159. štrollta. f LlnMjail, i prte!, 9. julija 1911 XLVI1I. leto. »Slovenski Narod" velja T Lfubl|anl na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ielo leto naprej . . . • K 24*— ćelo leto naprej . , • . K 22*— ftol leta „ • • . • . 12*— pol leta w • • • • • 11"— «a mesee m • . . . , 2*— na mesec „ . • . • ■ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CrednlštTO: Snaflova ulica St 5 (v pritličju icvo,) telefon *t 34. Isfcafa vsak dan svećer Uvzem*! nedelfe 1b praznike. Inserati veljajo: petcrostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali većkrat po 12 vin. Pute in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjili insercijali po dogovoru. Upiavoištvu naj se pošiljajo naročniue, reklamncije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari. ———• Posamezna šieviHia veija 10 Tlnarfev. ——-^ Na pismena naioCiia brez btudoLme vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tžskarna" telefon St. 85. .Slovenski Narod" Telja po pošti: za Avstro-Ogrsko: • za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— 1 ćelo leto naprej . . . K 39 — pol leta „ „ . . „ 13'-— 1 Ameriko in vse druge dežele : četrt leta „ „ • • . 650 1 ft na mesec m „ . . • 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka-Đpravni&tvo (spodaj, dvorišče Icvo), Knallova ulica St 5, telefon St85' U Dodmonki coln je polopil iijaiii oklop „Uf. VELIKA IZGUBA ZA ITALIJAN-SKO MORNARICO. Dunaj, 8. julija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Dogodki na raorju. Neki naš podmorski čo!n je dne 7. lufila zjutraj v Severni Adriji tor-pediral in potopi! italiiansko oklcp-no križarko tipa »Amalii«. Namestnik načelnika generalnesa štaba pl. H 6 f e r, fm!. (Italijanska mornarica šteie dve oklopnici tipa »Amaliu in sicer »Amalii« in »Piša«. Zgrajeni v letu 1907/08, imata 16.600 ton prostornosti ter ste oboroženi s 4 25 em, 8/19 čiru 16 7*6 cm in 2/47 cm topovi. S silo 20.000 konjskih moči razvijate brzino 23 milj. Posadka steje na vsaki 6S4 mož. Obe oklopnici spadate med najboljše in namTodernejše ladje italijanske mornarice.) Italijansko uradno poročilo o poginu oklonnice »Amalfi«. Rim, S. julija. (Kor. urad.) Sei mornaiiškega štaba poroča: Moćne pomorske sile so izvršile preteklo noč izvidno vožnjo v go-renji Adriji. Kralj, križarka »Amalfi«, ki se je te vožnje udeležila, je bila danes ob zori od avstro - ogrske-ga podmorskega čolna torpedirana. Ladja se je takoj moćno nagnila na levo stran. Predno je povelinik mo-štvu ukazal. da se vrže v morje, ]c zaklical: »Živio kralj, živela Italija!«. Ta klic je ponovila posadka, ki se je bila v popolnem reau in z obeudova-nia vredno disciplino zbrala na zadnjem delu ladje. Povelinik je zapu-stil ladjo kot zadnji. Križarka se je skoraj na to potopila. Z lastnimi sred-stvi smo resili skoraj ćelo posadko in Častnike. Thaon di Reval. 180 mož utonilo. Milan, 8. julija. (Kor. urad.) »Se-colo« poroča: Križarka »Amalfi« je bila torpedirana ob 7. uri zjutraj ka-kih 30 km od italijanske obale. 200 milimetrov debeli oklop je bil tako prebit, da je bila rešitev nemogoča. »Amalfi« se je potopila tekom pol ure. Navzlic temu, da so prihitele ostale križarke takoj na pomoć in ste prispeli iz Benetk tuđi 2 hospi-talski ladji, je kakih 180 mož posad-ke utonilo. Vtisk na Italijanskein. Pogin križarke »Amalfi« je napravi v Italiji silno mučen vtisk. Listi hite tolažiti javnost, da je morala biti italiranska monarica od vsega začetka na take izgube pripravljena, kajti Jadransko morje je tako ozko, da so presenečenja vedno mogoča. ^Corriere« pravi: Baš radi tega mora postati ćela Adrija naše vojno pri-stanišče, kajti naša obal nima nikakih oporišč, sovražnik pa ima na tisoče zalivov in otokov, ki mu služijo za oporišča. Da se teh oporišč polasti-mo — moramo premagati Avstrijo. Take in podobne razprave pa nišo pregnale mučnega razpoloženja in oštrih ocitkov na adreso italijanske-ga brodovnega poveljstva. Cenzura je sicer vsako neugodno kritiko pre-prečila in med drugim konfiscirala tuđi porocilo lista »Avanti«. NOVI BREZUSPESN! ITAL1JAN- SK! NAPADI NA GORIŠKO MO- STIŠCE. — MIR NA OSTALI FRONTI. Dunaj, 8. julija. (Kor. urad.) Uradno razglašaio: 11 a ! i j a n s k o b o \ i § č e. Na Goriškem so izvršili Itailjani včeraj zopet posamezne šunke. Proti ?;criskemu mo^tišču «o peglali tuđi mobilno miiico v boj. Naše čete so kakor vedno, odbile vse sovražne napade. Ob Srednji Soči in v krnskem ozemliu ie vladal mir. V koroškem in tlrolskem ob-meinem ozeinlju ^-o se vršili le artiljerijski boj«. N3rn£?in:k rHč**!n'ka Rensralnesa štaba ni. ti o f e r, fmi. * * IZ BOJEV NA PRIMORSKI FRONTI. Iz vejnega časnikarskega stana poročajo: Sovražnik je prićel dne r>. julija ob 4. zjutrai obstrelievati tro-riško mosiišče s kolosalno artiljerijo vseh kalibrov. Svoj ogenj je koncen-triral zlasti na Pevmo in Podgoro. Ob 11. dopoldne je prešla infanterija k napadu, proti Oslovju so navalile močnejše, proti Ironti. severno od tcd, pa slabeiše sile. Ta napad smo odbili. Do pol 3. je odbil vrli pečuški polk, ki nosi ime nadvojvode Fride-rika, se dva sovražna s'inka. Nadali-ni močni napad so odbili hrabri dalmatinski dornobranci, katere je pod-pirala Hindenburgova infanterija z učinkujočim ognjem z boka. V južnem delu Podgore je tra-ial boj ćeli popoldan. Sovražni napad večjih sil na mostišče pri Ločni-ku smo kratko odbili, poznejsi na-stop močnejših oddelkov smo tam s kar najboljšim učinkom obstrcljevali. Planota se je nahajala čez dan v Iju-tem težkem artilierijskem ognju. Napad sovražne infanterije na ta odsek je odbil brnski domaći polk z drznim, na levem krilu izvršenem proti-sunkom. Več sovražnih napadov pri Rcdi-puglii je ostalo brezuspešnih. Med drugim so izvršile močnejše sovražne sile, pri katerih se je nahnjal tuđi eden bersaglierski bataljon, ki je bil oborožen le z ročnimi granatanii, napad, katerega smo popolnoma odbili. Pri tem smo uničili 2 bersngli-erski stotniji. 250 sovražnih mrličev je obležalo pred našo fronto. Goriško mostišče in vse pozicije na planoti so ostale vsled nad vsako hvalo vzvišenega obnašanja, naše izborne infanterije nespremenjene v naših rokah. Drugi dan je zavrnil zagrcbski domaći polk opetovane sovražne napade južno od Krna navzlic učinkom najljutejšega artiljerijskega ognja, ter je obdrža! vse svoje pozicije, pred katerimi je bilo polje z mrliči so-vražnikov posejano. Ob Srednji Soči mestoma arti-Ijeijski boji in praske. Pred goriškim mostiščem smo napadli z artiljerijo sovražni oddelek, ki se je vgnezdil v Ločniku, ter ga pognali y beg. Čez dan je sovražna artiljerija zopet ljuto obstreljevala južni del goriškega mostišča. Ob 7. zvečer smo odbili ljut napad na južni del Podgore. Tam >ta ^e ysled hrabrosti dalmat. .dpmo- brancev razbila še dva sovražna napada. Sovražnik je bežal z velikim! izgubami. Ob robu planete smo za-vrnili več sovražnih sunkov. Naša izgube so bile pri tem minimalne. Napad haićanskih letalcev na Trst. Trst, 8. julija. (Kor. urad.) Bombe italijanskih letalcev, ki so, kakor je poročal 7. t. m. oficijalni komuni-ke, napadli irst, so zažgali tovarno za linolej. Ogenj so takoj pogasnili. Wa!iiansko vojno poroCilo. Dne b. julija 1915. Na tirolskem Trentinskem je poskusil sovražnik napasti Foreella Coldiinezzo zahod-no od Drei Zinnen (Trecime di La-varedo), vendar pa smo ga odbili in je pustil par vjctr.ikov, orožje in municijo. Na KoRKŠkem je sovražnik v noči od 5. t. m. zonet pričel napadati utrdbo na severnem obronku Veiike-vra Pala. S svojim protinanadom smo ga odbili z najtežjimi izgubami, pri čemer je pustil na mestu ražen dru-gega oiozja tuđi varstvene ščite za infanterije Isti dan so prccejšnie moči napadle našo pozicijo na visini Avestano. Ćete, ki sa jo branile, so pustile, da je sovražna infanterija prišla ze!o biizt\ so potem prešle k protinapadu ter jo odbile. Na soskem odseku se vrsi naša operacija načrtoma. Sovražnik se kar najtrdovniineiše upira našen^.u prodiranju in jt- opctovr.no izvršil živahne protinapade. \7er-dar pa se mu ni posrećilo, iztrgati našim hrabrim četam tal. ki so jih s tiko velikim trudom izvojcvaM. \ 'etniki potrjujeio v svojih izpovcdih, dn nasprotne čete neprenehoma robijo prepovedana bojna sredstva. Njihova nr.ibolj pri-lUibljena, zdnj komaj se zaneliiva zvijača obstoji v tem, da eksponirane redkc roinc crte dvignejo roke, kakor da bi se hoteli udati, potem se 'na naenkrat vržejo na tla ter odkri-jejo goste vrste strelcev. Nnvzlic težkoč?.m, s katerimi se ima boriti naša ofenzivo, so čete \r njihovi voditelji kar ttoibolj navdiišcni in trdne volje, za vsako ceno doseći cilj, ki so si «^a postavili. Spričo vodnih neusncliov načrtoma vrsečih operaciji se je pričelo italviansko armadno vodstvo. ker izgovor z vremenom nič vec prav ne drži, očividno na driijz način onrnvičevpti: Vporaha nedovo-lienetra orožia in nedovoljcnih vojnih zvijač od strani naših čet. Mi sprei-rnemo ta očitek z isto mirnostjo. kakor vedno se ponavliaiočo trditev, da ^e našim četam ne posreći, iztr-jra*i Italiianom njihove pozicije. Mi smo nnmreč že tnko čudni ijucHe, da napadamo, kadar smo v obrambi. Vtls italijanskcgi poraza ori Gorici v Rimu. Iz L u g a n a pnročaio: Vest, da so doživeli Italijani pri Gorici obču-ten paraz, se je v Rimu navzlic strogi cenzuri natclo raznesla. Kurzi na borzi so rapidno padli. V mestu je zavladalo veliko razburjenje. DROBNE VEST! IZ ITALIJE. • Italijanska vlada je razširila blokado Jadranskega morja do crte Otranto - Aspriru^a, češ, da je treba do dobra preprečiti grško konter-bando. V sredo se je sestal v Rimu mi-nistrski svet, kateremu je poročal Salandra o rezultatih svojih konfe-renc v glavncm stanu. »Štampa« se pri tej priliki zavzema za to, danaj se Italija udeleži dardanelske akcije, kar da je važneiše. kakor pa forsiranje koroške in tirolske meje. Italija bo pridelala letos mesto normalnih 56 rnilijonov stotov le 46 milj q žita. Italijanski socijalni demokrati pripravljajo proslavo obletnice Jau-re"spve smrti (31. iuliia.) _ .'Jj.^l^.. ^?ene so priredile v Benetkah originalno demonstracijo. Prišle so pred rotovž oborožene s praznimi lonci. s katerimi so tolkle po zidovju zalitevaloč boljsih in ceneiših živil. BALKANSKO BOJIŠCE. NOVI, ZA CRNOGORCE NE-L'SPESNI BOJI PRI TREBINJU. Dunaj, 8. julija. (Koresp. urad.) Jugovzhodno bojišče. Na obmeinih višinah vzhodno od Trebinia je ponoči na 7. julij zno-va pričel boj proti Crnogorcem. Ker se je Crnogorski protinapad dne 6. julija pone?re£:j, je poskusil sovražnik izvršiti ponoči še en sunek, ki pa se je v ognju naše infanterije in artiljerije popolnoma razbil. Sedaj vlada tamkaj mir. Na ostali ineji se ni zgodilo niče-sar bistvenega. Names^nik načeJnika generalnega štaba ni. Hofer, fm!. Srbska skupščina. * Iz Niša poročajo z dne 8. julija: V poncdcljek se je sestala skupščina k izredni seji. Prve seje so tajne, ker se razpravlja v njih o materijalu za ponovno ustanovitev nove balkanske zveze. Po razpravi o diplo-matičnem in vojnem položaju se bo resila budgetna predloga. — »Odjek« javlja, da se bodo javne seje skupščine pričele 20. julija. Do ta-krat se bodo poslanci posvetovali v tajnih sejah o važnih državnih za-devah. ' • • !• Albanija. > Frankfurter Zeitunp:« poroča iz Aten: Potrjuie se, da se je dosege! sporazum med Srbijo in drško glede omejitve zasedene Albanije. Srbija je prepustila več zasedenih krajev že sedaj Grški. Petrograska brzojavna agentura poroča iz Cetinja: Med pohodom Ćrnogorcev proti Lješu in Skadru so močne albanske čete vdrle v nanovo zasedene pokrajine Crne gore. Krvavi boji se še vedno nadaljujcjo ODBITI RUSKI PROTLNAPADI VZHODNO OD VISLE. — NE-IZPREMENJEN POLOŽAJ OB BUGU IN V VZHODNI GALICIJI. Dunaj. S. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Rusko b o; I š č e. Na rusketn Po!jskera, vzhodno od Visle, se boji nadaliujejo. Šte-vi!ne, linte ruske napade smo krvavo odbili. Pred nadmočsiimi sovražnimi si-terni, ki so prispele. da krijejo Lub-lin in k« so prešic k protinapadu, smo vzeli naše čete na obeh straneh velike ceste na visine severno od Kras-nika nazaj. Zapadno od Visle smo vzeli v naskoku nekai ruskih sprednjih po-zicii. Ob Bugu in v Vzhodnji Galiciji je splo^tii položaj nespremenjen. Sovražne sunkc ob dolenji Zloti Lipi smo odbili. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. * POLOŽAJ MED VISLO IN DNJESTROM NEIZPREMENJEN. Jugovzhodno boji$če. Položaj ncmških čet, kl stoje med Dniestrom in Gorenjo Visio, je neizpremenjen. Zapadno od Gorenje Visle smo vzeli v naskoku ćelo vrsto ruskih pozicij. Vrhovno armadno vodstvo. ŽIVAHNEJŠI BOJI NA SEVERNEM POLJSKEM. Berolin, 8. julija. (Kor. urad.) Vzhodno bojišče. Z velik i ini izgubami za neprijatelja smo dobili sovražni napad iz smeri Kovno. Pri vaši Stegna, severozahodno od Przasznyszaf smo vzeli in obdr-žali neka) ruskih jarkov. Sovražni šunki v okolici Strzegowa in Staro-zrebov, severovzhodno in jugozapadno od Racionza, so bili brez-uspešni. Sovražni poskusi, nam iz-trgati visino 95 vzhodno od Dolo-watke, so se ponesrečili. Vrhovno armadno vodstvo. BITKA KRI KRASNIKU. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Bitka pri Krasniku in na obeh straneh \Vieprza se nadaljuje, Vsled poizvedb letalcev, da se bli-žajo znatna ruska ojačenja, so bile prednje čete armade nadvojvode Josipa Ferdinanda, ki so bile prodrle na sever Krasnika v glavne pozicije na obeh straneh ceste Krasnik - Lu-blin poklicane nazaj na višave, severno Krasnika.Tam bodo ustavile ruski navah ta začasna defenziva pod poveljstvom generalfeldmaršala Ma-ckensena stoiečih armad bo pospeši-la izvršitev naših operativnih na-menov. Lublin In Holm. Krakovski »Czas« poroča: Drž čas bodo Rusi poskusili uhraniti Lublin in Holm. Ce bi se avstrijsko-nemški armadi posrečilo pregnati so-vražnika iz njegovih sedanjih pozicij na sever, bi se začel boj za Lublin in za železnisko crto Ivangorod-Holm - Rovno, ki se križa v Lublinu s progo Lukov - Lublin in v Holm s še važnejšo crto Brestlitovsk-Holm V trenotku, ko bi avstrijska in neni-ška armada obvladali ti dve važni križišči, Lublin in Holm, bi bila pre-trgana neposredna zveza med polj-skimi in Iitevskimi trdnjavami Ivan-gorod - Varšava - Novogeorgjevsk-Brestlitovsk - Grodno - Kovno ir med volinjskimi trdnjavami Luek-Rovno - Dubno. Vojna bi s tem stopila v novo fazo, ki bi se jo lahko imenovalo boj za zadnji del Poljske. RUSKO URADNO POROCILO. Petrograd, 6. julija. Uradno po-ročilo velikega generalnega štaba; V okolici Jedvvabna so spustili Nem-ci dne 3. julija dve mini brezuspešne v zrak ter so nato prostor, kjer se mine eksplodirale, ljuto obstreljeva« li. Prihodnji dan so podminirale naše čete z uspehom neko nemško mino, kar je nanovo povzročilo pri so-vražniku ljuto streljanje. V smeri proti Lublinu je prodrl sovražnik v trdovratnem boju dne 4. julija n3 fronti med Krasnikom in reko Wje-prz. Vsi nemški napadi med Wje-przom in zapadnim bregom Buga, kakor tuđi ob bregovih te reke med vasjo Krylow in mestom Sokal, ki so bili izvršeni 3. in 4. julija zjutraj, so bili odbiti. Pri tem smo vjeli več sto vjetnikov. Ob Bugu nad Soka-lom, ob Zloti Lipi in ob Dnjestru Jq .položaj neizpremenjen/ .v stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 9. julija 1915. 154. štev. Novi nacrti ruskega armadnega povellstva. Berolinska »National - Zeitungc poroča: Ruski vojaški list prijavlja članek, v katercm namiguje, da ima rusko armadno vodstvo gigantske nove nacrte. List priznava, da so se Rusi umaknili na Bug in pravi, da je tega vzrok velika premoć avstrij-ske in nemške artiljerije. V zadnjih dveh mesecih je vojna tekla po skup-nem nacrtu tripelentente, vendar ni Šio vse prav. Zdaj, da se bo ruska armada umaknila na dobre pozicije. Cetudi je to umikanje uničilo mnogo organizacijskega dela, bo vendar po-znejša zmaga vse to popravila. Zato je Rusom pred vsem treba edinosti. Nova velika bitka. Iz Kodanja poročajo: PoJkovnik Zumskij pojasnjuje v listu Birževija Vjedomosti«. da se prtpravljajo novi veliki dogodki. Boji se začeniajo na ćeli crti od baltiškega morja do Bukovine. V rajonu Prasznvsz govore topovi. V baltiškem ozemlju se doga-Jajo vedno hujši spopadi in tuđi na Bzuri, o kateri se ni štiri mesece nič slišalo. Zdi se, da je bila gališka ofenziva avstrijsko - nemške armade !e predigra veliki bitki, ki se bo bila na ćeli frontu Ruski porazi v Galiciji. »Miinchener Neueste Nachrich-ten« poročajo: Počasi prodirajo tuđi na Rusko vesti o ruskih porazih v Galiciji. Petrograjski »Den« pojasnjuje, da zaradi velike nemške premoći ni izkljuceno, da se ruske armade umaknejo za ruske državne meie; sedanje umikanje pomeni prvi korak v ta namen. List upa, da se uresničijo v vojaških krogih goiena upanja. Drugi časopisi, ki ne piše;o tako pririto, kakor »Birževija Vje-lomostt« in »Petrogradski Kurjer«, so zapadli cenzuri. Po ruskih poroči-Iili je tuđi y Rusiji javni interes osre-domosti« in »Petrogradski Kurier«. Petrogradu so ustanovili centralni industrijski odbor. Druga mesta bo-do temu izgledu sledila, a bati se je, da pojđe delo Ie počasi naprej. Milanski »Secolo« javlja, da je general Radko Dimitrijev odstavljen. Očita se mu, da je bil z drugimi ru-skimi generali preveč gotov svoje zmaee in da ni račnnal na avstrijsko-nemško protiofenzivo. vsled česar je bila fronta ob Dunaicu prebita in so Rusi bili poraženi. Na niecrovo me^to je prišel general Losch (?) Ruska upanja. »Telegraphenunion« v Berolinu javlja iz Moskve: Tu pravijo, da bo-do Rusi v štirih tednih zbrali za Oa-Iicijo potrebno voiaštvo. Ruska armada bo potem dosti močnejša, od avstrijsko - nemške armade in Rusi upajo, da bodo kmalu zopet imeli Galicijo. ZAPADNO BOJISCE. ŽIVAHNI ARTILJERIJSKI BOJI NA ZAPADNI FRONTI. Berolin. 8. julija. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, dne 8. julija. Zahodno od Soucheza se ie po-srečilo Francozom. v širini kakih S00 m, vdreti v naše najsprednejše iarke; s protinapadom smo jih zopet prepodifi. Drug! sovražni napad se je v našem ognju ponesrečil. Za maj-fien kos jarka, v katerem se še naha-|ajo Francozi, se vrši boj z ročnim! ^ranatami. Proti pozlciiam severno od Apremonta, kl smo iift vzeli, trajajo sovražni napadi dan in noč brez vsa-kega uspeha. Steviio vjetnikov se je pomnožilo na tri častnike in več ne-50 400 mož. Na ce!i zahod ni fronti so se vršili živahni artiljerijski boji. Najvišje armadno vodstvo. Obstreljevanje Arrasa. Severna in vzhodno stran Arrasa sta najtežje trpeli vsled granat, ki so jih v ponedeljek Nemci iz-^trelili iz težkih topov. Se v sredo je ?OTelo. Angleži so zelo ovirani pri svojih podvzetjih, ker je uničena njihova glavna fronta. Od franeoskega *asopisja pričakovano sporočilo Toffreja, da se je sijajno maščeval za poraz v Pretrskem gozdu, je ostalo neizpolnjeno. Nemška artiljerija one-mogočuje s svojim ognjem, ki zelo daleč nese, vsako novo grupacijo franeoskih čet. FRANCOSKO UFADNO PORO-ČILO. Pariz, 6. julija. Urađno poročilo od včeraj popoldne: V odseku severno od Arrasa sta bila dva sovražna aapadalna poskusa, pred katerima se fe v~*H hud bombardement, ob 10. p^W* zadržala. EdfittJtdi najaauio« Je brl obrnjen proti našim pozicijam pri Souchezu. Nemci so prodrli več-krat, opremljeni z ročnimi granatami in bomba mi, iz svojih strelskih jar-kov, bili pa so prisiljeni se vrniti. Pustili so na prostoru mnogo mrtvih. Drugi napad se je izvršil v Labvrin-thu, bil pa je tak oj vsled našega ognja ustavljen. Tekom včerajšnjega popoldneva in včeraj so pričeli Nemci z ofenzivo na fronti kakih 5 km od Fev en Haya, kakor tuđi v zapadnem delu pretrskega gozda na ćeli fronti, približno na razdalji 1 km, se jim je posrečilo po silno ljutem bombardementu, vdreti v svoje prej-šnje pozicije. Kljub silni moči njihovih akcij nišo mogli prodreti čez te pozicije. Dalje proti vzhodu od Croix des Carmes do pristave Haut de Rupt ob Mozeli se je popelnoma po-nesrecil neki nemški napad. Sovraž-nik je imel jako težke izgube. Na ostali fronti nič važnega. Kako delujejo angleški podmorski čolni. Iz Berolina poročajo: O napadih angleških podmorskih čolnov na so-vražne trgovske ladje so se v Carigradu konstatirala sledeča dejstva: 12. maja je bil turski, neoboroženi parnik -Jittihad«, ki je nalagal v za-Ii\u Panderma tovor, ne da bi se ga posvarilo, napaden od nekega angle-škega podmorskega čolna ter s tor-pedi obstreijen. Torpedi pa so zgre-šiii svoj cilj ter zadeli Ie obrežne zidove. — 13. maja Je bil napaden od nekega angleškega podmorskega čolna noeboroženi trgovski turski parnik »Dogan< na potu iz Pa-derna v Carigrad. Na krovu je biio 700 potnikov, med temi mnogo žensk in otrok. Strci je bi! oddan brez svarila, a ni zadel. — 25. maja je bil napaden neoboroženi nemški parnik »Stamhul« v Bosporu. Torpedo ga je zadel. Vsi ti triie parniki nišo v ni-kaki zvezi s tursko armadno ali mor-nariško upravo. — One 31. maja je bil napaden neoboroženi parnik »Ma-delaine Rickmers« v Padermi. Napad se je izvršil brez svarila ter je torpedo zadel ladjo. Na krovu ni bilo ne moštva ne municije. Parnik je ravno nalagal tovor za Carigrad. — Neoboroženi parnik »\Yilly - Rick-mers>«, ki je imel po predpisu velik rdeč križ na belem polju, kar znači, da je lazaretna ladija. in čeprav je imel na krovu več sto ranjencev, je bil 1. julija nri San Stefanu brez svarila od nekega angleškega nod-morsega čolna napaden. — Med-tem. ko \110rablia anjarleska vlada vsa sredstva, da bi dokazala, da so nemški podmorski čolni kruto in nepravično nostonali. se ne ozirajo an-glešVi podmorski čolni na ta načela ter brez svarila napadajo v svojem oneraejiskem okraju potniške parni-ke, ki nišo oboroženi in pa lazaretne ladije. ki prevažalo ranjence. * DROBNE VESTI IZ FRANCIJE IN ANGLIJE. Iz Londona poročajo z dne 8. julija: Izjavlja se, da rabi municiiski minister Llovd Oeorge v celem 100.000 municijskih delavcev, ki jih upa spraviti skupaj do sobote. Iz Kalkute poročajo z dne 8. julija :Proti policijski staciii v Rojitegu-ru je vrgel neznan atentator bombo, ki pa ni eksplodirala. Storilec je po-begnil. Nezmožni možie. London, 8.. julija. (Kor. urad.) »Dailv News« piše v uvodnem članku: Isti politiki kako preje, so sedaj v uradu. Izvršile so se Ie malenkost-ne spremembe, samo malo novih mož je vstopilo v kabinet, da pomagalo nositi breme, ki bo postalo As-quithu pretežko, če bo javnost jasno uvidela, kaj se je zgodilo. Dejstvo je, da izvršujejo isti možje, ki so že v pričetku vojne izvrsevali javno kontrolo, še danes svojo službo, med tem, ko se je v Nemčiji odstranilo nezmožne ljudi. Zmasati zamoremo Ie, če bo anglesko ljudstvo samo vzelo ćelo zadevo v roke ter če bo zahtevalo odpustitev nezmožnežev v politiki in v vojnem uradu. Anglija ni bila na vojno ne vojaško in ne financijalno pripravljena. London, 8. julija. (Kor. urad.) Lord Midleton je predložit zbornici lordov predlofc, da na! vlada stori vse korake, da zniža izdatke države, ki nišo v zvezi z vojaštvom. Vojni dolg bo znašal v letu 1916, če bo vojna končana. 1293 milijonov funtov šterlingov. Obresti bi znašale 58,194.000 in vojne penzije kakih 19,000.000 funtov Sterlingov. Temu nasproti bi stalo, Če se računa na to, da bodo zavezniki in drugi izpolnili vse obveznosti, ki izvirajo iz teh po-sojil, Ie 628/4 milijonov na razpolago, tako da bi znašal letni deficit 14V4 milijonov funtov. Pri tem pa nišo vračunane vsote za kritje novega dami: Zdi se, da nismo ne financijel-no, ne vojaško bili pripravljeni na vojno — Lord Haldane je izjavil, da bo Anglija po vojni popolnoma druga dežela, ker bo revna. Izdubila bo prednosti prestiža preteklosti in tradicije, ki so dajali Angliji prvo me-sto v trgovini in industriji. Sedaj ho-do nastopili novi rivali. Anglija ne bo imela toliko odveč na sredstvili, kakor druge dežele. Zato ie potrebno, da se Anglija že sedaj pripravi na to. Bo| za Carigrad. BOJI ZA DARDANELE. London, 8. julija. (Kor. urad.) Hradna brzojavka iz Dardanel pravi: Dne f>. julija zjutraj so pričeli Turki v južnem sektorju z najljutej-šim streljanjem, kukor še nikdar do sodaj. Kmalu nato je sledil splošen napad, ki je bil na nekateriti tnekah jako ljut, a se je končno popolnonui ponesrečil. Naše izgube pomenjujo Ie malo, ter nišo napravile na naši fronti niti najnianjšega vtisa. Izgube Turkov so jako velike. K temu pri-pominja Wolffov urad: Dejstvo o ponesrecenju dardanelske akcije, kakor tuđi velikanske izgube zavezni-kov, kar poroča tursko uradno poročilo z isteka dne, poleg potopitve nekega velikega transportnega parni-ka, tuđi najlepše uradne angler-ke brzojavke ne morejo spraviti s sveta. Napake pri dardanelski akciji. London, S. julija. (Kor. urad.) »Times« kritizira vr svojem uvodnem članku poročila generala Hamil-tona o boj ih v Dardanelah, ki poročajo o dogodkih dne 4. maja in o teč-kočah na Oalipoliju, ker so v teh poročilili namenoma nejasnosti. List pravi, da bi bilo potrebno, da bi se odkrito povedalo, da so bili nato-vorjeni transporti vojnega materijala tako napačno, da so se morali pre-peljati v Aleksandrijo, kjer so jih morali popolnoma preložiti. Kombiniran napad na suhem in na niorju je postal vsled tega takrat nemogoč. Tu se dotaknemo Ie enega dela napravljenih napak ter nič ne rečemo o še večjih napakah, ki so bile stor-jene še pozneje. Kdor čita Hamiltono-va poročila, se prepriča, da bodo končno zavezniki dosegli svoj cilj. — Pripomba Wo!ffove£? urada: Da je prišel list »Times« iz brzojavk ravno do tega prepričanja. je vsekakor presenetljivo. Ustavitev dardanelske akcije? Kakor poroča »Frankfurter Zei-tung«, razširia »Agence Havas« vsled neke londonske informacije vest, ki je tako sestavljena, da pripravlja javnost na ustavitev dardanelske akcije. Generalni naskok na galipolske utrdbe. London, 8. julija. »Dailv Mail« poroča, da je pričel 4. julija generalni naskok na utrdbe Krith in Aki-baba. Eglpčanl proti vojni. Carigrad, 8. juliia. (Kor. urad.) Kakor poročaio listi iz avtentičnih vi-rov, so sklenili uleme in odličnjaki Egipta, storiti pri angleski vladi ofi-cijelen korak, da zantevajo, da naj se konca vojna proti kalifatu, v očigled deistvu, da ta vojna žali njihov verski čut. Iz neutralnih držav. Razmere v Bolgariji. Zopet enkrat je prišlo v L]ur>-ljano nekaj številk sofijskega lista »Echo de Bulgarie«. Iz njih povza-memo nekaj podrobnosti. Pred vsem dementira ta list vesti različnih srb-skih listov, da namerava bolgarski kralj odstopiti. Dalje dementira ta list, da je šio 60 vagonov municije čez bolgarsko ozemlje v TurČijo in da je bolgarska vlada pustila peljati štiri podmorske čolne v Turčijo in 160 nemških oficirjev. Dalje poroča ta list, da sta se Srbija in Grška popolnoma desinteresirali " na vojni usodi entente, da jima je vse eno, kako poteče vojna za entento in da zato nečeta nič vedeti o kakem sporazumljenju z Bolgarsko. Končno prinaša ta list energično polemi-miko proti srbskemu listu »Politika«, ki je med drugim trdil, da vlada med bolgarskimi oficirji nezadovoljnost z vlado in da so oficirji dali duška tej nezadovoljnosti na številno obiska-nih sbodih. Severnozapadna mela Đolgarske. V eni zadnjih številk sofijskega »Dnevnika*« izjavlja neki ugledni Bolgar. da ie bila Bolgarska v tej vojni od zahoda odrezana, ker so Srbi med srbskim in romunskim obrežjem Donave položili mine, u^j^r^ ižifift^ir ip bil QnpTnng/\cftrt ^vhVi j met med bolgarskimi in ogrskimi pristanišči ob Donavi. Ena najvaž-nejših nalo^ Bolgarske bo, da svojo severnozahodno mejo tako popravi, da se bo bolgarski promet po Donavi proti zahodu razširil vsaj do želez-nih vrat in da dobi Bolgarska tako neposredno zvezo z zapadnimi drža-vami. Ukrajina in Rom unija. »Ukrainische Nachrichten«, glasilo avstrijske zveze za osvoboditev Ukrajine, javljajo iz Bukarešte: Adeverul« opozarja na nacrt, da se ustvari iz ruskega ukraiinskega ozemlja posebna država, ki naj bi tvorila skupaj z Romunijo ukrajin-sko-dualistično monarhijo. »U. N.< konstatirajo, da se širijo podobne vesti tuđi drupjod. I'krajinski narod odklanja to idejo ter za-hteva ustanovitev neodvisne ukrajinske države, katero naj tvori Cholnisko ozemlje do Dnjepra s Ki-icvom, Kateriiioslavom in obrežiem Crnega morja (Odesa, Nikolajov). Kronski svet v Atsnali. Iz A ten poročajo: Kralj Kon-stantin je sklical na 17. julij kronski svet, h kateremu je povablien tuđi Venizelos. /atrjuje se, da bo kronski svet zopet pcudaril nevtralno sta-lišče Grške. Balkanske zveze ne bo. V atenskih krogih so haje zelo zadovoljni, da je četvorni sporazum, kakor se razvidi iz nekega članka »Tenipsa-, uviucl, da je nemogoče ustvariti Balkansko zvezo. Vodilna »Nca Himera« pr'e: Pri sedaniih razmerah je zclo dvomliivo, da bi drska odstom'ia F^olgarski za kompenzacije v Mali Aziji Kavalo. Portugalci za vojno. Korespondent lista »Kolnische Ztg.^< poroča, da so se vršile v Lisa-boni pred poslaništvom četverozve-ze velike manifestacije. Manifestanti so izročili vladi adreso, v kateri pravijo, da se ljudstvo drži prejšnjega sklepa parlamenta, ki je sklenil so-udeležbo pri zaveznikih. Ministrski predsednik Castro je odgovoril, da podpiraio te manifestacije delo vlade, ki se bo trudila, izvršiti svoje naloge. Korespondent zagotavlja, da govore vsi znaki za to, da se bo Portugalska preje odločila za vme-šavanje, kakor se je do sedaj priča-kovalo. Protideinonstracije v Llzboni. Vsled govoric, da namerava tuđi Portugalska poseči v vojno, so se v Lizboni vršile revolucionarne demonstracije. Vlada je izjavila, da ni sklenjeno. da bi se Portugalska ude-ležila vojne. Tuđi v Oportu je prišlo do vladi sovražnih demonstracij pred angleškim konzulatom. \ojni materijal iz Amerike. »Vossische Zeitung« poroča iz Rotterdama: V Združenih državah so se ustanovile v zadnjih mesecih nove tovarne za izdelovanje vojnega materijala. Te tovarne so bile po po-ročilih ameriških listov ustanovljene samo z angleškim kapitalom. Morgan je dal onim djužbam, ki so dobile velika naročila in nišo imele za-dostne priprave, visoke predujme, posameznim družbam tuđi po več milijonov. Steviio granat in šrapne-Iov, ki 50 jih zavezniki naročili v Ameriki, znasa po poročilih ameriških listov in bančnih krogov, 35 milijonov komadov, kar znači skoraj znesek dveh milijard. Za dogotovlje-nje tega streliva se bo porabilo 400.000 ton jekla in 125.000 funtov bakra. Zato se je v zadnjem času tuđi dvignilo jako znatno povpraševa-nje po jeklenih izdelkih. Za sedaj se zahteva takoj 75.000 ton municijske-ga materijala. »Kolnische Zeitung« poroča, da prinaša neki amernski list natančne podrobnosti o eksploziji, ki se je dogodila v pristanišču Seattle v državi \Vashington, pri čemur je zletel neki municiiski transport, namenjen za Rusijo, v zrak. Neka transportna ladja s 15 tonami dinamita, ki je hotela odpluti v Rusijo, je eksplodirala. Dinamit je raztrgal ladjo na drobne kosce. Vsled eksplozije je nastala po celem mestu velika škoda. Iz Novega Jorka poročajo: Ste-vilne oficijelne osebe so prejele v zadnjem tednu grozilna pisma, tako, da so se odločile vzeti zase posebno varnostno službo. Posebno mnogo grozilnih pišem je dobil podpred-sednik Marschall ki je izjavil, da je dobil v zadnjih mesecih 1200 grozil-nih pišem. Tuđi varnostna služba za Wilsona, ki se sedaj mudi na počitni-cah v Hampshire, se je pooštrila. Položaj v Rusiji. V zadnjem času prihajajo vedno pogosteje vesti o notranjih neprili-kah v Rusiji. Vse te vesti se naravno ne dajo kontrolirati; toliko pa je vendar gotovo, da se rripravljajo v ruskeni ustavnem življenju spremembe, katere se od raznih strani razno tolmačijo. V tem oziru se nam zdi vpoštevanja \Teden članek, ki je izšel v dunajski oficijozni »\Viener Allgemeine Zeitung« članek, ki nas svari pred preoptimističnim presoje-vanjem posledic notranjih prilik, ki vladajo v Rusiji. »Wiener Allg. Ztg.« piše: Začetkom avgusta se sestane ruska du-ma, ki si hoče očividno izvojevati večje pravice pri vstvarjanju važnih odločitev, pred katerimi stoji Rusija po svojih galiških porazih. Pri nas; tolmačijo nekateri sklicanje dume kot znamenje, da zmaguje v Rusiji mirovna struja. Ta nazor je povsem nepravilen. Ravno narobe je res. Du-mn je v svoji dnnasnii sestavi popol-iioma nacijonalna in pauslavistična, izvzemši frakcije najskrajnejse desnice in levice. Za mir se ogrevajo socijalni demokrati in pa skraina desnica, ki je bila vedno anglofobska. To-da oktobristi in kadeti, torej većina dume, so za nadaljevanje vojne. Oni ne zahtevajo miru, temveč !e točnej-še nadzorstvo nad državnimi dohod-ki, in sicer predvsem za to, da bi se mogla Rusija voievati s podvojeno« energijo. Ena največjih pogrešk doktri-narskih politikov v Evropi je bila vedno ta, da bi ustavna Rusija nudila mirovne garancije in da je torej v interesu vsch naprednih elemen-tov, da se ruski absolutizem Čim preje zruši. V resnici pa pomenja preustrojenje Rusije v ustavno državo nevarnost za Nemčijo in monarhijo, kajti ruska buržoazija je Nem-cem sovražna in podlega idejam panslavizma, katerega zastopniki se zbirajo okrog velikega kneza Niko-laja Nikolajeviča. Naivecii realni po-litik Bismarck je bil za to vedno prijatelj carja in ahsolutizma, ker je ve~ del. da sta car in njegov dvor (torej v absolutni državi edini merodajni činitelj zunanje politike) najboljša garancija nemško-ruskega prijateljstva. K temu treznemu poiasnilu »W. Allg. Ztg.« bi bilo še pridati razpra-vo dunajske »Arbeiter Ztg.«, ki poroča, da se ćelo del ruske socijalne demokracije ogreva za vojno, progla-šajoč, da mora zastaviti ruski proletarijat vse svoje sile za končno zma-go Rusije. Mnogi ruski krogi spozna-vajo sicer vso dalekosnežnost galiških porazov, navzlic temu pa ima vojna stranka veliko večino naroda za seboj in Nikolaj Nikolajevič je se vedno popularen. Le na dvoru zago-varjajo gotovi jako vpli\Tii krogi idejo separatnega miru, predvsem iz notranje političnih razlogov, ker na-meravajo na ta način usta\nti razna radikalna stremljenja v ruski družbi. Vse pa, kar je v Rusiji količkaj libe-raznega, zahteva nadaljevanje vojne. K tem zanimivim izvajanjem bi bilo le pripomniti, da nadaljevanje vojne ni le odvisno od volje ruske javnosti temveč predvsem tuđi od. sredstev, s katerimi razpolaga armada Po pričanju podučenih krogov pa so bili baš gališki porazi za ruske armade radi tega usodenolni, ker so pokazali, da jim manjka municije, orožja in častnikov. Beseda o >ogromnih rezervati«, s katerimi razpolaga Rusija, je res ponekod resnična, toda golih rok te rezerve ne morejo na bojišče. Nadaljevanje naše ofenzive na ruski fronti nam sicer vsak dan kaže, kako peša ruska odporna sila. Dnevne vesti. — Skupni miaistrski svet se je vršil včeraj na Dunaju pod predsed-stvom zunanjega ministra barona Buriana. Ministri so razpravliali o raznih važnih gospodarskih vpra-Šanjih. — Odlikovani slovenski oficirji. Najvišje pohvalno priznanje sta dobila rez. poročnik 12. lovskega bata-ljona Franc Colnerič in stotnik gene-ralnega štaba Viktor Andrejka plem. Livnograd. Signum laudis so dobili: rezervni poročnik 82. pešpolka Ru-dolf Jagodič, stotnik 98. pešpolka Makso Martinec, rez. nadporočnik 2. artilj. poika Adalbert Papež. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovojniški viŠji zdravnik dr. Friderik Martinc. Voja-ški zaslužni križec z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnika Franc Kličnik in Franc Ravnikar, oba 18. domobranskega polka. Nemški ce-sar je podelil polkovniku Ivanu Wur-ji (Buna) železni križ 2. razreda. —Odlikovani slovenski vojak!. Srebrni zaslužni križec na traku hra-hx**rJm+ ^oaii«*^ fi^>^i*Uwi% ^» rtjerem pornenu, da bo lahko samo uviđelo pomen, da bo lahko samo uvidelo njeno važnost za ohvarovarje žetve pred požarom. Pcsebno skrbno pa ie gledati na to, da se otroci in pastirji ne igrajo z nevarnimi vžigalicami, in to zlasti ne v blizini kozolcev in drugih gospodarskih poslopij. Z radovoljno medsebojno nomočjo in pažnjo ter skrbnim nadziranjem vsakega kal'č-kaj sumljivega došleca bo mogoče mnoeo koristiti cei; stvari ter pravo-časno očvrniti nesrećo in vse zlobne nakane. Sedaj imajo besedo: župan-stva, diihovščina in učiteljstvo! — Porotna sodišča. Kakor znano, je bilo začetkom vojne ustavlje-no delovanje porotnih sodišČ. Vlada ie zda] to naredbo razširila. Porotna sodišča ostanejo ustavljena do konca marca 1916. — ^iovešnčina na goriškem magistratu. Uradni jezik goriškega magistrata je bil itaHjanski. Magistrat je moral sprejemati slovenske vloge, ali reševal jih je le italiiansko. Velik srd je vladal na magistratu radi vsn-ke slovenske vloge. S slovenskimi strankami so govorili samo italiiansko. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, ie bil goriški župan Bombič odstav-ljen in posle goriške občine je prev-zel cesarski komisar. Ta občuje s slovenskimi strankami slovensko in izdaja mngistratna naznanila in okli-ce v treh jezikih: v nemškem, itali-janskem in slovenskem. — Zahvala litiiskih rekopvale-ccentov. Podnisn.ni si štejemo v dolž-nost. tem potom izreci najlepšo zahvalo cenienim srospem Svetčevi. Bevkovi. Pogličevi in Steinerjevi ter vsem drugim damam in gosno-diČnam tukai.šnje bolnice, posebno pa g. zdravniku dr. Premrovu za vse izka/nne usluge ter izvrstno po-strežbo. Njihove hlagonaklonjenosti ne noznblmo nikdar. — Pero Krsti-če^^i^. Strmlian Tcrnpcii, Mustafa Jas-kić. Mrzel Matiia, Mosiovar Orsciia, Oven Matev/ 7agore Jo^ef. KerZ-manec Tvan. Merzelj J.. Kraševic F., LovŠe Franc. — Potovanje civilnih oseb v Rosno, Tfercegcvfro in v Dalmacijo. Civilne osebe smeio potovati v te dežele samo z dovoljeniem v Saraie-vu zapovedujočeea generala. Tako dovoljenje se dobi samo iz.iemoma. Ljudje, ki imaio v teh deželah stalno bi^'ališče ali so tam nastavljene, mo-nMo imeti dovoljenje za potovanje od politične oblasti prve instance teh dežel in vrh tega potni list s foto-grafiio. — V no?asni?o srfede nrenovedl prodaje žganja, Ker nekateri nišo na Jasnem o § I. tozadevnega ukaza I je »točenje« v smislu § Vr>. obrt. zak. razumeti tako, da se toči in pije v lokuiu, prodaja na drobno pa. ako se priJe v lokal iskat z odprto stekleni- co, se mu tain natoči in pijaca odne--^c iz lokala, ali pa, da že gostilničar da pijace v svojo odprto stcklenico, ki je stranka potem odnese. Prodaja v zaprtih s^ekienicah (na trgovski nabili zainaŠL-ne steklenice) spada pa k trgovini. Trgovci so torej opra-vičeni j^rodajati žganje v zaprtih ste-klenicah, ne pa kavarnarji, gostilni-čarji in žganjetoci, ki niinajo prigia-šene trgovine z žgaiiimi in opojnimi pijacami. To veija seveda za najbolj-še in najslabše zgane pijace. — fioMilniČarji, slaščičarji in drugi obrtniki, ki se zanimajio za na-kup jaje, naj se zglase priliodnje dni v niestnem tržnem uradu v pritlicju inestnega magistrata od S. do Ki. ure dopoldne. — Promocija. Na češki univerzi v Pragi proTiioviral je dne 6. t. m. dok tor je m prava gosp. Tr»ne F a r o-n i k , od\ etniški kandidat v Konji-cah. — Učenci c. kr. državne realke v Gorici, ki so s povoljnim uspeh«mi dovršili solsko leto 1914 15, dobijo svoja izpricevala po pošti, ako se obrnejo na začasni sedc/ vodstva v Ljubljani, Konališka u\\cj 1. Treba je vposlati kolek za 30 vin. (za maturi-tetno izpričevalo še poleg tega kolek za 2 K) in za morehitno priporo-čeno posiljatev Še znaniko za 35 v. Ta 111 so dobe tuci i vsa druga pojasnila o soli. — Potres. Predveirajšnjern so popoldne zaznamovali vsi instrumenti tukajšnje pejtresne onazovalnice močan bližinski potres. Razda!ja od središča potresa je bila 600 km. Pri-četek potresa so zaznamovali instrumenti ob 5. uri 45 min. 33 sekund, najnioentiši sunek ob 5. uri 47 min. 54 sek. Konec potresa okrog 6. ure. — Obrtno gibanje meseca hinila v Ljubljani. Minuli mesec je v Ljubliani priglasilo svoje obrti, i0 ustavilo in odglasilo pa 10 strank. Pi*ig!asi!i so: Avgust Čopič. trgovina z dežeinimi pridelki, Kopitarjeva ulica št. 6. Tvrdka Richter i drug, Trnovska ulica 25, trgovina s kuri-vom. Albina Kochova, Marijin trg, stojnica, trgovina s papirjem, -raz-glcdnicami. pisalnimi in kadiLnimi predmeti ter galanterjskim blagom. Martin Lampert. Ko-k dvorska ulica 31, obrt najemščekov. Viktor Gart-ner, prodaja brezalkoholičnih pijač in okrepčil. Pred Škofijo 3. Frančiška Strehar, Šolski drevored S, prodaja vina v zaprtih stekienicah in sadja. Ivana Rudolf. prodaja sodsvice v zaprtih stekienicah v Sp. Šiski št. 188. Dorotija Potočnik, Spodnja Siska 120, prodaj kruha, klobas in mleka. Fran Makovec, pleskarski obrt, Sv. Petra cesta 43. Antonija Znidar, Ra-deckega cesta 22. prodaja zelenia-ve, sadia in slaščic. — Odglasili so: Ema §inkovec, manufakturska trgovina, perilo in prodaja izdelane oble-ke. Loncarska steza 6. Terezija Kri-štof. Veliki stradon 5, prodaja živil in sadja. Rudolf Stritar, Valvazorjev trg 6, prodaja živil in alkoholnih pijač v zaprtih stekienicah. Marija Primšar. prodaja živil, Pogačarjev trg. Doroteja Potočnik, Spodnja Siska 120. prodaja mleka, kruha in klobas. Jožef Ve^el. Prešernove ulice 20. kramarija. Viktor Bait, ?elen-burgova ulica 6, treovsko vrtnar-stvo. Roman Treo. Cesta na Rudol-fovo železnico 8, trgovska agentura. Ignacii Somrak, Sv. Petra cestn 43, sobno slikarstvo in Marija Skof, Rečna ulica 8, branjerija. Kdo kaj ve. kie se nahaja Karo-lin?. Ferfolin z dvoma malima dekli-cnmi in enim dečkom? 2e mninika meseca so znntistil' priniorski Tržie, ulica romnn st. 120.. a se do danes nimam nobene vesti o niih. Prosim, ako kdo zan.ie ve. nai mi to naznani na nnslo^-; Franc Ferfolia. k. k. RnnnVinf Nnch. k. k. Marine - Fe1d-post. Pola. Vlom. V odsotnosti domaćih se je vfiliotapil pred kratkim neznan vlomilec ^- ^tanovanie nose^tnika Vincencn Polca \z Snodniih -\r/iš v litiiskem okrali! fer odnesel denarni-co 5; .^40 K in več starega denaria. ki en ie pozneje \Trget 7. denarnico vred proč. O vlornilcu ni nobeneen sledu. Iz Celia. Ob Koprivnici na Dolcem nolju bl'zu Piehlove h?še in žgnnjprne se »e te dni pripetila ^^sled nesrernesra slučnin nezrrn«in. ki bi skorai stala sp!osno priljublienega maioria e Maksa Kopetzkejra življenje. Se1 je slučajno ob potoku Koprivnici; breg se je naenkrat udri in stnri gospod ie pndel vznnk v vodo. K tomu se ie zapletel z nogami v vrbje korenine in se ni mogel raniti. Bilo le ^e rrroda! in nohenegn člove-ka ni bilo prvi moment mimo. da bi mu pomagal. Ma^or bi bil neđvorrno vtonil, da ni k sreči zaslišal njegove- I ga grgranja veletržec g. Robert I T\km. h 1 ju takni Đrihitfil na r^tm^JS 1 Treba je bilo velikega napora, da se je ponesrečenca spravilo iz koicni-ne in iz prav nesnažne vode. Major ja so spravili potem v Diehlovo hiio in ga tam okrepCali, da je inogel naprej. Skorai na i^fem mestu so se vsled Čisto izpodjedenih bregov potoka Koprivnice ponesrečile že tri osebe. To je dokaza dovelj, da bi bilo treba struga očediti in bregove uravnati. Temeljita regulacija sedaj ni mogo-ča, zato bi se naj vsaj provizorično nekaj ukrenilo. Maribor. (Ruski v j e t n i k i.) Končno je vendarle ćela vrsta občin prišla do spoznanja, da je najbolje, preskrbeti si za domaća gospodarska dela ruske vojne vjetnike. Po veliki većini so kinetovalci s temi vjetniki zadovoljni kot odskodnino za storie-110 delo dobodo ćelo hrano in stano-vališče. Pri delu so ti vjetniki veči-noma zelo spretni. Doslej se je naj-bolj občudovalo kosce, pri kojih je način košnie bistveno drug, kakor pri nas in tuđi razseg zamaha polovico večji.Ruski kosee stoji pokončno in ne naprej nagnjen kakor na^. Tuđi za ostala poljska dela so vporabnl, ćelo, nekateri, za vinogradništvo. Kmetovalec pa si tndi želi, da se za različna dela pošilja res tuđi takega dela vajene vjetnike. tako za polje-deistvo noliedelce. za gezdarstvo in vinogradništvo vinegradce — kate-rih ie sicer malo — oziroma c^ozdar-je. V nasprotnem slučaui se ima seveda ^amo delavoljne dninnrjc. ki se morain nreofikazireiriu dea: ?e le privaditi. To pa trsja nekaj časa. Gotove večere v tedmi. pruznuioio ti vjetniki neknke polu praznike. Ta-krnt noio svoje to/ne pesmi, pri čemer jih kmetsko Uudstvo rado posluša. Med vjetimi ie tuđi prav često najti take, ki govore prav leno, pismeno nemščiro. So to ljudje. ki so si 10 priličili v Nemčiii, ali p? nn Rusko nriseljeni Nemci. ruski državljani. Od prave nerrščine se razliktiie tn crovorica k veciemu no naglasu. Na prar.n:k sv. Petra in Pavla. so imeli ti vjetniki ^-ečinoma de*opuste. J^^entna v SIcr. goncah. Jare-niričani so prnv pridno na delu ?a naše vrle vrrake. Tu vsolane obeine (iih je r) so poslale prav znatne zne-ske avstrijskemu Rdečemu križu m znamovale vojno posolilo. Krajni šol-ski svet ie dr.roval 300 K za vojno volno, iz katere so šolske deklice na-p^etle zim.skih potn/Ksčin za voinke. Učite^ski zho^- posHia že od izhru-ha vojne »vomooskrbovalnernu urodu,« v Mariboru za mesec in osebo 2 kronu Pntn.!oti*ra zbirka vojnih ko-vin ie dnla 505 kg. Nemški pesnik, župnik Kernstock. je s ponosom omeninl ?00 kg svoje župnije in pisni, da h\ SfajersVa snmn Inhko postavila ir>00 tor>ov. če bi se bilo povsod toliko nabralo. \o. če vzamemo Jnre-nino za vz^ed. pn bi £*njersko lahko potemtakem s?ma dala doinovini 2000 in ^e več topov. Osnoval se ie tuđi damski od^or 7a rtnreianie cerila za vni?5Ve bolnišnicr. Nabrn'o «;e le do siri 250 K in tiČenke in nčiteln-ce.kr*Vor tndi riruge dame se kot ribe. mariiivo eibl:e.io v prid rnnfenim ]v-nakom. So ze zgotovile 12 benzin. 30 srajc, 3^ rat. 120 pnro"* rorn-'h o^oi-kov in T20 zennih nit. Tndi lepo ste-vilo cicpret bor'e tni5n?o trplienle hrabrih brpniteliev domovine. V Trshi je skočil ? °. pndstrorva na c€9try 581etni težak Vrsilij Oodcc in se uhil. Obfipsfrp volJtve "a T?pki ^e vr-sn'o 2r>. t. m. kot kandidati 7a ziipm-^k] sto^c drklefre pri-čcTo kričati in inkati. Prndrze^n nnna-delec ie potem hffro pobecrnil. V nas^ i> r»r??Ia. Vn. Fmonski cesti št. 10 ie bilo zndnii čas iz znkle-nie^ecrn stnnovanjn bmnievke Marije /V^arictičcve 'zvrscrHi več tntvin, ne da N ^p skriva? roki ^nrno^lo r»ri-ti na sled. Ko so *u zjutrni vsi doma-či nn trr in opoldn^ pri vleel? nod posteljo in tam mirno nričakovnln n-dnlm:;h dogod-kov. In ne zasloni. OVoJi 10, nrp dopoldne so se vrata t'ho odrrla in v sobo je stopila — perica iz Pravelj tn avžfihi rrTiMfffflitt nnftrđlft ta« omare. Ko se je Marjetičeva prepričala, da \3 to prava tatica, je skočila izpod postelje in osupljjna perica je takoj priznala vse tatvine ter nekaj škode poravnala takoj na mestu, ne-k:i.i pa drugi dan. Kino - »Ideal«. Dtfr.es, petek spe-cirilni večer z izbranim »Nordisk«-s.poredotn: 1. I:">i:o teden. (Aktualno.) 2. Oskuiiijcn slavec. (Veseloigra.) 3. \ sponah pijanosti. (Drama v 3. de-lih.) 4. Zamen.iane uniforme. (Veselo-i^fra.) — Jutri v sobo 10. julija do IZ. juli ja 1915. N;:jboijša vesejoigra z Dorrit \Veixler te sezone ^Zcnitova-nie ali zaljubljeni navil:anec,«. S&zne stvari. * O neki jugo^lovanski dele^acjiiv ki skuša seJai intervenirati v Rusiji, Franciji in Anjrliii proti italijanskim asriracijam. se je že opetovano po-ročalo. Šedaj javljajo iz Londona, da so tili odposlanci te delegacije spre-jeti od voditelja angleškega zunanje-ga ministrstva lorda Cre\vcje. Seveda so v Lcndonii toliko opravili, kakor drugod, kr-jti lord Crewe jim je odgovoril, kakor poročajo »M. N. N.<-, takole: Kolikor poznam zgodo-\ino, vcm, da se še nobenemu narodu nišo izpolnile vse ekspanzivne težnje in vse sanje o razsirjenju narodnega ozemlja. Karkoli se bo zgodilo, tega ste si lahko svesti, da bc dobil slovanski duh priložnost se široko razviti. Slovanstvu se obeta bodočnost nesporne veličine in blagostanja, v ob šini ih ozemljih.« Tako lord Cre\ve. Morda bi bil interveni-jente streznil, ako bi jim bil odkrito-srčnejše odgovoril, da se naj zanima-jo za avstrijske armade, ki bodo že roskrbelc, da se Italijani ne bodo po-lastili jugoslovanskega ozemlja! * Iz KatoKške cerkve je izstopil. kakor javlja »N. Fr. Pr.<- bivši načelnik graškega okrajnega zastopa Rai-ner Hosch. Svoj korak utemeljuje s tem, da sta papež in kurija Avstriji sovražna. * Razpcloženje v Parizu. Švicarski listi poročajo iz Pariza: Vide-ti je vojake v vseh mogočih uniforman. Mnogo dam nosi žalne obleke. sicer je vse razpoloženje, kakor v mirnih časih. Uživanje in zabavanje je glavna stvar. Morala ni na visoki stopnii. Zdaj so asentirali 171etne dečke. Navdušenie za Ttalijane se je razkadilo, Angležem pa žele, naj bi nanje deževalo goreče žveplo. * Brvanov nacrt. Omenili smo zadnjič, da je franeoski pacifist, senator d' Estournellea de Constant objavil odprto pismo na bivšega drž. tajnika Združenih držav Brvana zaradi vejne in miru. Brvan je sedaj obelodanil odgovor. V njem pravi, da ne bo nič preiskoval, kdo je se-danje vojne kriv. da pa nasvetuje, naj vse v vojno zapletene države dopuste ljudsko glasovanje o mirovnih pogojih in naj izid obelodanijo. Na tej podlagi bi se potem dalo posredovati za mir. Pa je res nekam ču-den patron ta mister Bryan. * Senzacionalno pregnanstvo. Na povelje komandanta petrograj-skega voiaškega okrožja je bil eden prvih veleindustrijalcev Konstantin Spaun pregnan v Sibirijo. T.isti poro-rajo.da soseSpannovi starši že pred desetletji iz Saksonske preselili v Petrograd in si pridobili rusko državljanstvo. Konstantin Spann. mno-gokra'ni milijonar. je bil ruski državni svetnik, generalni ravnatelj ru^ke delniške družbe za izdelovanje municije in vojnih potrebščin, nadzornik baltiske ladjedelnice in član npravnecra odbora tovaren Putilov, katere foT.'arne so za Rnsiio to, kar Skodove za Avstrijo in Kruppove za NemČHo. *Bolgarske rože. Znano ie, da je na Bolgarskem dolina, ki je vsa zasaiena z rožami. Te rože so pri-našale vrtnarjem lepe dobičke, še lepše pa izdelovalcem rožnega soka. Pred sedanio vojno so dobivali vrt-narji za kilogram rož 1 frank 20 cen-timov, rožna esenea pa se je proda-iala kilogram po 2000 frankov. Naj-več te esence se je prodalo na Fran-cosko, na Angleško in v Ameriko. V Turčijo se je malo prodalo, ker kakih deset let se ni tuđi v Mali Aziji goje rože. Vsled vojne so cene padle in veli"1 sedaj kilogram rož le 15 do 20 centimov. kilogram soka pa 1000 frankov. Navzlic vojni pa je že sedaj \r iz Amerike nnročenih nad 1000 ki-logramov rožnega soka. Spominjajte se roBbin vpoklicanih vojakov in „l?s?gga križa". itrm 4. „SLOVENSKI NANOD\ anc 9. julija 1915. 154. štev. Darila. XVIII. zaznamek prispevkov, ki so Jih vposlali c. kr. dežclnemu pred- sedstvu naslednji darovalcL (Dalje.> b) V korist družinam v vojno službo pokliča n ih. Učiteljsko osobje c. kr. obrtne sole v Ljubljani 33 K 96 v. Zbirka ljudskih sol v Smarju-Sap 5 K. Okrajno sodisče v Ljubljani iz kazen-ske poravnave Marije Tavear proti Mariji Traven 20 K. Zbirka učencev na c. kr. državni realki v Ljubljani 3 K 39 v. Učiteljsko osobje c. kr. obrtne sole v Ljubljani 30 K 60 v. Državna višja realka v Ljubljani 2 K 79 v. C. kr. okrajno jrlavarstvo v Kočevju: eno tretino od prispevkov iz nabiralnikov, 177 K 11 v. Administracija »Slovenec« 10 K. C. kr. dav-čni urad v Ribnici: eno tratino od prispevka iz nabiralnika od 20. maja 1915, 14 K 37 v. Eno tretino iz nabiralnika c. kr. davenega urada v Kr-škem 6 K 13 v. Drž. obrtna sola v Ljubljani 30 K 45 v. C. kr. davčni urad v Radovljici: eno tretino prispevkov iz nabiralnika, 5 K 96 v. Znesek 339 K 76 v. Zneski prejšnjih eznamov: 47.S69 K 77 v. Skupaj 48.209 K 53 v. c) V korist vojnooskrb-niškega zaklada: Prispevki iz nabiralnika pri c. kr. davčnem uradu v Ribnici: 49 K 65 v. D. Josip Polenc, profesor bo-goslovja v Ljubljani, velikonočno darilo, 20 K. občinski urad%na Vrhni-ki iz zbirke za: od države vzdrževa-ne rodbine pod orožje vpoklicanih, 154 K 06 v. \c/c od dcbicka vseh za-ložnikov tobaka v scdnem okraju Trebnje. za mesec januar in februar t. I. 41 K 5o v. Damska kongregacija »Mati dobrega sveta- pri o. o. jezu-itih 50 K. Iz nabiralnika davčnega urada v Krškem 7 K 15 v. Znesek iz nabiralnika pri c. kr. davčnem uradu v Radovljici 30 K 61 v. \^c od place uradnikov pri c. kr. okr. gla-varstvu v Ljubljani 57 K. Zbirka žup-nije Sava za velikonočna darila 38 K. C. kr. okrajno glavarstvo v Čmomlju 342 K. 1^ od plače uradnikov ljubljanske tobačne tovarne 45 K 56 v. l/c od plače uradnikov c. kr. okr. glavarstva v Kranju 24 K 31 v. \cr od plače uradnikov c. kr. okr. glavarstva v Postojni 23 kron 69 v. 15c od plače uradnikov c. kr. okr. glavarstva v Radovliici 48 kron 69 v. 15c od plače uradnikov c. kr. okr. glavarstva v Kočevju 18 K 75 v. \rb od uradnikov c. kr. okr. glavarstva v Logatcu 13 K 93 v. l4^ od plače uradnikov c. kr. deželne vlade 213 K 85 v. Risa in Frida 2 K. Zbirka II, razreda ljudske sole v Vevčah 1 K 50 v. \c/c od plače uradnikov c. kr. okr. glavarstva v Kamniku 13 K 3S vin. lrc od plače uradnikov c. kr. policijske direkcije v Ljubljani 31 K 60 v. Šolsko vodstvo v Dolu pri Litiji 6 K 20 v. l^ od plače uradnikov c. kr. iinančne direkcije 65 K. l°c od plače uradnikov c. kr. okr. glavarstva v Krškem 22 K 65 v. l^c od plače uradnikov c. kr. ckr. glavarstva v Novem mesru 40 K 70 v. Y^ od plače učiteljskega osobja gimnazije v Novem mestu 20 K 60 v. lc/c od plače uradnikov c. kr. okrajnega giavarstva v Črnomlju 11 K 62 v. Znesek iz nabiralnika pri c. kr. davčnem uradu v Krškem 14 K 44 v. Znesek iz nabiralnika pri c. kr. davčnem uradu v Ribnici 40 K 29 v. Zbirka knezoškofijskega ordinarijata pri župnijah na Kranjskem 305 K 28 v. Prejemki za naturalije pri mestnem magistratu v Ljubljani 137 K 16 vin. Ifo od plače uradnikov pri c. kr. okr. glavarstvu v Litiji 24 K 51 v. 1% od plače uradnikov pri c. kr. to-bačni tovarni v Ljubljani 52 K. 1% od plače uradnikov pri c kr. okr. gla-varstvu v Postojni 23 K 18 v. 15^ od plače pri c. kr. okr. glavarstvu v Ra-davljici 16 K 69 v. 1 ^ od plače uradnikov pri c. kr. deželni vladi 267 K 56 v. Okrajno glavarstvo v Postojni 1106 K 11 v. \*?c od plače uradnikov T>ri c. kr. okr. glavarstvu v Ljubljani 56 K. Gospod Damisch od nekega stalnega omizja v hotelu »Slon« 4 K. Jean Sehrev inesto venca za umrle-ga gosp. £tefana Nagv 25 K. lrc od plače uradnikov pri c. kr. finančni direkciji 61 K. 1 c.rc od plače uradnikov okr. glavarstva v Kranju 24 K 73 v. 1 cc od plače nastavljencev pri davčnem uradu v Kranjski gori 7 K. lcx> od plače uradnikov pri c. kr. policijski direkciji v Ljubljani 37 K. V*o od plače uradnikov pri c. kr. glavarstvu v Logatcu 14 K 94 v. 1% od plače uradnikov pri c. kr. okr. glavarstvu v Kamniku 16 K 36 v. 1{ <' od plače uradnikov pri c. kr. okraj-nem glavarstvu v Kočevju 19 K 51 v. r< od plače uradnikov pri c. kr. okr. glavarstvu v Krškem 22 K 76 v. l'c od plače uradnikov pri c. kr. okraj-nem glavarstvu v Litiji 22 K 94 vin. Eno tretino zneska iz nabiralnika od 28. aprila 1915 od Rdečega križa 50 kron 70 v. Eno tretino zneska iz nabiralnika pri c. kr. okr. glavarstvu v Kočeviu 177 K 11 v. 1^ od plače uradnikov pri c. kr. kor. glavarstvu v Novem mestu 69 K 11 v. lrć od plače uradnikov pri c. kr. okr. glavarstvu v Litiji 12 K 63 v. Dr. Josip Iv. Neiedli darilo v patriotične name-ne 100 K. Voiaški oskrbovalni upravitelj Rudolf Fuchs 12 K. Magistrat ljubljanski dohodek koncerta 17. peš-polka v Zvezdi 180 K 51 v. Davčni urad v Ribnici, eno tretino iz nabiralnika od 20. maja 1015. 14 K 37 v Leon in Julija Supnantschitsrh za darove vojakom na bojišču 20 K. Dr. Josip Marinko, c. kr. profesor v p-v MavČicah 10 K. Eno tretino iz nabiralnika c. kr. davčnega urada v Krškem 6 K 13 v. Davčni urad v Radovliici. eno tretino zneska iz nabiralnika 5 K 96 v. C. kr. okr. glavarstvo v Radovliici 1% od plače uradnikov. 13 K 99 v. Profesor Josip Wenzel, darilo, 100 K. 1^ od plače uradnikov pri c. kr. deželni vladi 205 K 71 v. Darilo občinskega urada na Polici 3 K. l^o od place uradnikov pri c. kr. okr. glavarstvu v Logatcu 12 K 30 v. lrr od plače uradnikov pri c. kr. okr. glavarstvu v Postojni 23 K 18 v. Finančna direkcija v Ljubljani 49 K. C. kr. okr. glavarstvo v Kamniku 1 °c od plače uradnikov, 13 K 44 v. C. kr. okr. glavarstvo v Kranju. 1^ od plače uradnikov. 22 K 07 v. C. kr. okr. glavarstvo Kočevje. lrr od plače uradnikov, 16 K 92 v. C. kr. okr. glavarstvo Ljubljana, 1^ od plače uradnikov v Ljubljani, 54 K. Ljubljana, policijska direkcija. \^c od plače uradnikov, 32 K. Od plače uradnikov pri c. kr. okr. glavarstvu v Črnomlju 13 K 92 v. Od place uradnikov pri c. kr. okr. glavarstvu v Krškem 19 K 89 v. Od plače uradnikov pri c. kr. okrajnem glavrstvu v Litiji 19 K 64 vin. Julii Elbert v Ljubljani, mesto razobešanja zastave na svoji hiši povodom zavzetja i vova 50 K. Okrajno glavarstvo v Novem mestu od plače uradnikov pri c. kr. davčnem uradu 8 K 71 v. Od plače gimnazijskih profesorjev 15 K. lc'r od dobič-ka založnikov tobaka v okraju Trebnje 52 K 12 v. Skupaj 105 K 98 vin. Davčni urad v Ribnici, zbirka, 52 K 04 v. Gospa \emec, v Ljubljani, za vojake na južnem bojišču, 20 K. Znesek 5178 K 21 v. Znesek prejšnjih seznamkov 80.598 K 82 vin. Skupaj 85.777 K 03 v. (Dalje prihodnjit) II. izkaz darov za slovenski zavod za slepce: Neimenovani v Ljubljani 4 K; Minka Poženel, trgovka, Jesenice - Fužine 50 K; trije neimenovani 6 K; Fr. Pretnar, knjigovodja mestne hranilnice v Ljubljani in njegova družina 20 K; zbirka v Franc Jožefa azilu v Ljubljani po Mar. Ženi 10 K; zbirka več neimenovanih v Ljubljani 22 K 20 v; župnik Jos. Cerjak v Rajhenburgu 2 K; J. Trat-nik in M. Oaberc, kaplana v Rajhen-burgu 4 K; Jos. Goršič v Ljubljani 10 K: Marija Kessler v Ljubljani 2 K; Mar. Vrhove, poštna uradnica v Ljubljani 2 K: g. Omahen ml. v Višnji gori 5 K; M. S. Loka pri Zidanem mostu 2 K; »Sveta vojska* v Sori 30 kron; župnija Sv. Jakoba ob Savi 21 K; Ivana Snoj 2 K; Uršula Grčar 2 K; Anton Jemec 5 K; Iv. Brezovai\ duhovnik v p. šmartno pri Litiji 1«» kron 90 v; župnija Tržič. Gorenjsko 100 K; zbirka na novi masi preč. gosp. G. Gabrovška 30 K; Marija Po točnik v Ljubljani 4 K; neimenovan. v Ljubljani 4 K; zbirka po g. Franc Vrhovec, Krka 40 K; Ciril Tomazin, vojak, vojna posta št. 56. 2 K; neimenovani vojak 3 K; vladni svetnik dr. Detela 10 K: Serafina Posch - FV>£an 10 K; župiiija Podbrezje 100 K; župnik P. švegelj v Movražu, Istra 42 K; Josipina Exel v Vojniku, na-brala 10 K; župnija Sava ob južni železnici 7 K; W. 4 K; primarij dr. Franc Gosti v Gorici 3 K; župnik Iv. Sekol v Vogrcah na Koroškem 15 kron; Rozalija Lah v Mengšu 2 K; Zbirka na novi maši preč. gosp. Al. Tome 50 K; župnija i omišelj S K, \incenc Polai 10 K; Viktor Steska 10 K; župnik Vole, Rova 2 K; župnija Dob 12 K; neimenovani 2 K; neimenovan S K; Jerica Blaznik 10 K; Frančiska F^enkovič 20 K; neimenovana 20 K; zbirka na konferenci v £marju na Stajerskem 27 K ^0 v; župnija :>marje pri Ponikvi 100 K 50 vin.; župnija Ajdovee 12 K; Anton Grmek, župni upravitelj pri Sv. Vin-cenciju v Trstu 10 K; Luka Mivšek, Pe.^at 2 K; Jožef in Franciška Kurent 2 K; Anica Friavec v Ljubliani 20 K; učitelj Avgust Pire v Ljubljani 2 K; preč. gosp. kanonik M. Kolar, stolni dekan v I jubljani 20 K: Franc ^tru-keli. trgovce. Grahovo ob Baci 30 K; podžupniia F3rimskovo 53 K 17 v; župnik Vine. Dolenc. Golać, Istra 20 kron; župnija Ljubno. Gorenjsko IH kron; nabrano pri Sv. Heleni pri Liuh!iani^?4 K: Stanko Premrl 10 K; župnija Črnuče 20 K; Helena Pre-šar 10 K; župnik Anton Tomelj na Črnučah 10 K; več darovnicev skupaj, ki so darovali pod "* kroni 8 K 23 vin. Skupaj 1140 K 30 v. — Vsota I. izkaza 264 K 08 v. Skupaj 1413 K 38 vin. — Vsem blagim darovalcem v imenu oslerelih vojakov iskreno hvalo! — Ka kor smo uvideli iz li-stov. je neimenovan dobrotnik v isti namen vlozil pri dezeinem odboru znesek 10.000 K. Tako je upati, da Slovenci vendar le dnbimo svoj last-ni zavod za slepce. To dal Bog! Umrli so v Ljubljani: Dne 6. iulija: Mihael Borgulia. pesec 6. rešpolKa, v rezervni voja-Ški bolnici pri Sv. Jakobu. V deželni bolnici. Dne 5. julija: Stefanija Potisek, rejenka. 17 let. Današnj list obsega 4 strani. Izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. /fajboljse negovanfa 30b. Meteorolotfčno porodio. VlilM oa4 mtrlen 3M'2 Sred« < intnl tlak 736 mm ! fMS Isianlei Aj, | ^ 0""9- m'«t?i I- Vetlovl Nebo 8. J2. pop.! 736 1 ^11 ! sr. jug jasno „ ! 9. zv. 736 3 22 7 i si. 2ah. 9. 7. rj. 7373 18 8 brezvetr. del.oblač Srednja včerajšna temperatura C4 4°. norm. 195°. Padavina v 24 urah mm 00, SANATORIUM • EMONA/j ZA NOTRAT>KJt: IM KIRURG lCNE -BOLEZKL £ •FOROOr-BSt>flCA. LJUBL-tJ/JMA KOMENSKEGA ULICA-4 V^ 9EJF-ZURRAM F PiTl^JAJ>DR-FR DERGANC V VililllltS naroioa" listoa. ^^^^K ma ^m^ ^tt^M ^^^^t ^k ^^^IB ^U *" VI ^^^0 I ^^T ^3 ^^^^1 ^^^^1 ^^^^B ^h fl^^H H 3t mk b^^^B ' ^^^&. ^H^^ ^^^^^r ^^B^^H ^^^r^Vl ^^^B a^l^^ft ^^K ^^m ^Hk ^PV^^B papirne stroke, zmožna slovenskejja in nem£kega jezika se tahoj Sprejme. Ponudbe na uprav. »Sioven. Naroda«. 1631 se proda (nekaj sodčkov). Ponudbr p- d ,:E8iicin 1644"je tako j poslati ii- uprav »Slovensk. Naroda«. 16 U Zenitna ponudba. Simvatična goj.odična, v po-stavni starosti, ki Je dosmrtno preskrbljsna, iali coročiti bolj-Še Situiranoga nastavljenca, tuđi trgovca. /taslov pod ,.M r. ?643" na uprav* „Slovenskoga. Aaroda". wmj—a——iw^sm6 iimibkimm Senzacijonalna drama iz umetniškega življenja. SV030DA, ENAKOST, BRATSTVO. RODOLFI SANJA 0 VOJNI. VOJNO POROČILO. V soboto in neđeljo v KINO TRBOVLJE. Ant Poćivaviek, Iastnik. I Kdo ve haj o družini luančič I iz Kobai I da 14. p. d. pri Ivanu. I Podpisani prosim svoje sorodnike in f /.nance, ak<> kdo kaj ve, naj mi sporoči li na naslov : 1618 I ASbin Ivančič, J k. u. k. Inf. Reg. No. 17. Alasch. 0ew. Abt. Ptui. Štajersko. Kdo ve ka|S Za !9letnega vojaka JoŽela ĆuiV? Iz Kobariđa, zadnjič pred 2 mese-cema je pi^al, da je ori vahkompaniji na Rakovniku pri Ljubljani. Prosim si. c. kr. vojaštvo, če ve kdo o njem, naj mi blagovoli naznaniti na naslov 1*317 Franc Čuik, akordant, Bos. Novi, Bosna. Močan i€32 iz dobre hiŠe, 14 let star, zmožen slo-venskega in nemŠkega jezika se takoj sprejme v trgovini J. Elsaer9 LIfija. 1 steklenica 2 kroni. Zanesljiva in dobra prodajalka i i se sprejrae v trgovino z meš. bl?.gora pri ]. IIU v novi vaši pri MM. Pod dobrimi pogoji. Več se izve pri zgornjemu. 1630 do naravne velikosti, kakor tuđi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192 Davorio Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v Cjubljani, Kolodvorska ni. 34 a. Ravnokar došla veliho iznera umetniških in drugih vsakovrstnih HARODHA KNJIGARHA Prešernova ulica. JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani.! Centrala v Jrstu. Podružnice na Dnnajn, y Inbrovnikn, Kotora, JHetkovih, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. -, s Živahna zvesa x Amerlko. s Delniika glavnica K 8,000.000. MakasUa v Amertko In akreditivi. | Sprejema nove vlogey s kateriml se zamore vedno razpolagati, M^ II 0 brez ozira na določbe moratorija fer jih obrestuje po distih ■" 1^ 0 _________________________________________________________________—_______________________________,______________________i