učiteljski tovariš
Glasilo Udruienja Jugoslov. Uiiteljstva — Poverjen iStvo LJubljana.
Vm spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša 7 Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiijatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. za neorganizirane 30-— Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po l-— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para , za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.	
1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon aredniStva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega TovariSa v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./1.
Poštni čekovni urad št. 11.197 Reklamacije so proste poštnine
•s-


Zdravo, tovariši in bratje!
'okolstvo našega juga, izza Vidovega dne 1919 združeno v eno celoto, praznuje svoje velike dneve. Bratje in sestre sirom sveta, ki prisegajo na nesmrtno idejo Tyrševo, odpošljejo v Ljubljano na tisoče svojih zastopnikov in zastopnic, da bo reprezentanca vsega Sokolstva združena na naših tleh pod enim praporom, v eni misli in prisegi: Vse za domovino!
V tej silni množini bo tudi velik in ponosen broj naših stanovskih tovarišev in tovarišic, naših sokolskih bratov in sester iz vseh delov slovanskega sveta. V Ljubljano pridejo učitelji načelniki in prednjaki, učiteljice načelnice in prednjačice, pridejo učitelji in učiteljice Sokoli in Sokolice. S seboj privedejo vrste, cvetove narodove moči in krasote, ki so jih sami vzgojili, izvežbali in pripravili za plemenito tekmo, ki sami delujejo enaki med enakimi za očuvanje in dvig časti in ugleda Sokostva! Tem nesebičnim, za vsako žrtev pripravljenim borcem lepote, dobrote in resnice velja naš prvi pozdrav!
Učiteljice Sokolice in učitelji Sokoli, ki so že po svoji stanovski organizaciji zvezani v mogočne čete kulturnih delavcev, so s sokolsko idejo še tesneje in iskreneje spojeni v znamenju sokolskega bratstva in sokolske enakosti, stražarji svobode, delavci v službi naroda, ki hočejo njegovo prosveto dvigniti do višine in veljave, imponujoče vsemu kulturnemu svetu! Pozdravljeni, pozdravljeni tisočkrat!
Lepo je življenje! Napor in boj in zmaga! Vse, kar je v narodu najlepšega in najboljšega, velja vzdra-miti in vzgojiti, da se pokaže v luči resnice in se uveljavi v vsem javnem udejstvovanju posameznika in celote! Krepost ob kreposti ustvarja kreposten narod, kakor bi slabost poleg slabosti ustvarjala narod slabičev. Tak narod bi bil izročen smrti v plen, kakor je krepostnemu narodu zagotovljen obstanek in napredek. In če služi učitelj obstanku in napredku naroda, če vzgaja in krepi njegove telesne in nravstvene moči, dokazuje, da se zaveda svojih dolžnosti. Tak učitelj ne dela zaradi pri-
znanja, ampak služi svojemu narodu iz lastnega nagiba, iz notranje potrebe, ker je prepričan, da je tako delo njegova dolžnost in pravica: dolžnost, ker je učitelj narodov; pravica, ker si želi takega dela volja narodova!
Iz nižin materializma v višave idealov! Iz blodenj strasti in zmot na jasno luč spoznanja in samozavesti! To hočemo! Osvobodimo vsako individualnost iz spon demagogije in hlapčevanja. zbudimo voljo do pozitivnega dela, klonimo sebičnost skupnim potrebam in koristim! Ubijmo pohlep po mamonu! To moramo! Če bi naravnavale vse naše korake sokolske kreposti, vznašale našo tvornost k ustvarjaniu splošnih dobrin in kazale vsa pota v smer vztrajnega dela, tedaj bi bile razmere v naši državi že davno urejene in bi se že poznali bogati plodovi na vsakem polju javnega življenja. In vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki služi tem principom socialne pravičnosti in čistega demokratizma, stoji v vrstah Sokolstva, ki ne streže strankam in veram, ampak stoji v službi naroda! In vsi Sokoli, vse Sokolice, ki so pripadniki našega stanu, so lahko ponosni na to, da tudi izven stanovske službe pravilno umevajo svojo nalogo tolikokrat poudarjanih pionirjev prosvete!
Da imajo učitelji Sokoli mnogo nasprotnikov, je znano. Najglasnejši so tisti, ki pravijo, da smo proti veri, ker smo Sokoli. To je laž! Sokolsko načelo govori, da je vera najintimnejši in najsvetejši del našega notranjega življenja, zato spoštujemo vsako versko prepričanje. Proti veri nismo, pač pa smo proti tistim, ki razobešajo verska znamenja tudi in zlasti takrat, kadar buče politične pesmi V taki službi učitelj ne sme in ne more biti! Zlasli ne sme in ne more biti učitelj tam, kjer izpodkupujejo avtoriteto in temelje države, šole in morale.
Naše mesto je tu in ostane tu, kjer stojimo danes! In ko se razidete iz Ljubljane na vse stani naše zemlje, se lotite z novimi, podvojenimi močmi prosvetnega in vzgojnega dela v Sokolstvu, da končno v eni domovini zavlada ena misel! V to ime naš bratski pozdrav:
Zdravo!

Kulturni program.
Kot organizacija smo popolnoma dovolj močni, da si postavimo svoj lastni kulturni program: neodvisni smo lahko popolnoma od javnosti pri njega izvajanim kei imamo kot stan krasno pozicijo med narodom; imamo v vsaki vasi svojega kulturnega eksponenta, samo treba pozicijo pravilno izrabiti in dati ii prave življenske moči. notranje sile ter jasnega smotra- programa, za sistematično delo. Vedeti moramo — kai hočemo?
Le nad sedanje razmere vzvišen kulturni program nas lahko dvigne nad strankarske razmere in nas dovede do tega. da bomo kot stan lahko objektivno služili ku.turnim potrebam in visokim smotrom naroda brez strankarskih primesi.
Naš program mora b'ti izrazito kul-turnf. program!
Z močnim kulturnim programom in z doslednim, konsekventnitn izvajanjem istega bo močen naš stan. le s tem bo obvlada! situacijo, bo smotreno, šel preko razmer in se bo uveljavil kot samostojna močna socialna skupina v narodu.
Naš kulturni program bi moral biti direktiva kulturnemu stremljenju politi-škili strank, ne pa. da so kulturni programi politiškiih strank direktiva našemu kulturnemu stremljenju.
Današnje razmere so v tem pogledu pri nas še mnogo slabejše, ker so kulturni programi in kulturna stremljenja stopila pri vseh strankah skoro popolnoma v ozadje iin prevladujejo izključno politični in gospodarski momenti; in vendar ni politika ono. od česar imamo pričakovati duševnega in nravstvenega preroda naroda temveč ie to kultura in le kulturno prerojenje je podlaga socialnemu prerojenim
Naše pdJtiške stranke imajo danes v splošnem slabe kulturne programe in če iili imajo dobre, jih ne. izvajajo in omahu-ieio pred njimi ob polhiških situacijah. Izrazit kulturni program je razvil češki napredni stranki na III. zboru 1912 univ. prof. dr. Drtina: ta vsebuje sledeče točke in načela:
»Kulturnemu in šolskemu programu pripisuje češka napredna stranka vdlik pomen in dela na to. da se izvede skozi in skozi.
Čili kulturnega ojačenja češkega naroda ie prerod oovsod kjer stanuje in živi češki človek: živeti kulturno, da bi bil v duhu nove dobe fizično močan in zdrav, gospodarsko razvit in kulturno probujen.
Vprašanje narodne naobrazbe nam ie iedro političnega delovanja jedro notranje Havličkove pcliitike, ki vidi v mogočnosti nravnosti in svežosti naroda jamstvo za leošo njegovo bodočnost in politično samostojnost.
S vesti smo si, da so narodi v dobi političnega uoadka ootom duševnega pre-oor«da. reformne vzeoje ¡!n šolstva oiače-vali svoj obstoj. Komenskv se poteza v dobi naivečiega upadka češkega naroda za reformo šolstva. Nemčia organizira svoje šole oo Napoleonovih zmagah in oripravlia 7ima?o pruskega »kantorja« pri Sadovi in Sedanu. Sds ki zalogi Jules Ferrva v Franciji, kulturni napredek in gospodarski razvoj Amerike politična samostojnost Danske, zmaga Japonske: vse to zavisi od kulturnega saoredovan'r. teh narodov in razvoja njihovih šol.
Narodna naobrazba v zvezi z njegovim telesnim zdravjem ie predpogoj za-vedania državljanskih oravic in čuta prave odgovornosti. Naobraženi človek ni
lahkoveren, ne pričakuje nadnaravne pomoči, veruje v delo. zna delati in mu d.lo prinaša blagoslov.
Novodobni indivldualizem in socializem se dotičeta ravno v pojmu naobra-ženosti. Samo naobražen posameznik se r_ore udejstvovatf v družbi, z družbo in za družbo. Ta naobrazba pa ie organični razmah ljudskega bitja, ni samo nagrmadenih znama ampak preporod celega človeka ki ga dela zmožnega, da izpolnuje dolžnosti svojega poklica in ie zaveden član državne celote.
Temelj vzgoje ji naobrazbe naroda se nahaja v rodbini. V nji so korenine iti predpogoji vse narodne kulture. In ravno mal narod mora obračati največjo pozornost poplememtovanju narodnega življenja in mora mladini zagotoviti tudi izven rodbinskega življenja smiselno nagrado za to izgubo. Zato mora biti skrb za slaboumno in bolno mladino ter pomoč slabimi in osirotelim na prvem mestu v kulturnem programu naroda, ki je poskusil prvi v Evropi obnoviti pravi humani smisel evangelijskega kristijanstva. Telesna vzgoja in skrb za zdravje, organizacija šolske higiene in stik mlad ne s prirodo moraio vzgojiti močno mlad no. sposobno za življenske radosti.
V	duhu šolske vzgoje zahtevamo, da bi bil temelj šole položen v poplememte-nie srca in oiačenie volje učeče se mladine. Nravna vzgoja je pravo jedro vzgoje, samo izur.entc razuma in pamet, nam ne zadostuje.
Določno omejujemo tudi svoje stališče do verske vzgoje. V šolo ne spada konfesiiski verski pouk, ampak posvetni učitelj ima skrbeti v laični šoli za versko vzgoio. oprto na nsihologijo verskega čuta in zgodovino verskega razvoja narodov.
V	šolski upravi zahtevamo popolno upoštevanje naroda. Šolstvo stoji v službi lastnega naroda in bodi upravljano le do pr staših lastnega naroda.
Zahtevamo dalje v - šolski upravi strokovno delitev šolstva v tem smislu, da bi bilo administrativno nadzorstvo odločeno od vzgoinega nadzorstva in pover-ieno učiteljstvu in kulturnim činiteljem v narodu. Najvišji narodni šolski svet mora biti posebna inštanca naroda pri vzgoji in poučevanju narodne kulture.
Jamstvo za moderno češko šolo je smiselna naobrazba učiteljstva. Učitelji ljudskih in meščanskih šol naj bi imeli vsesplošno naobrazbo s srednie šole, strokovno pa nai bi dobili na visoki šoili, na učiteljskih akademijah, ustanovljenih na univerzah ali oa samostojno v večjih mestih.«
To je program, ki ga je dr. Drtina izvajal v dovršenih in znanstveno najbolj utemeljenih nazorih.
Vprašam vas: ali nimamo mi — kot stan — ključ do rešitve tega kulturnega programa popolnoma v svojih rokah? Če mi, kot stan. sistematično organizujemo delo v smislu navedenega kulturnega programa, če sistematično organizujemo naše narodno — prosvetno delo. potem ne bomo rabili »ierobstva« politiških strank za oostavljanie in izvajanje svojega kulturr^a programa in dela. Naša smer mora biti močno zasnovano in samostojno kulturno delio brez primesi politiških strasti: naša smer mora biti tako dosledno kulturno delovanje, da bodo morale politiške razmere kloniti pred čistostjo našega kulturnega evangelija; naša smer mora biti le nad vsako pristranost-
jo vzvišen močen in dalekoviden kuiturni program ki koraka preko momentanih neuspehov iiuoreko razmer, po jasno začrtali: poti- do jasnega etično in socialno visokostoječega smotra. Dvigniti sebe — dvigniti narod!
In ta pot ni pot dneva, tudi ni pot meseca in ne leta, ampak ie le dosledna in neomajana pot desetletja, ki ga rabi dober kulturni program za svoje uveljav-ljenje in za notranji .o re por od mas-
Predpogoj temu je pa .iasen visoko-stoječ kulturni program in osamosvojitev stanovskih energij v skupno, jasno začrtano, vzvišeno kulturno smer.
Pogoji so nam dani!
—k.
Iz Jugoslavije.
Umrl je v Ljubljani v Leonišču tov. Hrovat Kasper, učitelj v Šoštanju. Pogreb je bil v petek 4. t. m. v Ljubljani.
Limbuš pri Mariboru. Dne 29. julija smo imeli tukaj slovesen sklep šolskega leta in smo pri ti priložnosti na dostojen način vzeli slovo od tovariša A n t o n a O o d c a, ki je po 36-letnem vestnem službovanju na tukajšnji šoli stopil v pokoj. Slavnosti so se udeležili župani všolanih občin, člani krajnega šolskega sveta ter mnogo staršev in drugega občinstva.
Najprej je voditelj šole orisal ne-, umorno delovanje poslavljajočega se . tovariša. Bil je marljiv razrednik, zbral 1 je šoli krasno zbirko prirodnin, žel lepe 1 uspehe kot ornitolog ter je že 21 let knjižničar Bralnega društva, 18 let vodja Po-| sojilnice, 13 let predsednik Ciril-Metod. ! podružnice, 10 let blagajnik občine, a v j poslednjem času si je naprtil tajništvo in blagajništvo Zadružne elektrarne. V ime-nu šole ga je zahvalil za njegovo I uspešno delovanje in mu želel, da bi imel I po dolgoletnem trudu tudi dolgotrajen in ! prijeten počitek. V imenu učencev se je poslovila od njega neka učenka in mu poklonila krasen šopek, učenci so zapeli državno himno. Po slovesu so učenci vseh stopenj deklamovali in prepevali narodne in umetne pesmi in izborno igrali mladinsko igro »Šivilja Klara«. Prireditev je ljudem zelo ugajala in splošno se je izražala želja, da bi mladina v nedeljo, dne 30. julija še enkrat nastopila. Žal tega ni bilo mogoče storiti, ker za nedeljo popoldne ni bil lokal na razpolago. Po končanem sporedu smo pogostili vse učence s hrenovkami, žem-ljami, limonado in finim pecivom, ki so ga darovale premožnejše posestnice. Opozarjamo tovarišice in tovariše, ki iz raznih vzrokov ne morejo prirediti šolskih veselic z izbranim sporedom, da ljudem, posebno staršem zelo ugajajo deklamacije in petje malčkov. .Pri nas so pri poslednjih prireditvah vzbudili ravno učenci 1. šolskega leta največ prisrčnega veselja.
Promocija. Dne 25. juljja je bil v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Vinko Zalokar, brat gdč. Jnlke Zalokarjeve, učiteljice iz Kokre.
— Prošnja. Izredno marljiva, nadarjena in vestna, a ubožna deklica, ki je s prav odličnim uspehom dovršila trgovski tečaj, posebno pa še napravila izpit iz matematike in knjigovodstva, išče primerne službe v kaki pisarni, podjetju itd. Obračam se tem potom do tovarišev
z vljudno prošnjo, da me tu pa tam prj. poroče. Pojasnila daje — šolsko vodstvo v Litiji.
—	Vrh razglednika. Ilustrovani, pelj. znanst. mesečnik. Četrta številk« te revije še sedaj ni izšla, ker rabi list veliko iz inozemstva, kako je pa dan^ danes ondi (posebno v Avstriji in Nemčiji) vemo vsi. Zato prosimo vrle Raz= glednikarje, naj potrpe, list jih ne pusti na cedilu. Naročniki in plačniki so toč= no vpisani in ne bo nobene škode. —-Priporočamo se za naročnino po prilo: ženi položnici. — Uprava Vrh razgled-, riika.
—	Petletnica mature. Na veselo svidenje dne 4. sept. t. 1. ob 2. pop. pri Čadu pod Rožnikom se vabijo matu= rantinje ljubljanskega učiteljišča iz leta 1917. Pridite vse —- saj ste tako oblju; bile. — Frida Chvatalova, Prule 6, Ma= ra Sekulova, Pod trančo 2.
—	Iz Šmarja pri Jelšah. Kako ljubi ljudstvo svoje dobro učiteljstvo, doka= zuje presenetljiv slučaj v Šmarju pri Jelšah. Na ondotni šoli je službovala agilna in vrla tovarišica Ivanka Z u = p a n č ii č e v a . ki je imenovana za voditeljico na dekliško šolo v Celju. Za njeno odhodnico je priredila hiša g. Ivana Habjana poslovilen večer, na ko* jega je bilo povabljeno vse ondotno učiteljstvo. V priprostih, pa do solz ganljivih besedah je povdarjal g. Habs jan ljubezen in hvaležnost do učiteljstva ter je zlasti slavil delo in trud gospo* dične Zupančičeve. Srečna šola in mlas dina, ki dobi tako vrlo voditeljico! Vse priznanje isto tako gospej Habijanovi, ki se ni strašila truda ne stroškov, da dostojno počasti učiteljstvo svojih ctrok. V iskrenih besedah je g. nadučis telj povdarjal zlasti marljivost in vest* nost gdč. voditeljice, ki naj bo vzor mlademu učiteljstvu. — Bil je lep ves čer!
—	Kako se s šolskim premoženjem gospodari, nam kaže slučaj iz Hotedrs šice. Silno zanemarjena šola ima svoj gozd, ki bi v današnjih časih vrgel do* kaj lepih novcev za popravo zanemar* jenega poslopja. Toda predsednik kraj. šol. sveta, ki je že za časa vojne vtak= nil za šolski vrt nabrani denar v vojno posojilo, se je tudi sedaj izkazal, da ne zna gospodariti z v njegovo varstvo i?* ročenim tujim premoženjem. Šolski gozd je dal pred enim mesecem izse= kati — brez seje — brez dovoljenja pris stojnih oblasti — za nove cerkvene zvo* nove. Kakor pravijo izvedenci, znaša vrednost posekanega lesa okroglo 100 tisoč kron. Poživljamo šolsko oblast, da slučaj — dokler je les še na mestu — nemudoma preišče, predsednika kraj. šol. sveta pa odstavi.
—	Desetletnica mature 1912 na mošk. učit. v Mariboru. Definitivni sklep: V pondeljek 4. sept. ob pol 20. je sestanek z našimi bivš. g. profesorji v posebni sobi restavracije »Stara pivarna« v Jurčičevi ulici. Kdor bo že popoldne v Mariboru, naj pride do 16. na vrt istotam. Spored za drugi dan določimo sporazumno. Pridite sigurno vsi! Na veselo svidenje! —ša.
—	Smrtna kosa. Dne 1. avgusta t. je preteklo 56 let. odkar je zapustilo 14 rriladih in idealov polnih učiteljev idrijsko pripravnico, ki je bila s tem dnevom zavedno zatvarjena, ter šlo uživat takratno učiteljsko mizerijo križem domovine. Kmalu so pa je i i leči drug za drugim v grob tako, da je danes med živimi le še sam pisec teh vrstic, kajti za drugimi se
LISTEK.
1914 — 1918.
Vitomir Fedor Jelene: Spomini jugoslovanskega dobrovoljca.
Vitomira Fedora Jelenca ni več. Te svoje spomine je še dal v tisk, ni jih pa dočakal, ker ga je pred izdanjem povabila k sebi smrt, ki se mu je približevala že na srbskih bojiščih. Njega ni več — vendar pa živi še dalje v teh »Spominih« in bo živel še dolgo, dolgo, večno, da, ker ti spomini niso le njegovi, marveč so tudi spomini vseh jugoslovanskih do-brovoljcev, vsega jugoslovanskega naroda.
Na prvih straneh čitamo kakor visoko pesem posvetilo. Knjiga je posvečena srbskemu narodu in njegovim velikim sinovom, pa tudi jugoslovanskim dobro-voljcem.
Spomine same je napisal pisatelj v osemnajstih slikah.
V prvih sedmih samostojnih slikah, ki niso v neposredni zvezi med seboj, nas vodi pisatelj po srbskih bojiščih od Beograda, »ko je raz kupolo kraljevskega konaka v Beogradu padla v blato ru-meno-črna zastava, ki so jo poteptale izmučene noge srbske vojske, ki je hitela,
da očisti zadnjo ped zemlje« — v Albanske gore, kjer je po kratkem zmagovitem pohodu srbska vojska zavzela Albanijo in pokorila Albance, ki so nahujskani po avstrijskih agentih hoteli izkoristiti zaposlenost Srbije na severni fronti«, — od tod v Skoplje, ker »Sinoč nas napadoše na celem frontu Bugari bez objave rata«. •— Ali »Skoplje je padlo! premalo nas je bilo, v enem napadu bi zagnali Bugare iz Skoplja, ali pomoči ni bilo nikjer.« —
In potem Kosovo polje!
»Da, Kosovo polje se je širilo pred nami, ono staro slavno Kosovo polje, ki smo sanjali o njem, ki smo pričakovali, da iz njega vstanejo v odločilnem tre-notku vojske carja Lazarja, ki smo iz njega pričakovali Kosovske devojke. In sedaj smo bili tu, da branimo s svojimi zadnjimi močmi Kosovo polje, da ga ne skruni noga novega Vuka! Kakor zatopljeni v sveto pobožnost, smo gledali v nedogledno ravnino, tam v daljavi se je blestelo tube gračanice in kakor srebrn trak se je vila reka Sitnica.
—	»Ali pomoči ni bilo od nikoder, vedno ožje in ožje se je okoli nas oklepal obroč, vedno žalostnejše vesti so prihajale ---«
—	»In v onih dneh poslal nam je stari kralj svoj blagoslov--«	<
—	»In še isto noč smo dobili povelje, da moramo takoj po polnoči izprazniti položaj in odstopiti--«
—	»Molče in zamišljeno se je pomikala naša kolona po razriti cesti, popolna tišina je vladala naokoli, čuli so se le enakomerni koraki---«
Ponoči so se ustavili sredi velike poljane, zakurili ogenj! Zaspati pa ni mogel nikdo.
»Gospodje, ali dovolite, da se tudi pri vašem ognju malo ogrejem?«
—	Te besede je izpregovoril nekdo za našim hrbtom, ali nikdo iz naše družbe se ni niti obrnil, da bi pogledal, kdo hoče v našo družbo, samo kapetan Bora je nevoljen zagodrnjal v svojo brado:
»Saj viefite, da nas je že tako preveč!«
»No, mogoče se pa vendarle najde zame kak prostorček,« je dobrovoljno odgovoril neznanec.
Kapetan Bora je tedaj vendarle dvignil glavo, da vidi človeka, ki hoče na vsak način v našo družbo, ali k»kor da bi ga nekdo potegnil za ušesa, je skočil, zavzel stav mirno in s preplašenim glasom jecljal:
»Veličanstvo, oprostite — — —«
Na te besede smo skočili tudi mi in videli, da stoji pred nami stari kralj Peter.
—	»Sedite, sedite otroci!«
—	Sedel je med nas, ogrel si na ognju roke in nadaljeval:
»Otroci moji, le nikar tako zamišljeni, vse bo še dobro! Mnogo žrtev zahteva življenje, ali nikdar ne obupajte! Zopet se vrnemo v svojo domovino, vsi do-živimo to! Poglejte, tudi jaz, vaš stari kralj grem z vami, pa bilo na kraj sveta, ker vem, da se zopet vrnem z vamy«
--In pisatelj nas vodi dalje v albanske gore, na Golgoto — do Ljumkule in od tam čez Vasiah v Debar.
—	»Na vsak korak smo videli straš-nejše in groznejše prizore. Tam so ležali zmrznjeni in razhojeni vojaki, tam žene, otroci , . . tam sem videl par trupel slečenih do golega ne vem ali so zmrzni!'", ali so jih pobili Arnavti in potem ople-
nili--tam so kričale zblaznele žene-
jokali otroci . . . vetrovi so pa divjali,
sneg je zapadel---a iz daljave s°
zavijali volkovi---«
—	»Ali tudi On, On kralj, izvoljenec in maziljenec svojega naroda je bil med nami. -- Pogledal nas je, ki smo stali
okoli njega--njegove oči so se }ia"
sniehnile, njegove ustne so pregovorile-
»Nikar se ne bojte--ne obupajte! ----Težko in hudo nam Je
danes, toda jaz, starec sem prepričan, da se vrnem v svoj stari, lepi Beogra --— , in vi. mladi, krepki in tnoenu
ic preselil v večnost 2. t. m. še predzadnji tovariš Gašper.Uro v a t. Pokojnik je bil rojen v Kropi 5. januarja 1849. služboval oa je v Polomu na Kočevskem, v Cerknici, na Bledu, v Krašnji, pri Sv. Duhu nad Luč anami in oid leta 1876 do stalne upokojitve v Šoštanju. Ko je nastopil pod-učiteljsko mesto ná Bledu, so mu odkazali tudi sLužbo cerkvenika. ki je pa kot zaveden in ponosen učiteli ni hotel spreleti rekoč, da on ni študiral in delal skušnje za mežnarja temveč za učtelja. S tem so mu bili oa dohodki tako skrčeni', da mu je ostalo komaj za tobak. Od svežega gorenjskega zraka oa ni mogel živeti, zato ie poučeval pri imoviti gospodi petje in glasovir ter si s tem zasigural eksistenco. Na prigovarjanje svojega šefa nadučite-lja Trojarja je prevzel pozneje službo organista. Tu je bil mož na svojem mestu, „-i ker mu ie hotel župnik nekaj vmes »fu-šati«. sta se sprla in lirovat je bil premeščen iz rajskega Bleda v Črni graben — Krašnjo. — Tu ie ostal dve leti. Ko so pa nastati na Kranjskem oni »lepi časi«, ko niso dobili nekateri učitelji po več mesecev nikake plače, se je preselil z drugimi tovariši vred v zeleno Štajersko, kjer. je bilo šolstvo lepo urejeno. Vsled izvanred-niih zaslug za občino in šolo so ga izvolili tržani v Šoštanju častnim zborovodjem. Nekaj let je bil tudi zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu.
Četu.ii je bil v Ljubljani malo znan, se je vendar zbralo k pogrebu precei občinstva. Zastopani so bili: UJU poverje-ništvo Ljubljana, I. in II. mestna šota in društvo upokojenega učiteljstva. Z ža-lostinkama »Vigred se povrne« in »Blagor mu« smo se poslovili za vedno od blagega tovariša in izbernega nevca. —k.
Statistika šolstva v Jugoslovaji. Na zagrebškem vseučilišču je bilo 3333 dijakov in 150 profesorjev. Beograjska univerza je imela 7250 slušateljev in 150 profesorjev, ljubljanska pa 1162 dijakov dijakov 80 profesorjev. Filozofska fakulteta v Skoplju je štela 50 dijakov in 10 predavateljev, pravna fakulteta v Su-botici pa 30 predavateljev in 200 dijakov. Vseh visokošolcev je bilo letos torej 11.995, profesorjev pa 420. Osnovne (ljudske) šole, ki jih je bilo 5974, so imele 12.408 učiteljev in 800.878 učencev. Gimnazij je bilo 134 z 2656 učitelji in 50.482 dijaki. Učiteljišč ie bilo 32 s 433 učitelji in 5603 učenci. Realnih gimnazij je bilo 5 s 138 učitelji in 3154 dijaki. Navtične (mornariške) šole so bile tri s 36 učifelji in 458 učenci. Na 62 meščanskih šolah je poučevalo 365 učiteljev 4892 učencev. Dekliških šol je bilo 22 z 272 učnimi močmi in 3910 učenkami. Poleg tega je v Zagrebu še visoka živinozdravniška šola z 10 profesorji in 200 slušatelji. Dalje obstoji v Zagrebu še tehnika, ki šteje 30 profesorjev in 400 dijakov. Število visokošolskega dijaštva se zviša tako na 12.595 dijakov in 460 profesorjev.
— Sokolska razstava. — Vse tova; riše in tovarišice, ki se mudijo v zletnih dneh v Ljubljani, opozarjamo, naj ni* kakor ne zamudé izredne prilike, ogle« dati si prezanimivo in zelo poučno so* kolsko razstavo na srednji teh; nični (obrtni) šoli.
Kdor učitelj — ta Sokol! Neodrešena domovina.
—r Italijani v naši državi. Splitski i>2ivot« poroča s Hvara, da je prišel v Starigrad kot učitelj na tamkajšnjo
italijansko šolo neki Scalice Umberto iz Kalabrije. Ker se je za italijansko šo; lo prijavilo samo troje otrok, se je pre= selil imenovani učitelj na italijansko šo; lo v Hvaru. Ko je učitelj potreboval nravstveno izpričevalo od naših oblasti mu je hvarska občina izdala spričevalo v italijanskem jeziku ter pohvalila nje« govo moralno obnašanje. In ta učitelj, ki je na poziv občine, naj razobesi na dan kraljeve poroke zastavo, odgovoril »non vogliamo« je bil na podlagi spri; čevala naše oblasti oproščen vojaške službe v italijanski vojski, da more še naprej voditi italijansko propagando! Tako se godi pri nas Italijanom, naši ljudje pod Italijo pa trpijo kot italijan; ski državljani vse mogoče krivice.
Vestnik učit. ženskih roč. del. in gospodinjstva.
Gospodinjstvo in ženska ročna dela.
Nekaj desetletij je, odkar se skuša družiti s poukom ž. r. d. nauk o gospodinjstvu. Ta uk je potreben, je eminentne sociijalne važnosti. Čimbolj je narod izobražen, tem večja je naloga gospodinjstva njegovih družin, tem intenzivnejši je klic po izobrazbi v tej stroki.
V	glavnih potezah je gospodinjstvo veda, urediti izdatke po prejemkih, oskrbovati imetje in življensko udobnost cele družine, vzdrževati v hiši red, ki jamči fiinancijalne, pa tudi moralne uspehe.
Po raznih državah se je mnogo de-batirilo in večina debat je dovedla do spoznanja, da se praktični nauk o gospodinjstvu le malo lahko druži z osnovno šolo.
Vsi učni predmeti osnovne šole so v enaki meri poklicani položiti temelj tej vedi.
Z. r. d. tvorijo, kakor računstvo, pri-rodoznanstvo, kemija itd. ter odlomek iz gospodinjstva, potrebnega znanja.
V	vsakem gospodinjstvu ne zavzemajo razna ročna dela, katera smo letos nekoliko pretresavali, enakega stališča. So gospodinje, ki bi se rade ukvarjale z omenjenim ročnim delom, a to bi pomenilo zanje izgubo časa, ki ga lahko bolj dobičkanosno uporabijo. Plačilo za r. d. katero poverijo delavki, ne obremeni občutno njih budgeta. Imamo zopet druga gospodinjstva, kjer pomeni r. d. zlat vir prihrankov. Enako je s kuhanjem. Naša kmetica se smeje, ako se govori o tem, da bi se morala iti dekleta učit kuhanja in pravi: skuhati prav dobre reči ni umetnost; umetnost je pripraviti k hiši vse, kar je potrebno za dobro kuho. So tudi taka gospodinjstva, kjer pomeni kuhanje glavno in najvažnejše opravilo gospodinje. Še mnogo je ročnih opravkov, ki spadajo v delokrog gospodinje. V izvrševanju navadnih gospodinjskih opravkov se vadi vsaka deklica na svojem domu. Vsem našim dekletom ni in ne bo v do-glednem času mogoče obiskovati gospodinjske šole ali tečaja. Če priznamo, da je v takih oddaljenih krajih potrebno učenje gospodinjstva na osnovni šoli, morali bi se sestaviti učni načrti za ta pouk. Učni načrt bo zabrinil, da važnost prec meta ne bo trpela po prerazličnem nazi-ranju. Učni načrt gospodinjskih šol seveda ni za osnovno šolo.
Pri sestavi učnega načrta nam je preudarki: Katera poglavja naj se učijo? Kateri gospodinjski opravki so primerni starosti, razumnosti, telesni moči učenk?
Za učenje katerih gospodinjskih opravkov ima šola primerne prostore, učila, materijal, zemljišče? Ali naj uči šola samo teoretično, kako se pere, lika, snaži obleka, stanovanje, uredi kuhinja, kako se obdeluje vrt, hrani in racijonelno izkorišča poljske in sadne pridelke? Za poglavja o mlekarstvu, mesu in masti, kuhi, zdravju, domači lekarni, dolžnosti in pravici gospodinje in služabnikov itd., kje naj vzame osnovna šola čas? Če učimo na osnovni šoli gospodinjstvo, se to gotovo ne more goditi na račun ž. r. d. Gospodijnska veda bodi predmet zase!
Tako, kakor se je dosedaj zamislil ta predmet, bi zaviral napredek r. d. in bi ne dosegel uspehov. To besedo sem še morala izreči v prid ročnega dela, pastorke naše šole.
Mož, ki je slovel kot pedagog ter vplival na razvoj šolstva pri okrajnih in deželnih oblastih, je izrekel nekoč pri okrajni konferenci sodbo r. d. trdeč, da je to le zabava, da služi le v kratek čas ljudem, ki nimajo važnejšega dela. To kaže, da ne poznajo povsod bistva in pomena r. d. miti šolniki, ki jim je dvig šole najsvetejši ideal. Posamezniki hočejo napraviti iz r. d. direktnega pospešitelja obrti. Tudi to naziranje je napačno. V ta namen imamo danes obrtne šole.
Kindermannove šole so služile bolj obrti in industrializaciji nego vzgoji mladine. Okrog leta 1860., ko je r. d. najbolj cvetelo, se je kristalizoval iz takratnih industrijskih šol ter iz umetnosti, živeče v narodih, nauk (disciplina), ki je eden izmed stebrov pri vzgoji mladine, kateri poda ročnost in spretnost, potrebno kulturnemu človeku, pa tudi umevanje važnosti, raznoterosti, lepote koristi in blagoslova človeškega dela sploh.
To je napredek, to jo višek pome ročnega dela. Tej disciplini je izročil šolski zakon osnovno šolo.
Ne zabavi, ne obrti direktno, ampak pedagogiki služi naše r. d. Ker se premalo umeva naloga r. d. na osnovni šoli, potiska se to disciplino v ozadje, smatra se še vedno kot neko rokodelstvo, po-vdarja se vedno njen praktičen, nikdar njen vzgojni moment. S tem pa izgublja v razmerah, ki so sedaj nastale zraven vzgojnega tudi praktičen pomen.
Tega smo mnogo krive učiteljice ž. r. d. same. S skupnim, smotrenim delom nam bo edinole mogoče dvigniti ugled r. d... ki se res omalovažuje. Že to, da je treba učiteljici r. d. manj študija, manj izobrazbe nego učiteljstvu drugih predmetov, jemlje r. d. ugled. Učiteljice se čutijo manj važne, kako bodo znale v takih razmerah izvršiti velik pomen r. d. za vzgojo in za narodni blagor sploh?
V prejšnji državi je bilo učiteljstvo ž. r. d. stan brez eksistenčne možnosti, čeravno so bile učiteljice razmerno za svoje delo ravno toliko plačane, kakor literarno učiteljstvo z dovršeno pedagoško omiko. A učile so navadno po 5 do 10 ur na teden in od tega dela niso mogle živeti. Zato je bilo le malo učiteljic, ki bi se posvetile svojemu delu iz zanimanja do šolstva ali ljubezni do poklica. Posledice teh razmer so izzvale pravičen klic po reformi pouka ž. r. d.
Pri tem bi nastalo gotovo vprašanje: ali ni lažje nastaviti vedno naraščajoče število ženskih učnih moči tako, da brez obremenitve poučuje tudi ž. r. d., nego ugodno rešiti združeno vprašanje o eksistenci in izobrazbi učiteljic za ž. r. d. Pri reformiranju to vprašinjevne sme izključiti nobene sledečih točk:
1.	Ročno delo je pred vsem vzgojna ntoč, kakor drugi učni predmeti osnovne šole, zato,
2.	ne sme izobrazba učiteljstva r. d. zaostajati za izobrazbo učiteljstva drugih učnih predmetov.
3.	R. d. ne sme še nadalje ostati brez strokovnega nadzorstva.
4.	V povzdjgo r. d. v narodnem duhu nam treba glasila.	R. S.
Kdor Jugoslovan — ta Sokol!
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Društvo učiteljev slovenskih obrtno-nadaljevalnih šol javlja z ozirom na dano inicijativo v »Uč. Tov.« z dne 4. t. m., da bi se na željo več tovarišev mesto 13., vršilo napovedano zborova; nje dne 14. t. m. ob pol 11. dop. na »Tehn. sred. šoli«. Temu pozivu se si; gurno odzovejo vsi tisti, ki jim je bla; gor in interes tega šolstva res na srcu. Na svidenje ob čim polnoštevilnejši udeležbi!
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Kostrivnica pri Rogaški Slatini.
V nedeljo dne 23. 7. 1922 je bila tukaj šolska prireditev s sledečim vzporedom: L Pozdravni govor. 2. Darežljivi otroci (enodej.). 3. Molitev (deklamac.). 4. Na tujih tleh (otroški zbor). 5. Kaznovani ša-Ijivec (enodej.). 6. Dober večer (moški zbor). Otroci so se izvanredno dobro uži-veli v svoje uloge; izmed vseh pa se je odlikoval učenec III. razr. Leveč Janez. Petie otroških grl je bilo izvajano z občutkom in tako precizno, da zasluži vse priznanje. Vse točke so se izvajale pod vodstvom g. nadučitelja Otona Kovačiča, tako tudi zaključna z domačim moškim zborom, ki nas ie s svojo millobo in lepoto presenetil. Moralni uspeh takratne prireditve ie bil napričakovaino dober. Nabralo se ie tudi 450 K prostovoljnega prispevka. ki se bo porabil za ubogo šolsko deco. Mnogobroiino občinstvo je bilo s prireditvijo docela zadovoljno in sllišala se je v splošnem želja po skorajšni slični šol. prireditvi.
Književnost in umetnost.
—k Delo dijaštva za narod. Nikola Radojčič, profesor univerze v Ljublja; ni. Predavanje v Udruženju jugoslov. akad. omladine iz anektiranega ozemlja. — Bolj nego za dijaštvo, se nam zdi da je predavanje in brošurica pomembna za učiteljstvo in je zelo dobra direktiva učiteljstvu za narodno;prosvetno delo. Njegova kritika neuspeha narodno; prosvetnega dela zadene v marsičem tu; di naše tozadevno delovanje in so nam njegovi migljaji lahko v dobro navodi; lo in premišljevanje, kam kreniti, kako se pripraviti za to delo in katero pot ubrati, da bomo imeli več uspehov v tem oziru. — Delo je globoko zasno; vano in ima predavanje povsem znan; stveno podlago, zato bomo še ob mar; sikateri priliki citirali kak del iz njega. Priporočali bi vsakemu učitelju, ki de; luje na narodno;prosvetnem polju in ki
vi dočakate dneve, ki smo sanjali o
njih---«
In pisatelj nas vodi dalje k morju in na odprto morje:
»Zapuščali smo domovino, zapuščali deželo svobode, da postane sužnja, a obenem smo bili prepričani vsi, da to ne
bo trajalo vedno---«
Sledita dve sliki »V izganstvo« in »Otok smrti«. Za njima pa devet slik, ki se v nepretrgani zvezi vrste druga za drugo, kjer preneha prejšnja, tam nadaljuje naslednja. Teh devet slik skupaj tvore veličastno sliko: Osvobojenje Jugoslavije, zmagovit pohod jugoslovanskih junakov na Kosovo polje in preko Save, Drine in Donave, ter sramoten poraz, beg in umik vseh treh oholih in pohlepnih sovragov, ki so tri leta držali našo sveto srbsko zemljo v svojih tiranskih krempljih.
Kakor se ti od začetka večkrat orosi oko. ko čitaš o veliki tragediji srbskega naroda, tako ti ob teh slikah zaiskri oko od veselja, trepečeš od navdušenja in nehote vzklikaš junakom, ki bijejo in pode sovraga od Soluna z Lerinskega polja na vrh Kajmakčalana, od tam na Grunviški vi.s, se spuste na ravno bitoljsko polje in osvobode Bitolj. Za položaji pa se že dviga Jelak in na njem deska z enostavnim napisom: »Put u otadžbinu«. In na-
dalje slediš junakom, ki so že prešli pri Vrbencih reko Črno, prodirajo proti Var-darju in čez levo obalo Vardarja proti , Ovčjem polju, vsi pripravljeni na odločilno bitko. Ali odločilne bitke ne bo, ker , bolgarska vojska prosi za primirje, pola-| ga orožje in se vrača domov. Ali kako?
»Grozna, strašna in žalostna je bila J slika, ki smo je gledali na poti za Ku-manovo. — Vsi travniki, vsa polja in vsa pota so bila polna beguncev, od vseh strani so prihajali, povsod je ležalo razmetano orožje, oropani trenski vozovi,
zapuščeni topovi-----
Mnogo žalostnih slik sem videl v svetovni vojni, videl sem mnogo porazov, videl veliko tragedijo vsega naroda, toda tako žalostne slike, kot smo jo videli sedaj, še ni nikdo pomnil«.
Junaki pa osvoboiujejo dalje. Najprei Kumanovo — potem Niš, od vasi do vasi bijejo in gonijo Nemce in Švabe — Avstrijce. Od Niša hite v dolino Srpske Mo-rave in naprej proti severu do Lapova, potem v Račo in Natalnice. —
In bližajo 'se srcu Šumad^je, kraju, kjer je začela prvikrat borba za osvobojenje, bližajo se Topoli, rojstnemu kraje prvega srbskega vožde Črnega i Gjorgja«.
In dalje iz Topole proti Arangjelov-
cu na Kosmajske hribe v selu Guberevci
in na zadnje višine, ki se dvigajo nad Savo. — »In kot nekdaj, ko so zagledali Ksenofontovi hopliti morje, tako se je tudi sedaj naenkrat razlegal samo en glas:
»Sava! Sava!«
In v Beogradu so pričakovali, da bodo nadaljevali pot naprej preko Save.
»Na Savi smo čakali, a preko nismo mogli, ker nismo vedeli, kako nas sprej-ino tam, kajti Zagreb in Ljubljana se še
nista odločila, ali smemo tja---
Sovražnik se je pa smejal---in
izgubili smo toliko tega, kar je bilo, kar je in kar mora biti naše!«
— Poleg dogodkov pa se spominja pisatelj tudi posameznih junakov, ki se je ž njimi boril in trpel, ali so vodili boje, ali so sicer zanimivi.
V sliki »Na mrtvi straži« je napisal pisatelj z globokim umevanjem in sočustvovanjem »težko in žalostno zgodovino življenja, macedonskega komjtaša, njegovega vojaka. V sliki »Pop Penčo« postavi večen spomenik bolgarskemu popu Penču, ki je »v dnevih obupa, ker je zaman pričakoval svoja lepa iunaška sinova, ki sta padla v balkanski bratomorni vojni na Bregalnicl, prisegel pred sveto ikono grozno prisego, prisego maščevanja. --Z nikomur ni več govoril, živel je sam sebi, svojemu maščeva-
nju; hotel je maščevati smrt svojih sinov in molil Boga, da mu da dočakati ta tre-notek. —---«
In ta trenotek je dočakal na Rovov-ski kosi. Na »Poti osvetnikov« pade vojvoda Vuk, »stari četnik mecedonskih planin, stari borec za svobodo, a njegovi dobrovoljci hitijo naprej, da postavijo na vrhu Gruniškega visa, na osvobojenih tleh večen spomenik vojvodi Vuku.«
— »Pantelijski Vis«, to najbolj utrjeno točko ob Črni Reki pa je zavzel poročnik Jaka Koželj s svojo znamenito stekleničico in s svojimi dobrovoljci. Ko so mu potem drugi slovenski dobrovoljci čestitali na uspehu, je Jaka z napoleonsko flegmo sprejel čestitke .in dostavil: »Samo škoda, da tale Pantelijski Vis ni ljubljanski Golovec ali pa Rožnik«.
Pisatelj je napjsal svoje spomine popolnoma priprosto in naravno. Ne skuša pridobiti čitatelja morebiti s sijajnim slogom, tudi ne s posebnim jezikom, kar je napisal, je napisano resnično in le radi tega večkrat tako pretresljivo ali tako veličastno, da globoko dirne vsakega. Poleg resničnosti je vsaka stran napisana z gorečo ljubeznijo do domovine, z visokim spoštovanjem do našega naroda, z živo vero in s trdnim upanjem v veliko bodočnost širne svobodne domovine. ki jo je ookojni pisatelj nosil

hoče delovati na narodno*prosvetnem, kulturnem polju, da prečita to preda« vanje in se skuša uglobiti v navedene smernice za nadaljno izobraževanje na tem polju, ker le na ta način bomo do« bili res temeljitih delavcev na tem po» lju, bo postalo naše delo res smotreno, sistematično in uspešno. — V prvem oddelku se peča predavatelj v splošnem z dviganjem prosvetnega nivoja mas, peča se s predvojno in povojno psihozo mas in kaže mladini veliko nalogo, pred katero stojimo v tem oziru. V drugem oddelku stavi ljubezen do naroda kot predpogoj uspešnemu delu za narod, opisuje značilne pojave neuspehov na* rodno*prosvetnih delavcev in reakcijo teh neuspehov ter kaže na znanstveni študij, ki naj prepreči te neuspehe; omenja razmerje uspešnega narodno* prosvetnega dela do etnologije, folklo* re (narodopisja), antropogeografije, so* ciografije, etnopsihologije in znanstve* na polja, ki naj utrde uspehe dela med narodom. V tretjem delu se peča s pro* gramlom narodno * prosvetnega dela, omenja le najvažnejše: negovanje na* rodnega zdravja, ekonomsko okrepitev naroda, poznanje naše države. V četr* tem delu se peča z metodami narodno* prosvetnega dela. V petem delu se peča z moralno obveznostjo dijaštva do na* rodno*prosvetnega dela. — Kdor se vglobi v delo, bo našel v malem delu zelo mnogo jedra in navodil. —k.
—k »Alemka«, roman iz peresa priznate jugoslovanske pisateljice Eme Božičevič. Delo nosi v sebi naš speci* fični etnografski karakter. Opisana je ljubezen, toda ne šablonska z običajni« mi zapletljaji, marveč ljubezen kot živ* ljenje, blaženstvo in zemski raj torej popolnoma originalen roman, koji bi moral citati vsak Jugoslovan in Jugoslo* vanka kot novi priročnik srečne lju* bežni, ki je pretkan s vso nežnostjo in idealom in kjer lepota tekmuje s ten« dencijo. Roman je harmonija novega ljubavnega in humanega- idealizma, ka* teri se vzbuja v vsej človeški plemeniti duši kot protiutež in protilek žalostnih vojnih iskustev.
V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v L ubij a n L
+ pov Delegati za II. pokrajinsko skupščino UJU poverj. Ljubljana dne 2. in 3. sept. t. 1. na Bledu.
XII.	Brežiško^sevniško učit. drw štvo. — Delegata: 23. Knapič Janko — Videm ob Savi; 24. Pečnik Josip — Ka* pele. — Namestnika: 23. Čopič Venče* slav — Pišece; 24. Gomilškova Ljudmi* la — Videm ob Savi.
XIII.	Celjsko učit. društvo. — Del.: 25. Sivka Anton — Št. Jurij ob j. ž.; 26. Potočnik Ludovik — Štore. — Nam.: 25. Vrečer Rajko; 26. Černeieva Anica
—	Celje.
XIV.	Gornjegrajsko učit. društvo.
—	Del: 27. Pulko Valentin — Gorica pri Mozirju; 28. Vajd Fran — Mozirje.
—	Nam: 27. Rainer Milko — Ljubno; 28. Piano Anica — Mozirje.
vedno odkrito v svojem srcu, ki daje spominom kljub strogi resnosti nežen in topel izraz.
Morda bo koga motilo pri čitanju, da se nekatere slike začno z opisovanjem istega dogodka, istih bojev ali iste pokrajine. To je gotovo radi tega, ker je bilo nekaj spominov že natisnjenih v podlistikih »Jutra« in »Slov. Naroda«, pa je pisatelj nekatere uvrstil v knjigi med druge, ne da bi jih nekoliko preuredil ali zaokrožil, ako je to res potrebno.
Kdor prebere te »Spomine« do konca, vse opisane boje, dogodke in osebe
—	junake, v njem se pričneta dvigati in rasti in širiti dve ogromni sliki: Pretresljiva slika velike tragedije našega naroda in veličastna slika osvobojenja Jugoslavije. Ti dve sliki bi se morali razviti v srcu vsakega izmed nas.
Še na nekaj misli, kdor prečita te »Spomine«: kako velika izguba je zadela naš narod s smrtjo pisatelja Vitomira Feodor Jelenca.
Dal in zapustil nam je svoje »Spomine«, k' so naši spomini. Ali iz teh »Spominov« lahko sklepamo, da bi nam dal, če bi še živel, tudi oni veliki roman našega Osvobojenja, čigar predhodnik in oznanjevatelj so prav ti »Spomini«.
Maribor - Hrastnik.
Skala Anton
XV.	Kamniško učit. društvo. — Del.: 29. Petrovec Tomo — Jarše pri Domžalah; 30. Praprotnik Mirko — Ho* mec. — Nam.: 29. Toman Janko Mo* ravče; 30. Knez Rudolf — Št. Vid pri Lukovici.
XVI.	Litijsko učit. društvo. — Del.:
31.	Levstik Janko — Zagorje ob Savi;
32.	Groharjeva Irma — Toplice pri Za* gorju. — Nam.: 31., 32. —?
XVII.	Marenberško učit. društvo.
Del. 33. Womer Ivan — Muta; 34.
Vidmarjeva Ivanka — Vuzenica. — Na* mestniki: 33. Golob Joško — Vuzeni* ca; 34. Černovškova Mara — Muta.
XVIII.	Mariborsko učit. društvo. — Del.: 35. Tomažič Ivan — Maribor; 36. Vodenik Tinče — Maribor. — Nam.: 35. Tomažičeva Ana — Maribor; 36.—?
XIX.	Šoštanjsko učit. društvo. Del.: 37. Stopar Vinko — Velenje; 38. Vrečko Martin. — Nam.: 37. Trobeje? va Cilka; 38. Janežičeva Gusta — vsi v Šoštanju. —
Ostala okrajna društva: logaško, belokranjsko, kočevsko, kozjansko, kranjsko, dol. lendavsko, sv. lenartsko, ljubi j. okoliško, marib. okoliško, novo* meško, radovljiško, savinjsko in šmar* sko*rogaško nujno poživljamo, da takoj prijavijo delegate in namestnike, ako hočejo imeti zastopstvo v pokrajinski delegaciji.
UJU poverj. Ljubljana.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 20. julija t. 1. v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri dopoldan.
Poročilo predsednika. Predsednik otvori zborovanje in preide takoj k volit-vi delegatov za pokrajinsko skupščino na Bledu in za glavno skupščino v Sarajevu. Delegatom za pokrajinsko skupščino se prostovoljno javi tov. Simon Vodenik, namestnikom tov. Stani. Delegatom za glavno skupščino je bil izvoljen tov. Fr. Čepe^. namestnikom tov. Blažič. — Ker ne more društvo prispevati v ta namen zadostnega zneska, predlagata nadzornik M. Lichtenvvallner in tov. Lasbacher, da prispeva v to svrho vsak društveni član. Predlog se sprejme.
Tov. predsednik predloži v pretres poslovnik in pravilnik za Okrajne poročevalce o stanju šolskih vrtov. — Po kratki debati se sprejmeta naslednja predlo-sra: Tov. Lasbacher: V izredno velikih šolskih okrajih naj se izvolita dva okrajna poročevalca. — Tov. nadzornik M. Lichtenwallner: Okrajnim poročevalcem naj se dovoli povračilo potnih stroškov po naredbi za državne uradnike.
Poročilo o seji širjega sosveta po tov. Mar. Godec je bilo zelo zanimivo. Po razmotrivaniu oosameznih točk stavi naslednji predlog: Učiteljsko društvo se izreka za delitev šolske uprave na mariborsko in ljubljansko oblast, kakor je predvideno po šolskem zakonu, in zahteva, da pride zadeva na pokrajinski skupščini še enkrat v razpravo. — Tov. nadzornik M. Lichtenwallner razširi ta predlog z dodatkom, naj se obenem ustanovi za skupne kulturne interese posebna direkcija, ki bo prideljena ministrstvu pro-svete. Predlog se sprejme.
Referat: Organizacija kmetijsko nadaljevalnih šol. — Predaval je tov. J. Klemenaič, ki je žel občno priznanje vsled dobrega praktičnega izvajanja. Sprejme se resolucija: Učiteljsko društvo uvideva potrebo kmetijskega pouka na osnovnih šolah. Zato prosi, naj se ustanove kmetijski tečaji za učiteljstvo tudi v Mariboru in ne vedno v Ljubljani, z dodatkom, da bi se istotam vršili tudi gospodinjski tečaji. — Predlog tov. nadzornika M. Lichtenwallnerja: Plačevanje in vzdrževanje kmetijsko - nadaljevalnih šol naj prevzame država, kritje stroškov krajevni činitelji. Sprejeto.
Poročilo o delovanju Ciril - Metodove družbe. Kot gost nas je posetil tov. Skulj, tajnik Ciril - Metodve družbe. Poročal je o delovanju družbe in potrebe njenega obstoja ter je pozval učiteljstvo, da družbo vsestransko podpira. Poslušalci so z vnemo sledili zanimivemu poročilu, za katero se je tov. predesdnik predavatelju prav iskreno zahvalil in izjavil željo, da se pridruži učiteljstvo delovanju podružnic Ciril - Metod, družbe.
Predlogi. Sprejeti predlogi: 1. Tov. Šijanc: Učiteljsko društvo za mariborski okraj zahteva, da se povišajo času primerno vse temeljne plače, draginjski razredi pa se naj ukinejo. Učiteljsko društvo je za to, da se mariborski oblasti k vsem diugim^ uradom še priklopi uprava za bivše Štajersko, Prekmurje in Koroško. — Poišče naj se zakonodajalec, ki nalaga šolskim občinam dolžnost, da spravi
učiteljstvu brezplačno kurivo, ki pa nima volje ali moči, da bi svojemu ukazu pomagal do veljave.
2.	Tov. Puhr: Društvo predlaga črtanje § 162. službene pragmatike, po katerem izgubi vdova državnega nameščenca pokojnino, če stopi v državno službo in sicer tako dolgo, dokler ta služba traja.
3.	Tov. Mohorko: Ker se namerava učiteljstvu zopet odtegovati prispevke za potrošačko zadrugo, prosi učiteljsko društvo, da se pri tem izvzame podeželsko učiteljstvo ki nima od omenjene zadruge nobene koristi. —- Pospeši naj se izdanje čitank, da bodo začetkom prihodnjega šolskega leta na razpolago.
Ob zaključitvi zborovanja izrazi tov. predsednik iskreno željo, da bi vse članstvo v počitnicah koristilo sebi v krepitev telesnih in duševnih sil, da bi šlo v novem šolskem letu na delo zopet s parolo: po prosveti k svobodi!
+ ZVEZA SLOV. UČITELJEV IN UČITELJIC NA ŠTAJERSKEM je imela v nedeljo, dne 16. julija v Mariboru svoje zadnje delegacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število učiteljstva iz bivše Štajerske in Koroške; zastopanih je bilo 13 društev po 23 odposlancih. Nekatera društva so poslala pismene izjave.
Poročila. V svojem pozdravnem govoru se spomni predsednik Rajšp smrti velezaslužnega organizatorja slov. šolstva Nerata, a tajnik v svojem poročilu ustanovnikov Zveze Strmšeka in Gradišnika. Tajnik je podal kratko poročilo o nastanku in delovanju Zveze ter omenil važnost Zveze v boju za narodno šolstvo in učiteljstvo na Štajerskem. Blagajnik Gnus je podal poročilo o blagajniškem stanju. Vse premoženje je v delnicah (14 a 1000 K) za »Učit. zdraviliški dom« v Rogaški Slatini. Poročila so se vzela z odobravanjem na znanje ter se je poverilo učit. društvo v Mariboru, da pregleda račune.
Mariborska oblast in šolstvo. Na
predlog odbora poda najprej tov. Gnus, pojasnilo glede svojega predloga pri šir-jem sosvetu povrj. UJU, a da se zadeva bolj razbistri, poda svoj tozadevni referat tov. Potočnik. Po daljši debati se sprejmeta sledeča predloga: 1. Kakor vsa druga uprava, naj se tudi šolska v Sloveniji razdeli v mariborsko in ljubljansko. V svrho temeljitejše poglobitve obče kulturnih zadev, kakor tudi lažjega razvoja narodnega šolstva, naj se združita po dve ali več šol. oblasti (n. pr. za Slovenijo ljubljanska in mariborska šol. oblast) v prosvetno direkcijo, ki je v vsakem oziru podrejena ministr. pro-svete.
2. Šolske oblasti naj posvečajo posebno skrb obmejnemu šolstvu s tem, da gmotno podpirajo učiteljstvo, ki deluje v takih težkih razmerah in skrbe za vsestransko popolno opremo takih šok ker uživajo obmejne šole repub. Avstrije že vse te udobnosti. Poverjeništvo UJU v Ljubljani se naproša, da stori potrebne korake v izvršitev teh zahtev.
Razpust Zveze. Predsednik prečita tozadevne dopise učiteljskih društev. Po daljši debati se sprejme sledeči predlog: Ker se »Zveza slov. učit. in učiteljic na Štajerskem« ne smatra več potrebnim, se razpusti ter se v slučaju potrebe ustanovi nova slična organizacija za mariborsko oblast. Premoženje, ki obstoji v delnicah »Učit. zdravil, doma v Rogaški Slatini«, se podari temu zavodu. — Na vprašanje, kaj je s knjižnico mariborskih učiteljiščnikov. ki je glasom listine od 27. decembra 1912 last »Zveze«, se sklene prepustiti jo »Učit. društvu za Maribor in bližnjo okolico«, ki stopi v nadaljne stike z učiteljiščniki. — S tem se zaključi zborovanje ter mirno, smotreno in plodo-nosno delovanje Zveze.
Nove knjige in druge publikacije.
— kpl Nikola Radojčič, prof. univerze v Ljubljani: »Delo dijaštva za narod«.
Predavanje v Udruženju jugoslov. akad. omladine iz anektiranega ozemlja. Založba »Jug.«, Pred Škofijo v Ljubljani. Tiskala »Sava« v Kranju. Učiteljstvu, ki se bavi z vprašanjem narodno - pro-svetovnega dela, zelo toplo priporočamo in opozarjamo na našo tozadevno oceno.
—kpl Alemka, roman. Spisala Ema
Božičevič, Delo je z eno besedo rečeno vžitek vseh zaljubljenih duš. Cena znaša Din 4, in se dobiva v vsaki knjigarni ali pri založniku Josipu Miličič, Maribor, Ruška cesta 45. Od prodaje tega romana je | namenjen znaten del »Jugoslovenski Matici« in listu »Jugoslovenski Pomorac«.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani.
KNJIGARNA
„UČITELJSKE TISKARNE"
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6.
priporoča
svojo zalogo slovenskih znanstvenih leposlovnih in mladinskih spisov za javne in šolske knjižnice in knjige za srednje in ljudske šole.
Zaloga šolskih zvezkov lastnega izdelka, vsakovrstnega papirja, šolskih in pisarniških potrebščin po zmernih cenah.
Slike regenta Aleksandra in kipe Simona Jenka!
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a Din 1'50.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!
Išče se k trem otrokom v majhnem mestu
domača učiteljica.
Dobra, popolna oskrba v hiši, plača po dogovoru. Mesto bi bilo primerno za ne prestaro umirovljenko. Natančna navodila daje Janez Reich, nadučitelj v p., Strnišče pri Ptuju
ZAHVALA.
V težkih urah bolezni in smrti mojega ljubljenega soproga mi ni bilo mogoče izreči posameznikom zahvale. Tovariši, ki ste s tolažilno besedo prihiteli k njegovi postelji in mu lajšali udarce neizprosne usode — srčna Vam hvala! Naj Vam bo v zavest, kako hvaležen Vam je bil pokojnik.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, osobito tovarišem iz Ljubljane, gg. nadzorniku And. Skulju, tovvGrčarju, Ambrožiču, tovarišem in tovarišicam iz Radeč, Mokronoga, Št. Janža, Mirne, Trebelnega, Šmarjete itd., sokolskim in pevskim društvom. Srčna hvala g. nadučitelju Bercetu za ganljiv poslovilen govor, darovalcem vencev in cvetja.
Delo poživljaj njegov spomin!
V Tržišču, dne 3. avgusta 1922.
Julija Klanšek-Prijateljeva.