,733.074.55 Din, v pro* računu je bilo pa določeno 1.071,674.95330 Din, tako da znaša primanjkljaj 252,914.878 dinarjev 85 para Največji primanjkljaj iz* kazujejo dohodki od našega prometa, in si» cer 154,259.220.08 Dm. Izdatki so znašali v istem času po praračunu 681,747.837.16, v tesnici pa 504,080-575.18 Din, tako da znaša razlika 201,780.035.25 Din. PULOVERJI, ,umper obleke, telovniki, jop ce lei priznano najboljše nogavice in ro Savice v velikanski zbir . P. MAGDIČ, Ljubljana železnica KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 1. oktobra 19?S. Katoličani: Remiji], pravoslavni: IS. septembra, Evmeniie. Današnje prireditve. Kino Matica: »Cirkus«. Kino Ideal: Tajnosti podzemskega Londona«. Dežurne lekarne. Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar- čič, Karlovska cesta. Jas 30 radikala" S Pepetovimi prijatelji v rezervi je križ. Udružili so se z rezervnimi brati onstran amputacije in bi bilo vse v re* du, da si niso vzvišeni cilji enih in dru* gih i> laseh. Rezervni bratje tostran amputacije so za kralja in otadžbinu, oni onstran pa za korice, značke unu forme, železniške legitimacije in za ratnički dom s primernim številom si* stematiziranih upravnih korit. Tepetu so oboji enako pri srcu, saj so naše gore list, in bi mu bilo bridko žal, če bi se razdružili, kajti so združeni na zdra* vi trgovski podlagi. Samo v obojestran* ske cilje naj bi se malce poglobili in bo slovanska vzajemnost med njimi mahoma vzpostavljena. Vzvišeni cilji se dajo prav lepo združiti z vznižanimi in je pridobitno poslovanje brez te združitve sploh nemogoče. Saj bi še mleka ne imeli, če bi krava ne mukala, ko jo gospodar molze, in volne takisto ne. če bi ovca ne meket al a, ko jo str U žejo. Na svetu je že tako, da morajo eni kričati živelo to in živelo ono. ko jih drvgi na trgovski podlagi skubejo. Toda s Pepetovimi prijatelji ne gre ta reč. Šta bi že, če bi bili homogeni, kakor so postavim vsi glavni in stran* ski odbori radikalske partije ali Pepe* tovi rezervni prijatelji onstran Sotle. }\ed ožjimi rezervnimi brati so pa žališ bože homogeni samo oni, ki so se od* ločili za vznižane cilje in imajo zdaj svoje udruženje pod firmo «Nas 30 radikala*. Ti so homogeni kakor je ho* mopeno postavim kislo zelje v kadi ali vložene kisle kumarice. To pesniško licenco naj izvolijo Pepetu oprostiti, kakor jo je oprostil tisti bogati seljak, ki mu je bil hlev muka\>cev poln in svinjak z rilci natlačen. Tako je torej dobila naša rezervna bratovščina zastran enih in drugih cU Ijev hudo grižo in ni ji kazalo drugega, nego novabiti vse vkup na izredni meja dan. Povabljena je bila kajpak tudi ho* mogena organizacija <'Nas 30 radikala*, ki je pred mejdanom napovedala, da bo i?enačila cilje med rezervnimi brati, to* da je ostala doma v svesti si, da je mnogo poklicanih, a malo izvoljenih. Ni prišla in tako je imel mej dan pač rdikalen značaj, nikakor pa ne radi* kalskega. To je škoda, kajti bo že zo* vet trpelo naše ujedinjenje, če bo drža* lo njih 30 radikala v tako važnih zade* vah roke križem. Stric Aca naj svoj naraščaj pouči, kako je treba ščititi vzvišene radikalske cilje. KIJ L t ičjboifse, naj trajnejše, zato 1? Daiceneisc! Prosueta Ljudska univerza. Spored vik>!ioske.ga koncerta, ki ga priredi Ljurko Spiller iz Zagreba v petek, dne 5. okt. v veHki kazanski dvorani: 1. Mozart: Sonata b-dur, 2. MeodeJs-sohrr. Koncert e-mol, op. 64. 3. a) Cha-asson: Poeme op. 24. h) Lhrtika: Guslarska iti Hrvatska rapsodija. Prvi izvedbi. 4. Paganwii-$zyma-nowsky: Iroisl caprtces 54. 20. 21. 24. Pri k*a-vipju: Petar r>uzn Gl. kol.), Kralja Petra trg t. Miklo-- šićeva cesta 4 — Telefon štev. 2820 —^— Iz Ljubljane —lj. Odlični gostje v Ljubljani. Z beograjskim brzovlakom. ki je imel nad eno uro zamude, so danes ob 9.30 dopoldne prispeli v Ljubljano iz Zagreba, kjer so se sinoči ustavili, udeleženci mednarodnega kongresa za zaščito avtorskega prava s predsednikom g. Maillardom na čelu. Vseh udeležencev je 37, po večini Francozov, tudi več Nenmcev, Avstrijcev, Čehov, Poljakov in ruskih emigrantov. Na glavnem kolodvoru so jih po-zd ravili člani posebnega odbora, obstoječega iz zastopnikov Društva slovenskih pisateljev, Umetniškega udruženja in Francoskega instiuta. V imenu slovenskega Pen-kluba je intelektualce pozdravil g. Oton Župančič. Pri sprejemu so bili dalje navzoči francoski konzul g. Neuville, belgijski konzul g. Milan Dular, tajnik Zveze industrijcev inž. Milan Šuklje in drugi. Iz Beograda so med drugimi prispeli v Ljubljano g. Branislav Nušić, dr. Pantič, načelnik pravosodnega oddelka in dr. Janko Šuman, kot naš delegat na omenjenem kongresu in obenem avtor novega zakonskega načrta za zaščito industrijske svojine. Gostje so se po kratkem oficijelnem pozdravu v avtomobilih odpeljali v hotele, kjer so se nekoliko odpočili, nakar so odšli na zaključno sejo mednarodnega kongresa, ki se je vršila v dvorani ljubljanske univerze. Udeleženci kongresa so si po kratki sejj ogledali v spremstvu naših intelektualcev zanimivosti mesta, popoldne pa se odpeljejo na Bled. —lj. Jubilej ljubljanskega Sokola. V soboto je priredil ljubljanski Sokol skromno proslavo 65-Ietnice ustanovitve prvega sokolske-ga društva v Ljubljani. V mali sokolski dvorani v Narodnem domu se je skoraj polnoštevilno zbralo Članstvo ljubljanskega Sokola in pozorno sledilo zanimivim izvajanjem brata Orla. Med drugim sta bila navzoča starosta JSS br. Gangl, podstarosta Sokola II. br. Kocjan. Goste je pozdravil starosta br. Kajzelj, nakar je podal br. Orel obširno poročilo o ustanovitvi ljubljanskega Sokola. Podrobno je opisal ves historijat, omenjal posamezne faze iz društvenega življenja od njegove ustanovitve pa do danes. Predavatelj je žel splošno odobravanje za svoje pregledno in obširno poročilo, za katero je porabil vire iz izvršujeta stavbenika gg. Vinko Kukovec in Franjo Nerad. —c Aerodromu je sklenil zgraditi celjski Aeroklub na bivšem vojaškem vežbališču v Levcu. Letališče bo potreboval aeroklub sam, ko si nabavi lastno letalo, v doglednom času bo pa tudi velike važnosti kot postajališče za zračni progi Dunaj - Zagreb in Dunaj - Trst. Za zgradbo aerodroma vlada precejšnje zanimanje in bo tozadevno ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO aeroklub v najkrajšem času stopil v stik z merodajnimi faktorji. —c Trgatev je tudi v goricah celjskega okoliša v polnem teku. Vsled zadnjega deževja je grozdje pričelo pokati in s trgatvijo ni bilo več odlašati. Kvantiteta in kvaliteta ne bosta taki, kakor je bilo pričakovati. Madžari bojkotirajo Gotyja V petek je stopil v veljavo bojkot, ki ga je proglasila madžarska zveza drogeristov in lekarnarjev nad izdelki znane francoske tvrdke Coty. V Bu-dimjpeŠti in drugih madžarskih mestih imajo v skladiščih za 400.000 pengo CotyJevih izdelkov, ki bodo zdaj najbrž uničeni, kajti Cotv noče preklicati svojega članka proti Madžarski. Zastopnik omadžarskih drogenistov je posetil v Parizu uredništvo «L* Amie Peuple» in zahteval, nai se dotični članek prekliče, toda dobil je odgovor, da Cotv članka pod nobenim pogojem noče preklicati. Coty je napisal o Madžarih obširen članek, v katerem obravnava znano afero s ponarejanjem francoskih bankovcev in poziva ves kulturni svet, naj nastopi proti narodu, ki si hoče pomagati iz finančne stiske na tako sramoten način. Na ta Članek so Madžari odgovorili z bojkotom, ki ga bodo izvajali zelo strogo. V četrtek, ko bojkot še ni bil v veljavi, je prišel v Budirou nekdo v drogerijo in je zahteval Corvjev puder. Ko mu je dro-gerist ugodil, je zakričal nanj: Vi se drznete prodaiati izdelke tvrdke Cotv! Planil je na drogerista in mu prisolil krepko zaušnico. Potem se je mirmo obrnil in odšel iz drogerije. Zločinec kot pisatelj Zadnjič smo poročali, da se je na Dunaju vtihotapil med odvetnike znani fn že dolgo iskani lopov dr. L6wen-stein, ki je pri razpravah zagovarjal zločince. Vsi dunajski listi so poročali, da je pokazal L6wenstein nenavadno nadarjenost v svojem novem poklicu in da je res Škoda, da ie zašel na kriva pota. Podoben slučaj so odkrili te dni, samo da ne gre za odvetnika-zločinca. marveč za zlikovca, ki je obenem dramatik. Dunajska policija je nedavno aretirala 36-lernega Johanna Skalika. Mož je bil rada vlomov in tatvin že večkrat kaznovan in zato je državni pravdnik vložil ničnostno pritožbo, ko ga je sodišče obsodilo samo na leto dni ječe. Državni pravdnik je povdar-jal, da je obtežilna za obsojenca njegova izredna frntehgenca in nadarjenost. V zaporu je spisal več literarnih del. Za stvar se ie začel zanimati tudi obtožencev zagovornik dr. Billiter in zainteresiral je literarne kroge ter fh opozoril na jetnika. Skalikova dela je prečital neki literarni izvedenec in izjavil, da je siicer že opetovano dobil na vpogled dela raznih jetnikov, ki so pa bila večinom diletantska in za tisk neprikladna. Nasprotno pa je Skalik napisal dramo iz zločinskega rniiljeja, v kateri je dovršeno podal nekatere zločinske tipe. Vse njegovo delo je realno in psihologično pravilno. Mož je pravo čudo in neverjetno, da je to dramo napisal človek, ki je brez višje šolske izobrazbe in ki niti pisati ne zna pravilno. Skalik bo svojo kazen odsedel na Dunaju, da bo lahko započeto delo nadaljeval, obenem se mu pa obeta lepa bodočnost. Sin švedskega kralja obsojen V StockhoJimu se je te dni vršila razprava proti švedskemu prestolonasledniku, ki ie pred meseci vozil tako neprevidno, da je zakrivil smrt svojega prijatelja Termaniusa. Princ nima šoferskega izpita in tako je bil zanj dogodek precej neprijeten. Preiskava je sicer pokazala, da princa na nesreči neposredno ne zadene krivda, zakaj Termanius, ki se je vozil ž njim, se ie na ovinku nenadoma zdrznil in prijel je princa za roko. To ie postalo za oba usodepoltio. Princ je izgrubfil oblast nad volanom in zaletel se je v konfin. Pri nesreči se ve Termanius ubil, dochn ie prestolonaslednik odnesel zdravo kožo. Na podlagi policijske preiskave državno pravdnrštvo prestolonaslednika ni obtožilo radi nepremišljene vožnje, marveč ker ni imel šoferskega izpita. Princ pri razpravi osebno ni bil navzoč. Poslal je pismen zagovor in v svojo obrambo navedel, da ima spričevalo za vožnjo z motorjem In da zna tudi avto dobro upravljati. Sodišče pa ni bilo istega mnenja, marveč ga je obsodilo na 500 kron globe. Podobna nezgoda je doletela tudi Coolidgevega sina. V Newhavnu se je zaletel s svojim vozom v drug: avto, pri čemur sta bHi dve osebi ranjeni. Bil je aretiran, a kasneje izpuščen. SFran 4. *SEOVFNSKI NAROD* dne 1928. Sfev ;24 Koger de Beauvoir: Sužnja Roman. — Rešili ste mi življenje. Zdaj bi me ubili s takim poveljem. Če sem se skrival v Benetkah, kjer me je ljudstvo zasačilo. Če sem stopil ponoči tu na obalo, sem storil to v trdnem prepričanju, da mora ostati misija, ki mi jo je poverila moja vlada pri Njegovi Visokosti in senatu, strogo tajna. Ne vem, kdo je izdal moi inkognito, kajti nosil sem navadno beneško obleko. Vem pa, da se nisem izdal pri svečanosti... — Spoznali so vas med uporom, gospod. Govorite, govorite — >e odgovora doz. — Čakam in tudi ljudstvo čaka, da spregovorite. Med množico je zavladala grozna tišina. Zdelo se je, da si je tuniški odposlanec opomogel od strahu in zbral pogum, kolikor mu ga je še ostalo. Izročil je dožu listino, ki jo je skrbno skrival v žepu. — čitajte, Visokost, črtajte sami! Bojim se, da bi moj glas ... Dož je vzel v roke listino, zapečateno s trojno pečatjo Tripolisa. Tunisa in Alžirja. Bilo je pismo, ki sa ga pisali vladarji treh držav in v katerem so predlagali senatu sporazum in pogodbo. Zdelo se jim je, da bi kazalo Benetkam sovraštvo do afriških držav opustiti, toda v pogojih, ki so jih predlagali, so nastopali boli kot gospodarji nego kot podložniki. Zahtevali so razorožitev beneške mornarice, ki jo je dož pripravil in ki naj bi odplula v Jadransko morje, da kaznuje pirate. Vladarji niso tajili, da so protipravno napadli mnog^ otoke in trdnjave beneške republike. Toda v denarni stiski, ki jo čutijo Benetke, da bo za nje bolje, če se razorože, nego če oborožujejo svojo mornarico. Dož je na glas prečital plemičem pismo. — Po pravici imate bodalo za pasom, ko nam prinašate tako pismo, — je dejal zamišljeno in zaničliivo pogledal odposlanca. — Bodalo bi rabili, da bi vas ščitilo pred beneškim ljudstvom, gospod, če bi mu prečitali take pogoje. Sprejem, ki ste ga bili deležni, je vam nedvomno dokazal, kako sodi beneško ljudstvo o nameri, da bi Benetke sklenile mir z uporniki in pirati.. Prihranite si nadaljevanje. Ponujate nam mir, mi vam pa odgovorimo s klicem: Vojna! — Da, vojna, vojna! — so ponovili nekateri plemiči. — Zares? — je zamrmrala večina drugih. — V blagajni ni denarja. Vprašajte Žide v Ghettu, tudi oni nimajo denarja. — Vojna, vojna! — je kričalo ljudstvo na trgu. — Čujte, kaj pravi ljudstvo! — je dejal dož in omamil omahljive plemiče s svojim srepim pogledom. — Od kar so sinovi Benetk zagledali svojo zastavo, ki je bila na čelu mornarice predol-'go zvita, so pozabili na svote zmage in na svojo moč. Pravite, da Benetke nimajo denarja, toda vi sami ste dolžniki ki jih prosite, naj ne terjajo od vas dolga. Hvala bogu. Jadransko morje imn še dovolj biserov v svojih nedrih. da lahko pose je z njimi vse oceane sveta. Gre za oborožitev. Benetke se obo-ro^e. ^"'^ 7i Va7novanfe B^nr^kf1 bo^n znale naložiti kazen, to vam prisegam! V spremstvu vseh prokuratorjev, dostojanstvenikov in plemičev republike se je dož nagnil čez balkon in vrgel kot prvi med beneško ljudstvo bojni klic, ki ga je množica s strahom pričakovala. Brodovje naj bi odplnlo čez tri dni proti afriški obali. Na povelje visokega državnega dostojanstvenika se je množica kmalu razšla, čuli so se samo še osamljeni klici, ki so se polagoma izgubljali v oddaljenem okraju mesta, Ottale je stal za patriciji, ki so obdajali doža, in s strahom je poslušal bojne klice. Zaman je skušal pregovoriti Njegovo Visokost. Tudi Taddeo se je neprestano oziral na Alessandra. Vsaka poteza na krasnem obrazu beneškega doža je pričala o plemenitosti in pogumu. Bil je eden onih odličnih mož, ki imajo na čelu pečat svoje domovine, ljubezen do njene slave in globoko žalost nad njeno nesrečo. Ni bil plemič, ki mu imponira, če ga ljudstvo slavi in občuduje. Po njegovih žilah se je pretekala čista kri, bil je še poln vere v svojo domovino, ljubil je Benetke, kakor ljubi mornar svojo ladgo. Žalostna je bila ta doževa ljubezen do pokvarjenega, gnilega in pomehkuženega mesta. Tzpodkopano z razuzdanostjo in razkošjem, uničeno z lahkomiselnostjo in srrahopetnostjo svojega plemstva, je imelo doževo imesto smrtno rano v srcu. V senci zidovja, ki je že tolikokrat slišalo zmagovito grmenje topov, je živelo ljudstvo zasužnjeno v brezskrbnem in razuzdanem življenju, a do mozga pokvarjeno plemstvo ie zasmehovalo sebe in boga. Vse je bilo na prodaj, od senatorskih odlikovani do mladih deklet. Pokvarjenost je vrgla slavo s prestola. Sin je nemoteno osramotil sive lase svojega očeta in plemič je podajal roko zidu, čegar hčerko si je izbral za ženo. Noč in dan so metali mladi plemiči v igralnicah zlato, ki so ga še imela, v nenasitno žrelo, posedali^so za mfzami kot mladi starci in obračali poglede od slik, ki so predstavljale neštete zmage in slavo njehovfh prednikov. Treba je bilo samo še. da bi morje pogoltnilo Benetke, čijih razstreljena ladja je povsod propuščala vodo. Tuniškega odposlanca pa so vendar spremili v svečani povorki in dož je poskrbel za njegovo osebno varnost pri odhodu. Grofičino svečanost je ta mučni incident sicer pokvaril, toda PO odhodu tuniškega odposlanca je zavladalo med gosti splošno veselje. Na več skupin razdeljena družba se je živahno pomenkovala. V eni skupini mladih plemičev v svečanih oblekah in z meči ob boku je markiz kmalu spoznal Moceni-ga", enega najznamenitejših beneških plemičev, ki pa je bil strasten igralec in razuzdanec. — Dož je zblaznel, — se je oglasil mlad plemič. — Napovedati vojno trem državam, vojno v Času, ko mi sami. najodličneiši možje v republiki, nimamo denarja, da bi poravnali častne dolgove, in ko nam upniki nočejo več kreditirati. — Kaj je podedovala beneška republika po velikem Mogulu? — je pripomnil drugi. — Razen če pozna Njegova Svetlost tajno izdelovanja zlata. — Ali pa če je v njegovi privatni blagajni za oborožitev dovolj denarja. — Sicer se pa nas to ne tiče, gospoda, — se je oglasil Močen igo. sto-eč nred grofičinim ogledalom — To je stvar mornarjev in beneške sodrge. Mislim, da bi ne bilo napačno, če se pojavimo tistega dne v vijoličastih oblekah in v gondolah brez zlatih okraskov. Bogme, dam si narediti novo obleko, to vam bo obleka ... — A midva, — sta odgovorila Tre-visani in Ranuzzi, — midva pošljeva tja vso služinčad v novih oblekah. Želim, da mi bo delala moja livreja čast. a moj kuhar bo nosil tega dne turban. Med temi degeneriranimi beneškimi plemiči se ie lesketal Alessandro v polnem siaaju svoje plemenitosti in možatosti. Vedel je bolje, nego kdorkoli, da se na plemenitaše ne more zanašati. Vedel je, da ga na tihem skoro dolže, da je tako samozavestno zlorabil svojo moč. Ali bodo po prihodu tega nesrečnega odposlanca preložili igre, ki bi se morale v kratkem vršiti? Kaj Benetke res ne bodo več mogle nuditi svojim plemičem užti-rka in razvedrila? To je bilo vprašanje, ki je najbolj zanimalo te razuzdanosti. Za nje so obstojale Benetke iz trga sv. Marka in iz igral- nic, odprtih vso noč onim, ki so si še mogli izposoditi denar. Groza nekaterih resnih mož, ki so si domišljevali, da dobro poznajo finančni položaj Benetk, ni bila nič manjša nego začudenje teh mladih lahko-živcev. Poslaniki raznih držav, ki so slišali dožev govor, so bili presenečeni. Dobro so videli, da se brodovje pripravlja na vojno, da je skladišče arzenala polno delavcev, zalog in orožja. Toda mislili so, da se vrše vse Le priprave samo na videz. Vedeli so, da ni denarja in da lev sv. Marka ni več iz zlata, marveč iz medi. Toda dož je dal svojemu mestu častno besedo. Zdelo se je, da je miren in prepričan o zmagi. Mlad mož je stopil k Alessandru in ga prosil, naj mu dovoli kratek pogovor. To je bil preprost sin Benetk, mož iz ljudstva, delavec, kipar Taddeo, Zianiu ženin. Nebo v oktobru Solnce se po jesenskem ekvinokciju hi* tro bliža ekvatorju in dan se naglo krči. 1. oktobra vzhaja solnce ob 5.53 in zahaja ob 17.34. Dan traja 11 ur 41 minut. Dne 31. oktobra vzhaja solnce ob 6.38 in zahaja ob 16.36, tako da traja dan 9 ur 58 minut V oktobru se torej dan skrči za 1 uro 43 minut ali za dobre tri minute dnevno. V prvi polovici oktobra je solnce v znamenju Tehtnice, 23. oktobra pa preide v zname* nje Škorpijona. Luna se dviga začetkom oktobra nad ekvator in doseže najvišjo lego 23 stopinj 16 mm. nad njim 6. oktobra. Nato se vra* ča proti ekvatorju, ki ga prekorači 12. okto* bra in doseže najnižjo lego 26 stop. 22 min pod njim 20. oktobra Ponovno prekorači ekvator 27. oktobra. Lunine faze bodo: zad? nji krajec 6. ktobra ob 6.06, mlaj 13. okto* bra 16.56. prvi krajec 21. oktobra ob 22.6 in polna luna 28. oktobra ob 23.43. Planeti: Merkur je v oktobru za opazo* vanje v neugodni legi. Venera se polagoma pojavlja iz solnčnih žarkov in zahaja začetkom meseca po 18., koncem meseca pa tik pred 18. Vidimo jo lahko zvečer kmalu po solnčnem zahodu južno od kraja, kjer je zašlo solnce. Vene* ra je še vedno znatno odddaljena od zen* lje in vidimo jo kot luno tik pred ščipom pod očesnim kotom 13**, tako da jo lahko opazujemo samo z večjimi daljnogledi. — Njena svetloba počasi narašča in je Vene* ra že zdaj najsvetlejša zvezda na večernem nebu 15 oktobra se približa Veneri luna. Mars je zdaj v sozvezdju Dvojčkov bli* zu stalnic mi in eta. Približuje se zemlji in njegov dozdevni premer naraste v oktobru od 10" na 13". Začetkom meseca vzhaja okrog 21., koncem meseca pa že pred 1°. uro. S prostim očesom se vidi kot najsvet* lejša stalnica v sozvezdju Bika Aldebaran, kateremu je tudi po rdečkasti barvi neko* liko podoben. n Jupiter je zdaj v južnem delu sozvezdja Ovna in je za opazovanje v zelo ugodni Ie* gi, ker bo 29. oktobra v opoziciji s solncem. Začetkom meseca vzhaja po 18., koncem meseca pa tik po 16. V času opozicije ga bomo videli pod očesnim kotom 46", tako da se bo videl lepo tudi z manjšimi daljno* gledi. Dobro se vidijo tudi njegovi štirje najsvetlejši spremljevalci. V oktobru se približa Jupitru dvakrat luna, in sicer pr* vič danes nekoliko pred 19., drugič pa 29. oktobra ob 1. uri zjutraj. Saturn je zdaj blizu sobica in se ne vidi. Uran je v sozvezdju Rib in se vidi vso noč. Vidimo ga kot stalnico 6. zvezdne ve* Iikosti. torej tudi s prostim očesom, če je nebo jasno. Neptun se vidi na jutranjem nebo kot zvezda 8. ali 9. zvezdne velikosti, torej sa* mo z daljnogledom. Meteorji: V drugi polovici oktobra sto* pi v aktijo roj meteorjev Orionid, nazvan po svojem radiantu v sozvezdju Oriana. Ta roj je v zvezi s Hallevjevim kometom, ki se je videl zadnjič 1 1910. Lega zvezdnega firmamentma začetkom oktobra ob 21., sredi oktobra ob 20. in kon* cem oktobra ob 19.: na severovzhodu vza* haja Kočijaž, nad njim stoji Perzeus na vzhodu vzhajata Bik in Plejade, nad njima Oven, Andromedft in Kassiopea, na jugo= vzhodu vzhaja nad njim pa Ribe in Pegaz. Na jugu st vidi Vodnar, na jugo* zapadu blizu obzorja pa Kozorog in Orel. Blizu Zenita sta Labod in Lira. Na zapadu se približujejo obzorju Herkules, Krona in Bootes, nizko nad severnim obzorjem pa stoji Velika Medvedica. Kakšno bo vreme v oktobru Dočim jo je nam september letos z vremenom precej zagodel, kajti imeli smo izredno vročino, dolgotrajne nalive, izreden mraz itd., so si vsi meteorologi edini v tem, da bomo imeli v oktobru lepo vreme. Lepo vreme v oktobru da je tradicija zadnjih let in tudi letos se oktober menda ne bo izneveril svoji tradiciji. Zdi se, da bo vreme v oktobru prav prijetno in da bo temepratura ves mesec precej enakomerna, a proti koncu meseca je računati s hladnim vremenom. Padavin ne bo mnogo. V nekem dunajskem listu objavlja znani nemški astrometeorolog Adolf Brieskordn sledečo vremensko prognozo za oktober: Začetkom meseca megleno, ponoči hladno, nekoliko oblačno, čez dan topleje. Okoli 5. vremenske motnje. 7. padec temperature preko noči, vetrovno in lokalne nevihte. V gorah sneg. Nato deloma oblačno do 15., ko se nekoliko zjasni. Nato megleno, deževno in viharno vreme. Proti koncu meseca se vreme izboljša, a noči postanejo hladnejše. Okoli 22. se vreme popolnoma spremeni, a okoli 26. je računati z viharji, dežjem in snegom. Šele zadnje dni se obeta lepo vreme. Brieskorn se torei ne strinja z drugimi vremenskimi preroki glede lepega vremena v oktobru. Senzacijonalna obravnava v Bukarešti V Bukarešti se je pričela v sreao senzacijonalna obravnava proti Jonelu Gaetanu, sinu uglednih roditeljev, ki je bil znan v mestu kot ljubljenec odličnih dam. Nekoč ie Gaetan napadel svojo ljubico Josefino Leonidovo in jo s kladivom udaril po glavi. Prišel je k nii na dom in % pokazal krasen nakit, ki ga je izbral za njo. Leonidovi je nakit zelo ugajal in hotela ga ie kupiti. V ta namen je dvignila v banki 800.000 le je v. Gaetan je svojo ljubico z nekim uspavalnim sredstvom omamil in ko je ležala skoro nezavestna na postelji, jo je udaril s težkim železnim kladivom. Gaetan, ki ie Študiral na univerzi v Bukarešti, kjer je tudi diplomiral, je nastopal pred sodiščem zelo samozavestno in cinično. Trdil je, da mu je Leonidova sama izročila pred napadom 800.000 lejev. da bi kupil nakit. Ko jo je hotel poljubiti, ga je ugriznila, kar ga ie tako razkačilo, da jo je udaril s kladivom. Kot priča je nastopila tudi večkratna milijonarka in ožja so-rodnica ministrskega predsednika Bra-tiana Pilatova. Ona je izjavila, da je imela z Gaetanom ljubavno razmerje in ga ga ie dolgo podpirala. Dnevno mu je dajala 200 lejev, večkrat pa tudi večje zneske v obliki posojila. Nekoč mu je dala 200.000. pozneje pa 300.000 lejev. Iziava dame iz najboljših ru-munskih krogov ie vzbudila med občinstvom splošno senzacijo. Zaslišane so bile še druge dame, ki so imele z Gaetanom ljubavno razmerje in so ga vzdrževale. Čudno je, da je Gaetan mož nizke postave in antipatičnega obraza. Kljub temu so pa mnoge bogate in lepe dame kar norele za njim. Izid obravnave še ni znan. bnovite srečke do 2. oktobra ker se bodo od tega dne dalje prodajale onim igralcem, ki se bodo udeležili igranja v milijonskem, V. razredu. Ker se bo prihodnji mesec že vršilo žrebanje V. razreda, ki vsebuje vse glavne premije in visoke dobitke, opozarjamo vse one, ki do sedaj niso mos'i dobiti srečke, da je že nekaj neobnovljenih na razpolago in jih lahko takoi dobe v Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Plačilna natakarica pridna in poštena, zmožna slovenskega in aemskega Jezika, iš&c službe v večjem hotelu aH kavarni. — Ponudbe na upravo Usta pod »Zanesljivac. 1732 Stalna razstava umetniških slik. Mestni ttg 25. A. Kos, Ljubljana 1778 Prazno sobo oddam v Zvezdi takoj. Naslov v upravi lista. 1781 Novo hišo z dobro vpeljano gostidno, vrtom, 2 stanovanji, prostor za balinanje, davka prosto, z vsem novim inventarjem v predmestja Ljubljane na prodaj za ceno 260.000 DM. Dopise na Knez, Ahacljeva cesta I0/II LJubljana. 17S0 Gospodična večletno prakso, zmožna pisarniških del, išče službe blagajn-iCarke ali kontoristinije. Nastopi po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Poštenac 1754 Za stavbe po ?n 'anin cena . v>a^ovrsten suh, resan in žagan les vsako množino v zalogi. Žasanje odpa t K i od lesa, drva Dostava tuli na sta/to Fran Sušiar, lesna ndustnia in trgovina, parna žaga Ljubljana, Dolenjska es-a Mehanično umetn • vezenje, en t lan je ažuriranje, tam Mi riranje in predtiskanje najcenejše in najfinejše pr Matek & Mikeš Ljubljana, Da matinova 13 87 Za krojače! NOVA VELIKA Za krojače Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis- Knjige Kupujem večje količine borovnic (črnih jagod), suhe ter druga zdravilna zelišča. — Ponudbe z vzorcem na Alfred Blum, Subotica. 1758 Trgovski pomočnik dober prodalalec, izurjen v mešani stroki, želn premenitf sedanje mesto. Ponudbe na upravo Usta pod »Pomočrctk 154N. Gospodična stara 20 let. is&e službo vzgojiteljice k enem a otroku. Zmožna slovenskega m nemškega jeanka. Nastop 15. oktobra. — Ponudbe na upravo lista pod »Vzgojiteljica«. 1740 2 moški obleki In površnik za sr&dnđ ©veliko postavo, vse dobro ohranjeno, prodam za 600, Din — Ponudbe na upravo lista pod »Obleka«. 1763 Kupim rabljene avtomobile, motorje, stružnice itd. Ponudbe poslati na F. Batjel. Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 1706 |* J! načuje najviše M. Geršak & Co- LJubljana, Prečna ulica 4 (poteg mestne ljudske kopeli). — Telefon 2329. L. Miku! Ljubljana, Mestni trs 12 pripnnrta sttjo vt loge diinikflT ro »Miflffi tir spi* UJM oslic spravila se izvritojelo tečno in salidno. amamoa n ti u nnnuuuuL^ Anton Boc kemična pralnica in barvanje se je preselila v Šelenburgovo ul.4 (dvorišče) Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo tvrdkj M. TREBAR, Izubijana, Sv. Petra cesta štev. 6 prenavlja, čisti in os ve* žuje kri izboljša slabe prebavo, slabotno delo vanje čreves, napihova. vanje, obolenja mokra Sne Kisline, jeter, žolča in toliini kamen. Vzpodbuja ipetit Id izborno učiti. Icujt; pri arteriosklerozi - icPLANINKA* čaj Je prisreo v plombiranih ps» Iretih po Oio 20-— s napisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC LJubljana. Kongresni trft 'Dobi