NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 27 IZVLEČEK Za razvoj ribištva v Tržaškem zalivu so izjemnega pomena njegove geografske značilnosti, ki vplivajo na oblikovanje posebnih izhodiščnih razmer za razvoj te gospodarske dejavnosti. V zadnjem času je moč opaziti, da njen pomen hitro nazaduje, kar kažejo tudi statistični podatki. Ribolov se opušča oziroma postaja dopolnilna dejavnost. Veliko ribičev se namreč v poletnem času ukvarja s turističnimi dejavnostmi. Za ohranitev ribištva Evropska unija zagotavlja finančno podporo in druge oblike pomoči. Ključne besede: pomorska geografija, ribištvo, ribolov, Tržaški zaliv, Slovenska Istra ABSTRACT Slovenian marine fishing industry in its disappearance The geographical characteristics of the Gulf of Trieste are extremely important for the development of the fishing industry in the area, because they affect the formation of specific starting conditions for the development of this economic activity. In recent times, its importance has been declining considerably, which is also evidenced by statistical data about marine industrial fishing. Fishing has slowly been abandoned or turned into a complementary activity. Namely, many fishermen engage in tourist activities during the summer. To preserve the fishing industry the European Union provides financial support and assistance. Key words: maritime geography, fishing industry, fishing, Gulf of Trieste, Slovenian Istria Slovensko morsko ribištvo v svojem izginjanju 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Avtor besedila in fotografij: LUKA POŽAR, diplomirani geograf (UN) in diplomirani zgodovinar (UN), študent dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega programa 2. stopnje Geografija – Zgodovina Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Titov trg 5, 6000 Koper E-pošta: luka.pozar@gmail.com COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek M orsko ribištvo je gospodarska dejavnost primarnega sektorja (Sene- gačnik in Drobnjak 2008), ki zajema lovljenje rib in drugih mor- skih organizmov (Korošec 2018). S tem ima poglavitno vlogo pri izkoriščanju morskih virov, obenem pa je pomembno povezano z vejo živilske industrije, ki se ukvarja s predelavo rib in drugih morskih organizmov (Stra- žičić 1984). V Slovenski Istri je tradicionalna gospodarsko dejavnost, saj je na tem območju prisotno že več stoletij (Senegačnik 2012). Ribištvo je doživljalo številne spremembe in imelo v posameznih zgodovinskih obdobjih različen go- spodarski pomen, kar je posledica zgodovinske pripadnosti Istre različnim drža- vam. T e so na področju ribiške zakonodaje določale različna pravila o ribolovu, opazen pa je tudi vpliv številnih nemirov in vojn, ki so se v preteklosti dogajali na tem območju in tako ali drugače vplivali na ribolovno dejavnost (Požar 2022). Čeprav je bilo slovensko ribištvo včasih, predvsem v Izoli – osrednjem slovenskem priobalnem mestu, ki ga povezujemo z ribištvom (Rogelja Caf in Janko Spreizer 2020) – pomembna gospodarska dejavnost (Gombač 2020), se v zadnjem času njegov pomen opazno zmanjšuje (Senegačnik 2012). Ribištvo namreč postaja vse manj pomembna gospodarska dejavnost (Požar 2022), še več rekli bi lahko celo, da slovensko ribištvo propada (Senegačnik 2012). Namen prispevka je osvetlitev ene od pomembnejših tem v sklopu slovenske pomorske geografije, to je področja gospodarskogeografskih značilnosti mor- skega ribištva v Sloveniji. Najprej so predstavljene izhodiščne razmere za razvoj ribištva v Tržaškem zalivu, v nadaljevanju pa je v ospredju analiza stanja na področju slovenskega morskega ribištva v zadnjem desetletju, pri čemer so iz- postavljeni statistični podatki, ki se nanašajo na to dejavnost, ter razlogi za nje- govo opuščanje. Omenjene so tudi preusmeritve iz ribištva v druge dejavnosti ter finančne spodbude Evropske unije za njegovo ohranitev. Osnovna metoda, uporabljena pri pripravi prispevka, je analiza znanstvene in strokovne literature ter virov, ki so za obravnavano tematiko relevantni. V analizo so vključeni tudi številni statistični podatki, ki jih je bilo treba ustrezno obdelati in interpretirati. Izhodiščne razmere razvoja ribištva v Tržaškem zalivu Geografske značilnosti Tržaškega zaliva vplivajo na oblikovanje svojstvenih iz- hodiščnih razmer za razvoj ribištva v njem (Požar 2022). Velik vpliv na dina- miko v Tržaškem zalivu živečih morskih organizmov imajo predvsem fizikalne lastnosti morske vode, nezanemarljiv pa ni niti vpliv morskega toka. Ta nav- kljub šibkosti v T ržaški zaliv prinese več vrst organizmov, ki sicer tukaj ne živijo stalno (Ogrin in Plut 2009). Po ugotovitvah morskih biologov je obravnavano območje zelo bogato z različnimi vrstami flore in favne, vendar se populacije nekaterih v Jadranskem morju hitro zmanjšujejo oziroma so že skoraj na robu izumrtja (Lipej in Kerma 2012). Izjemna raznolikost morskih organizmov iz- haja iz bogate primarne proizvodnje fitoplanktona in zooplanktona, kar je po- sledica bogatega dotoka sladkih voda in organskih snovi s kopnega (Levstik in Mrzlić 2014). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 29 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Sredozemskega morja so bili zaznani že številni primeri širjenja toploljub- nih vrst rib proti severu, kar pomeni, da tudi v Tržaški zaliv prihajajo nove ribje vrste (Lipej in Kerma 2012). Slovenski morski gospodarski ribolov v številkah Statistični podatki o morskem gospo- darskem ribolovu se osredotočajo na obdobje od leta 2011 do leta 2020, vendar je na sliki 1 zaradi razpoložlji- vosti podatkov o količini ulovljenih morskih organizmov prikazano daljše obdobje, od leta 1990 do leta 2020. V tem času beležimo izrazito nazado- vanje količine ulovljenih morskih or- ganizmov. Ta se je s 5.947.368 kg leta 1990, kar je tudi največja količina v tem 30-letnem obdobju, do leta 2020 zmanjšala na vsega 155.363 kg. V 30- ih letih torej beležimo upad količine oziroma mase ulovljenih morskih ži- vali za 5.792.005 kg. Indeks ulovljene količine morskih organizmov v ob- dobju od izhodiščnega leta 1990 do leta 2020 je tako 2,61, kar pomeni, menzij, šibkih morskih tokov (Ogrin in Plut 2009), plitvosti in posledično majhne količine vode (Orožen Ada- mič 1999). Pozno spomladi in jeseni, ko je dotok sladke vode s kopnega največji, se v morju poveča količina hranil, predvsem fosfatov in nitratov, kar povzroča cvetenje morja. Velika količina hranilnih snovi povzroča na- stanek čezmerne fitoplanktonske bi- omase, ki se zaradi prevelike količine ne more porabiti v prehranjevalni ve- rigi, ne more pa se niti razkrojiti, am- pak se kopiči kot raztopljena organska snov. Ob preseženi topnosti se izloči kot sluz in povzroča sluzenje morja. Lepljiva snov lebdeče organizme in nežive delce zlepi v velike splete, ki tonejo na morsko dno. Pri gnitju se porabi velika količina kisika, zaradi njegovega pomanjkanja pa prihaja do poginov morskih organizmov na mor- skem dnu (Ogrin in Plut 2009). Do sprememb ribolovnih razmer prihaja tudi zaradi podnebnih spre- memb. Kot posledica tropifikacije Izjemni vrstni pestrosti in raznoli- kosti Tržaškega zaliva (Lipej in Ker- ma 2012; Levstik in Mrzlić 2014) je precejšnje nasprotje nasproti njegova količinska osiromašenost. Količinsko siromašno je pravzaprav celotno Ja- dransko morje, zato so se že v času Jugoslavije pojavljale ideje o organi- ziranju ribolova na odprtih morjih in oceanih, da bi se s tem zmanjšala odvisnost od uvoza surovin za ribjo predelovalno industrijo (Davidović 1975). T udi v sedanjih časih smo pre- cej odvisni od uvoza. Zaradi vrstne pestrosti Tržaškega zaliva ribiči sicer letno nalovijo okrog sto vrst različnih morskih organizmov, nekdaj količin- sko najpomembnejših vrst rib, kot sta sardela in sardon, pa zaradi pre- lova primanjkuje. S tem se povečuje odvisnost slovenskega trga od uvoza. Uvažamo predvsem plavo ribo, lignje, tune, francoske kapesante, losose ter še nekaj drugih vrst rib, mehkužcev in školjk (Širok 2019). Ogroženost ribolova v Tržaškem zali- vu je tudi posledica prelova, preveli- ke izrabe določenega naravnega vira (Lipej in Kerma 2012) oziroma, da se z ribolovom odstrani preveč lov- nih rib (Korošec 2018) – in njegove kolateralne škode oziroma prilova – morskih organizmov raznih vrst, ki se poleg tarčnih organizmov ulovijo v ri- biške mreže ali druga ribolovna orod- ja. Prelov pravzaprav povzroča prilov, zaradi slednjega pa sta T ržaški zaliv, še posebej slovensko morje, precej ogro- žena z vidika biotske raznovrstnosti (Lipej in Kerma 2012). T ržaški zaliv je ekološko zelo občutljiv, kar je posledica njegovih majhnih di- 0 1.000.000 2.000.000 3.000.000 4.000.000 5.000.000 6.000.000 7.000.000 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 (kg) Slika 1: Ulov morskih živali v Sloveniji med letoma 1990 in 2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021a). 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Pri ribolovu prihaja tudi do ribolov- nega zavržka. Gre za živo težo mor- skih živali, ki jih ribiči, ki se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom, zavržejo zaradi nizke tržne vrednosti, nedora- slosti ali drugih razlogov (Šimunović 2020). Kot prikazuje slika 3, je bil ribolovni zavržek največji leta 2014 (56.843 kg), najmanjši pa leta 2018 (7338 kg). Indeks ribolovnega zavržka v obdobju od izhodiščnega leta 2011, ko je ribolovni zavržek dosegel 39.036 kg, do leta 2020, ko je bilo zavrženih 16.602 kg morskih organizmov, je tako 41,92, kar pomeni, da je bil ri- bolovni zavržek leta 2020 za približno 58 % manjši od ribolovnega zavržka v letu 2011. Skupno je bilo v obravna- vanem obdobju zavrženih 228.504 kg morskih organizmov. V preglednici 1 je opazno, da je bilo v izbranem desetletju med vsemi vrsta- mi ulova vsako leto zavrženih največ rib, izjema je leto 2014, ko je bilo za- vrženih največ mehkužcev. Vsako leto ulovili najmanj. Leta 2020 je bila pri rakih največja količina organizmov ulovljena leta 2020, in sicer 12.572 kg, najmanjša, 627 kg, pa leta 2013. Skupno so v navedenem obdobju ulo- vili 35.216 kg rakov. Največ, 18.619 kg, je bilo tigrastih kozic, sledili sta morska bogomolka s 14.790 kg in tr- nočela rakovica s 1547 kg. Za njimi so se zvrstili plavajoča rakovica z 201 kg, morski pajek z 52 kg, jastog s 6 kg in rarog z 1 kg – za te rake podatki niso dostopni za vseh 10 let, saj ni bilo za- dostnega ulova. Največ mehkužcev so ulovili leta 2011 (54.615 kg), najmanj (21.695 kg) pa leta 2017. V obravna- vanem obdobju je bilo skupno ulovlje- nih 344.828 kg mehkužcev. Največ, 172.828 kg, je bilo moškatne hobo- tnice, sledila sta ligenj s 103.919 kg in sipa z 52.470 kg. Ulovljenih je bilo še 15.651 kg mehkužcev ostalih vrst, med katerimi je zaradi pomanjkanja podatkov težko določiti, katera vrsta je bila najmanj zastopana (Statistični urad Republike Slovenije 2021a). da je bila količina ulovljenih morskih organizmov leta 2020 za približno 97 % manjša od količine leta 1990 (Statistični urad Republike Sloveni- je 2021a). Zmanjšanje ulova je tudi posledica osamosvojitve Republike Slovenije, saj so slovenski ribiči zgu- bili pravico do ribolova v celotnem Jadranskem morju (Gombač 2020). Najmanjša količina ulovljenih mor- skih živali (120.740 kg) je bila zabele- žena leta 2019 (Statistični urad Repu- blike Slovenije 2021a). Med ulovljenimi morskimi organizmi so v obdobju od leta 2011 do leta 2020 prevladovale ribe, kar je opazno na sli- ki 2. Največ, 660.759 kg, so jih ulovili leta 2011, najmanj, le 89.962 kg, pa leta 2019. Skupno je bilo v desetih le- tih ulovljenih 2.040.457 kg rib. Med ujetimi ribami so prevladovale sardele, v desetih letih so jih nalovili 516.536 kg (Statistični urad Republike Slove- nije 2021a). Sardele skupaj s sardo- ni, skušami in papalinami uvrščamo med male pelagične ribe oziroma tako imenovane male plave ribe (Levstik in Mrzlić 2014). Po ulovljeni količini so sledili moli s 347.157 kg (Statistič- ni urad Republike Slovenije 2021a), ki jih skupaj z menolami, oradami, brancini, riboni, listi, robi, morskimi psi in še nekaterimi vrstami uvrščamo med pridnene vrste rib oziroma tako imenovane bele ribe (Levstik in Mrzlić 2014). Sledili so sardoni z 284.043 kg, morski listi s 518.221 kg, ciplji z 99.614 kg in še 526.625 kg preostalih vrst rib. Za mnoge vrste rib ni podat- kov oziroma ulov ni bil zabeležen, za veliko vrst pa je skupna masa v izbra- nem desetletnem obdobju premajhna, da bi lahko opredelili, katerih rib so 0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 (kg) ribe raki mehkužci Slika 2: Ulov morskih živali v Sloveniji po vrstah (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021a). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 31 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO je bilo iztovorjenih 155.000 kg ribjih proizvodov, znaša 21,55, kar pomeni, da je bila leta 2020 masa iztovorjenih ribjih proizvodov za približno 78 % manjša od tiste v letu 2011 (Statistič- ni urad Republike Slovenije 2021c). Pri iztovoru so poleg mase iztovora prikazani tudi podatki o njegovi v evrih. Vrednost iztovora je zmnožek mase iztovorjenega ribiškega proizvo- da v kilogramih in vrednosti enote iz- tovora, to je povprečne cene proizvo- da v €/kg (Šimunović 2020). Podatki o vrednostih iztovora ribjih proizvo- dov so predstavljeni v preglednici 2 (Statistični urad Republike Slovenije 2021c). Spremembe so opazne tudi na podro- čju števila delovno aktivnih oseb v dejavnostih morskega gospodarskega ribolova. Kot je razvidno iz slike 5, je bilo največ delovno aktivnih oseb leta 2011 (126), najmanj pa leta 2019 (80). Največ zaposlenih v dejavnostih morskega gospodarskega ribištva je bilo leta 2011 (56), najmanj pa leta 2018 (31). V izbranem obdobju je bilo število zaposlenih v vseh letih manjše kot število samozaposlenih. 2020. V desetih letih so jih skupno zavrgli 77.365 kg, največ bodičaste- ga voleka (52.638 kg), sledijo ligenj (18.525 kg), čokati volek (5304 kg), sipa ( 833 kg) in pritlikavi ligenj (59 kg). Za zavržek ostalih mehkužcev po- datki niso dostopni (Statistični urad Republike Slovenije 2021b). Pri iztovoru ribjih proizvodov govo- rimo o masi oziroma količini vseh iztovorjenih ribiških proizvodov na območju Slovenije (Šimunović 2020). Kot vidimo na sliki 4, je bilo največ ribjih proizvodov iztovorjenih leta 2011 (719.300 kg), najmanj pa leta 2019 (120.700 kg). Indeks mase iztovora ribjih proizvodov od izho- diščnega leta 2011 do leta 2020, ko so zavrgli najmanj rakov. Največ rib je bilo zavrženih leta 2011, najmanj pa leta 2018. Skupaj je bilo v desetih letih zavrženih 149.829 kg rib. Največ je bilo zavržene papaline – v desetih le- tih je bilo zavrženih 24.983 kg te vrste ribe, sledijo mol (22.166 kg), sardela (20.853 kg), modrak(18.852 kg), špar (10.584 kg) in ribon(10.042 kg). T ež- ko je ugotoviti, katera vrsta ribe ima najmanjši zavržek, saj primanjkuje podatkov. Največ rakov so zavrgli leta 2011, najmanj pa leta 2013. V desetih letih so skupno zavrgli 1264 kg rakov, največ morske bogomolke (1259 kg), zaradi pomanjkanja podatkov pa ne moremo ugotoviti, katerih vrst rakov so zavrgli najmanj. Mehkužcev so naj- več zavrgli leta 2014, najmanj pa leta 0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 (kg) 0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 800.000 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 (kg) Slika 3: Ribolovni zavržek morskih živali v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021b). Slika 4: Masa iztovora ribjih proizvodov v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021c). 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 ribe (kg) 32.576 19.963 21.823 13.256 14.058 8372 7485 6417 9776 16.103 raki (kg) 523 102 28 62 104 203 37 40 / 165 mehkužci (kg) 5964 5272 5579 43.525 5652 6529 2851 881 778 334 Preglednica 1: Analiza aktivnosti društev in vključenosti mladih (vira podatkov: AJPES 2021; T erensko delo 2021). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Največ samozaposlenih v dejavnostih morskega gospodarskega ribištva je bilo leta 2014 (79), najmanj pa leta 2019 (54). Spremembe so opazne tudi pri pogostosti dela delovno aktiv- nih oseb v dejavnostih morskega go- spodarskega ribolova. Kot je mogoče razbrati iz preglednice 3, je bilo največ oseb, zaposlenih za polni delovni čas, leta 2011, najmanj pa leta 2020. Naj- več oseb s skrajšanim delovnim časom (Statistični urad Republike Sloveni- je 2021č), to je oseb, ki na temelju dovoljenja za gospodarski ribolov izvajajo eno od dejavnosti v ribištvu kot stransko oziroma dopolnilno de- javnost (Šimunović 2020), je bilo leta 2015, najmanj pa leta 2011. Leta 2011 je bilo precej več zaposlenih za polni delovni čas kot zaposlenih s skrajšanim delovnim časom, v nasle- dnjih letih pa se je število zaposlenih za polni delovni čas začelo zmanjše- vati, število zaposlenih s skrajšanim delovnim časom pa naraščati in je leta 2016 preseglo število zaposlenih za polni delovni čas (Statistični urad Republike Slovenije 2021č). Zmanjševalo se je tudi število ribiških plovil. Po podatkih registra ribiških plovil je bilo leta 2007 registriranih 175 tovrstnih plovil, med katerimi so prevladovala starejša plovila, na- rejena v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, le 10 jih je bilo izdelanih po letu 2000. Prevladovala so plovila dolžine do 12 m (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2013). Leta 2014 je bilo re- gistriranih 142 plovil (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2015), namenjenih malemu priobal- nemu ribolovu, leta 2020 pa 136. Po 0 20 40 60 80 100 120 140 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj zaposleni samozaposleni Slika 5: Število delovno aktivnih oseb v dejavnostih morskega gospodarskega ribolova v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021č). 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 vrednost iztovora (€) 2.052.691 1.465.166 1.231.686 1.287.226 1.274.470 1.084.014 888.567 863.764 877.421 1.221.689 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 polni delovni čas 93 78 73 71 63 50 45 45 38 33 skrajšani delovni čas 33 35 42 54 61 51 51 44 42 53 skupaj 126 113 115 125 124 101 96 89 80 86 Preglednica 2: Vrednost iztovora ribjih proizvodov v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021c). Preglednica 3: Število delovno aktivnih oseb v dejavnostih morskega gospodarskega ribolova glede na način dela v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021č). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 33 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Upad slovenskega ribištva je bil za- znan že po osamosvojitvi Slovenije – zmanjšalo se je namreč ribolovno območje (Levstik in Mrzlić 2014), saj so slovenski ribiči izgubili pravico do ribolova v celotnem Jadranskem morju (Gombač 2020). S tem se je povečal pritisk na naše nacionalne vode (Levstik in Mrzlić 2014). Slo- vensko ribištvo se ne more enakovre- dno kosati s sodobnim ulovom rib za industrijsko predelavo (Repolusk 1999), zato se je povečal uvoz rib iz drugih držav. V tovarni za predelavo rib Delamaris d. o. o. – gre za nek- danjo znamenito izolsko tovarno, v 21. stoletje označen kot pomemb- nejša gospodarska panoga, vendar je bilo že takrat zaznati zmanjševanje števila ribičev (Repolusk 1999; Kla- dnik 2001). V zadnjem času je po- men ribolova bistveno manjši, dejali bi lahko, da naše ribištvo propada (Senegačnik 2012). Zaradi dviga ži- vljenjskega standarda je lovljenje rib v slovenskem morju izgubilo pomemb- no prehrambno vlogo, ribolov se je preoblikoval v razvedrilno oziroma prostočasno dejavnost. Prehranjevalni vidik ribolova v Sloveniji tako spada med najbolj omejene v Evropi (Koro- šec 2018). podatkih iz leta 2020 so prevladovala starejša plovila, krajša od 6 m, in plo- vila, dolga od 6 do 12 m (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no 2021d). Opuščanje morskega ribolova in preusmerjanje v turistične dejavnosti Slovensko ribištvo, nekdaj pomemb- na gospodarska dejavnost, v sodob- nem času izgublja pomen (Levstik in Mrzlić 2014). Kljub skromnim razsežnostim slovenskega morja je bil morski ribolov še na prehodu iz 20. Slika 6: Manjša ribiška plovila v izolskem mandraču (foto: Luka Požar). 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO sprejele tudi ukrepe za razvoj trajno- stne ribiške industrije, ki dolgoročno ne bi ogrožala velikosti in produktiv- nosti ribje populacije. Skupna ribiška politika tako zajema ohranjanje mor- skih bioloških virov ter upravljanje ribištev in flot, ki te vire izkoriščajo, pa tudi finančne in tržne ukrepe za podporo njenemu izvajanju, slad- kovodne biološke vire, akvakulturo, predelavo ter trženje ribiških proi- zvodov in proizvodov iz akvakulture (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano 2021a). Slovenija pravilom skupne ribiške politike sledi od vstopa v Evropsko unijo leta 2004 (Levstik in Mrzlić 2014). Finančna sredstva za pomoč ribištvu je v obdobju od leta 2007 do leta 2013 zagotavljal Evropski sklad za ribištvo 2007–2013 s proračunom v višini 4,3 milijarde evrov. Njegov namen je bil pomoč ribištvu pri prilagajanju novo- nastalim razmeram, tako da bi lahko ribiški sektor gospodarsko preživel na okolju prijazen način. Posamezne države so izdelale strateške načrte in operativne programe, skladno s kateri- mi je potekalo financiranje projektov (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano 2021b). Pripravljen je bil tudi Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013, ki je opredelil temeljne ukrepe za razvoj slovenskega ribištva, ribogojstva in predelave, pri čemer je sledil ciljem skupne ribiške politike, usmerjevalnim načelom za operativni program iz 19. člena osnovne uredbe Evropskega sklada za ribištvo ter ana- lizi trenutnega stanja in smeri razvoja v sektorju (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2013). žave in zakonskega predpisa, ki je v prvih letih po osamosvojitvi za šest mesecev prepovedoval kočarjenje, ri- bolov z vlečno ribiško mrežo, imeno- vano koča, ki drsi po morskem dnu. Poleg novonastale politične situacije po letu 1991 in takratne zakonodaje so vključevanju ribičev v turistično dejavnost botrovali tudi interes po večjem zaslužku, želja po raznolikosti dela v poletnih in zimskih mesecih ter popestritev delavnika. Eden od ribičev je hudomušno pripomnil: »Z isto barko pozimi lovimo ribe in poleti turiste«. Ribiči so se namreč pri usme- ritvi v turizem odločili za dejavnosti, kot so panoramske vožnje, celodnev- ni pikniki in drugi izleti z gostinsko ponudbo, športni ribolov, pri katerem ribarijo obiskovalci, ter prikaz veščin ribolova. Gre za obliko turizma, ki naj bi gostom zagotavljala predvsem sprostitev in zabavo, lahko pa tudi iz- obraževanje, saj prek poletja na barki ostanejo tudi ribiški pripomočki (Ro- gelja 2006). Spodbude in pomoči ribolovni dejavnosti V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila v Evropski uniji uvedena skupna ribiška politika, ki je bila od takrat večkrat posodobljena, nazadnje 1. januarja 2014. Gre za skupek pravil za urejanje evropskih ribiških flot in ohranjanje ribjih staležev. Namen Evropske unije je, da s skupno ri- biško politiko zagotovi upravljanje skupnega vira ter vsem evropskim ribiškim flotam omogoči enak do- stop do voda in ribolovnih območij Evropske unije, ribičem pa zagotovi pošteno konkurenco. Države, člani- ce Evropske unije so zaradi prelova katere korenine segajo v leto 1879, leta 2014 pa se je proizvodnja iz Izole preselila v Pivko – ribe denimo uva- žajo predvsem iz Španije (Kosmos, Petrović in Pogačar 2020). Ribiči se pri svojem delu soočajo z ne- zanesljivim ulovom, saj se v ribolov- nih sezonah pojavljajo občutna kole- banja (Rogelja 2006), ena od perečih problematik slovenskega morja pa je tudi prelov. Ta je tudi vzrok za prilov, ki je ena od največjih groženj biotski raznovrstnosti slovenskega morja in zaradi katerega je to precej izčrpano, kar je za ribištvo vse prej kot ugodno (Lipej in Kerma 2012). Število zaposlenih s skrajšanim delov- nim časom v dejavnostih morskega gospodarskega ribolova je preseglo število zaposlenih za polni delovni čas (Statistični urad Republike Slo- venije 2021č). Čedalje več oseb se z ribištvom ukvarja kot z dopolnilno dejavnostjo, poleg katere se, denimo v sezoni, ko je ribolov omejen, ukvar- jajo še z neko drugo dejavnostjo, na primer gostinstvom, oddajanjem sob v poletnih mesecih, zidarstvom, s prevozom potnikov in podobnim. Za določen del ljudi je preusmeritev v drugo dejavnost postala poglaviten vir zaslužka, čeprav je za zdaj tovr- stna popolna preusmeritev še vedno v manjšini. Najpogostejša oblika pre- usmeritve je preusmeritev iz ribištva v turizem oziroma, po navedbah ri- bičev, gre v prvi vrsti za povezovanje ribištva in turizma. Za takšno preusmeritev so se ribiči odločili predvsem zaradi izgube lov- nih teritorijev ob osamosvojitvi dr- GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 35 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO za pomorstvo in ribištvo, preostanek do navedenega skupnega zneska pa iz državnega proračuna (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no 2021c). Pomemben instrument, ki bo v pro- gramskem obdobju od leta 2021 do leta 2027 podpiral izvajanje ciljev skupne ribiške politike, je Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akva- kulturo 2021–2027. Tudi tukaj gre za podpiranje trajnostnega ribiškega sektorja Evropske unije ter od ribo- lovnih dejavnosti odvisnih obalnih skupnosti. S spodbujanjem modrega delovnih mest v Evropi. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ima pomembno vlogo za podpiranje ri- bičev pri prehajanju na trajnostni ribolov in podpori obalnim skupno- stim pri diverzifikaciji gospodarstva, obenem pa financira projekte, ki so vezani na zaposlovanje in boljšo ka- kovost življenja obalnih skupnosti ter hkrati omogoča enostavnejši do- stop do finančnih sredstev. V ome- njenem obdobju je bilo za izvajanje ukrepov v Republiki Sloveniji na razpolago 32.647.360,88 evrov; od tega jih je 24.809.114,00 evrov Slo- venija prejela od Evropskega sklada Za obdobje od leta 2014 do leta 2020 je bil potrjen Operativni pro- gram za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republi- ki Sloveniji za obdobje 2014–2020, ki je skupni programski dokument Republike Slovenije in Evropske komisije. S tem je nastala program- ska podlaga za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Gre za ene- ga od petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki deluje- jo v medsebojnem dopolnjevanju z namenom omogočanja okrevanja gospodarstva in ustvarjanja novih Slika 7: Večja ribiška plovila ob glavnem izolskem pomolu (foto: Luka Požar). 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO V zadnjem desetletju je mogoče zazna- ti očitno zmanjšanje pomena morske- ga ribolova, kar se kaže tudi v statistič- nih podatkih. Zmanjšala se je količina ulovljenih morskih živali, posledično je nazadoval tudi ribolovni zavržek. Manjša kot nekoč je tudi masa iztovo- ra ribjih proizvodov in posledično tudi njegova vrednost Prav tako je manjše skupno število zaposlenih v dejavno- stih morskega gospodarskega ribolova, pri čemer je samozaposlenih več kot zaposlenih. Zmanjšalo se je tudi šte- vilo zaposlenih za polni delovni čas in obenem povečalo število zaposlenih za skrajšani delovni čas. Manjša je tudi velikost ribiške flote. Zaključek Na območju Tržaškega zaliva so pri- sotne svojstvene izhodiščne razmere za razvoj ribiške dejavnosti, pred- vsem njegove naravnogeografske poteze, v prvi vrsti fizikalne značil- nosti morske vode in šibki morski tokovi. Zaliv je vrstno precej pester, količinsko pa zelo siromašen; tako je ogrožen zaradi prelova in prilo- va. Majhna količina morske vode in šibki morski tokovi so vzrok za nje- govo veliko ekološko občutljivost, zaradi podnebnih sprememb pa je bilo zaznano tudi širjenje toploljub- nih vrst rib iz Sredozemskega morja proti severu. gospodarjenja na področju ribištva in akvakulture bo podpiral rast in ustvarjanje delovnih mest ter obe- nem varoval morsko okolje. Sklad vsebuje tudi dve novosti. Prva je, da ukrepi niso vnaprej določeni, ampak države, članice na podlagi analize in potreb sektorja pripravijo lastne ukrepe, ki sledijo opredeljenim go- spodarskim, socialnim in okoljskim ciljem. Druga novost je k rezultatom usmerjen pristop – na ravni celotne Evropske unije bodo tako določeni kazalniki rezultata, h katerim bodo usmerjene izvedene operacije (Mini- strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2021č). Slika 8: Barka Zlatoperka je v zimskem času namenjena ribolovu, v poletnem času pa turističnim dejavnostim (foto: Luka Požar). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 37 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO publike Slovenije pripravila razne mehanizme finančnega podpiranja in pomoči tej gospodarski panogi, kot so na primer Evropski sklad za ribištvo 2007–2013, Operativ- ni program za izvajanje Evropske- ga sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 ter Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021–2027. Čas bo pokazal, kako uspešni so bili. ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi, na primer gostinstvom, oddajanjem sob, zidarstvom, prevozom potnikov in še nekaterimi. Največ ljudi se je odločilo za preusmeritev iz ribištva v turizem – ribiči ribiške barke v času poletne sezo- ne preuredijo, tako da so primerne za panoramske vožnje, celodnevne pikni- ke in druge izlete z gostinsko ponudbo. V želji po ohranjanju ribištva je Evropska unija ob sodelovanju Re- Morski ribolov se v Sloveniji opušča. Razlogi za to so zmanjšanje ribolov- nega območja ob osamosvojitvi države in posledično povečan pritisk na naci- onalne vode, nekonkurenčnost ribičev v primerjavi s sodobnim industrijskim ribolovom – zato se je povečal tudi uvoz rib – in nezanesljiv ulov. Proble- matična je tudi izčrpanost slovenskega morja zaradi prelova in prilova. Vse več ljudi se z ribolovom ukvarja kot z dopolnilno dejavnostjo, ob njem se Viri in literatura 1. Davidović, D. 1975: Privredni značaj ribarske proizvodnje i perspektiva razvoja ribarstva u Jugoslaviji. Proizvodnja i prerada ribe: 1. kongres o proizvodnji ljudske hrane u Jugoslaviji, 10.–13. IX. 1975, Novi Sad, Beograd. 2. Gombač, S. 2020: Razvoj in propad ribištva in konzervne industrije na primeru Izole. Zgodbe iz konzerve: zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Ljubljana. 3. Kladnik, D. 2001: Gospodarstvo in infrastruktura. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana. 4. Kosmos, I., Petrović, T ., Pogačar, M. 2020: Uvod. Zgodbe iz konzerve: zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Ljubljana. 5. Korošec, T. 2018: Ribiški slovar. Ljubljana. 6. Levstik, S., Mrzlič, D. 2014: Ribiči priporočajo. Nova Gorica. 7. Lipej, L., Kerma, S. 2012: Stanje in ogroženost biodiverzitete slovenskega morja. Geografija stika Slovenske Istre in T ržaškega zaliva. Ljubljana. 8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2015: Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020. Medmrežje: http://ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/OP_ESPR_2014-2020_latest_version_SI.pdf (15. 12. 2022). 9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021a: Skupna ribiška politika (SRP). Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/Slovar_pojmov/Skupna_ribiska_politika_SRP_1/ (15. 12. 2022). 10. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021b: Evropski sklad za ribištvo 2007–2013. Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/ESR_2007-2013_1/ (15. 12. 2022). 11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021c: Uvod. Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/Uvod/ (15. 12. 2022). 12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021č: Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021–2027. Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/ESPRA_2021-2027/ (15. 12. 2022). 13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021d: Morski ribolov. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/morski-ribolov/ (15. 12. 2022). 14. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2013: Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013. Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/OP_SLO.pdf (18. 12. 2022). 15. Ogrin, D., Plut, D. 2009: Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana. 16. Orožen Adamič, M. 1999: T ržaški zaliv. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 17. Požar, L. 2022: Gospodarskogeografske in gospodarskozgodovinske značilnosti slovenskega morskega ribištva s poudarkom na ribiškem mestu Izola: izbrana tema iz slovenske pomorske geografije in pomorske zgodovine. Zaključno delo. Oddelek za geografijo in Oddelek za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. 18. Repolusk, P . 1999: Koprska brda. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 19. Rogelja, N. 2006: Ribiči pripovedujejo: Etnografija ribištva med Miljskim in Savudrijskim polotokom. Koper. 20. Rogelja Caf, N., Janko Spreizer, A. 2020: »Back to the future«: sprehod med ostanki ribiške industrije v Izoli. Zgodbe iz konzerve: zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Ljubljana. 21. Senegačnik, J. 2012: Slovenija in njene pokrajine. Ljubljana. 22. Senegačnik, J., Drobnjak, B. 2008: Obča geografija za 1. letnik gimnazij. Ljubljana. 23. Statistični urad Republike Slovenije, 2021a: Morski gospodarski ribolov, ulov morskih živali v kilogramih, Slovenija, letno. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1519101S.px (20. 12. 2022). 24. Statistični urad Republike Slovenije, 2021b: Morski gospodarski ribolov, ribolovni zavržek po vrstah vodnih živali v kilogramih, Slovenija, letno. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1519108S.px (20. 12. 2022). 25. Statistični urad Republike Slovenije, 2021c: Morski gospodarski ribolov, iztovor ribjih proizvodov v tonah, Slovenija, letno. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1519104S.px (20. 12. 2022). 26. Statistični urad Republike Slovenije, 2021č: Delovno aktivne osebe v dejavnostih ribištva, Slovenija, letno. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1519109S.px (19. 12. 2022). 27. Stražičić, N. 1984: Pomorska geografija svijeta: pomorsko-ekonomska regionalna geografija svijeta. Zagreb. 28. Šimunović, E. 2020: Statistike ribištva. Medmrežje: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8240 (12. 12. 2022). 29. Širok, L. 2019: Pretirani izlov prinaša večjo odvisnost od uvoza rib. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/pretirani-izlov-prinasa-vecjo-odvisnost-od-uvoza-rib/495632 (17. 12. 2022).