■ .....—........ 11 Izhaja v Trstu rsiK Detele 0 5. jojl Rokopisi so ne vračajo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo. OrediiSiTO ii ipratništTe ul del Lavatoio St. 1,1. Telefon 18-67. — Glasilo „Narodne delavske organizacije" Tovariši delavci! Narodna, delavska organizacija v Ljubljani priredi v nedeljo dne 8. m a j n i k a, svoj izlet v Trst. Slovenski delavci 1 Naša sveta dolžnost je, da sprejmemo naše rodne brate čim najslovesnejše. Zato Vas poživljamo, da se v nedeljo, dne 8. t. m., zberete ob 6. uri in pol zjutraj v prostorih N. D. O. ul. Lavatoio št. 1., da z našo zastavo na čelu odkorakamo na južni kolodvor k sprejetju naših ljubljanskih tovarišev. Prihod v 1 a k a j« ob 7. uri 10 minut. S kolodvora v sprevodu v veliko dvorano Narodnega doma, kjer se viši o f i -cijelni sprejem. Po zajutrku, ki se vrši v bližnjih narodnih gostilnah, ogledovanje mesta in velikih industrijskih podjetij. Za vajenško skupino obed v »Delavskem konsumnem društvu« in »Jadranu« pri sv. Jakobu. Za druge ljubljanske izletnike poljubno. Tovariši, bodite svojim ljubljanskim tovarišem na razpolago v vsa kem slučaju, za vsa pojasnila ! O bil. popoludne: Velika ljudska veselica „pri Ti-r o 1 c u“. pri sv. Mar. Magd. Zgornji. Vstopnina 30 st. Ob 7. zvečer: v Narodnem domu v Trstu igra „Divji lovec“, katero priredi vajenška skupina ljubljanske N. D. O. Po igri prijateljski sestanki v narodnih gostilnah. Odhod ljubljanskih tovarišev z južnega kolodvora ob 2. popolunoči. Tovariši delavci ! Storimo svojo dolžnost in izkažimo svojim tovariše«* iz bele Lljubljane vso ljubezen, ki gre milemu bratu in tovarišu. Udeležimo se v čim največjem številu sprejema, pa tudi obeh prireditev! Pokažimo svojim bratom da je Trst res naš ! Odbor N. P. 0. B proslava prvega majnika. Narodno d- lovstvo v Trstu in okolici ,je proslavilo svoj delavski praznik kar najslovesne^še Pio-dava seje vršila str > go po začrtanem sporedu in v najlepšem redu brez vsakega riaiiu njšega dogodka, ki bi bil motil Celo sl. i vije. Zi pred napovedano uro ob 9. do-poludne se je znčelo zbirati delavstvo pred Narodnim domom. Prihajalo je večinoma v večjih gručah, in nato napolnilo veliko dvorano do zadniega prostora. Dvorana je b la premajhna, da bi mogla dati mesta vsej sili zavednega delavstva, ki je prišlo, da tako pokaže svojo stanovsko zavest in s tisočeumi glasovi zahteva svojih pravic. Kmalu po napovedani uri otvori tov. Godnik v imenu odbora N. D. O. manifestacijski shod ter po kratkem nagovoru poda besedo tov. stfokovu«mu tajniku Ekarju, ki je govoril nekako tak le : Dragi tovariši! Po enem letu smo se sešli zopet, da z vso slovesnostjo praznujemo naš delavski praznik, naš prvi majmk. Dolgo je leto, in če pustimo v duhu korakati mimo nas vse dogodke prošlega leta, moramo reči: bilo je to leto leto težkega bi j a za pravice slovenskega delavstva v Trstu, za naš kruh, bil je to pravi življenski boj, v katerem naj se odloči, ali naj slovenski delavec še služi sebi in svoji družini svoj ljubi vsakdanji kruh na svojih rodnih slovenskih tleh, ali pa naj se umakne tujcu, privandrancu, ki vedno pohlepreiše stega svoje grabežljive kremplje po našem slovenskem Trstu. Hud je bil ta boj, a bilo ni nič novega, ponavljalo se je pač ono, kar je moralo trpeti delavstvo že od nekdaj, odkar govori zgodovina človeštva o delavstvu in njegovem dejan u in nehanju. Ozrimo se torej ob tej priliki nekoliko nazaj v to zgodovino, saj nam je ona gotovo najboljši in tudi edini vir, i i katerega moremo črpati vsa ravnila za naše lastno delo, za naš lastni življenski boj. Bili so časi, in ti časi so trpeli stoletja in stoletja, ko je bil delavec najzani-čevanejša stvar pod božjim solncem, suženj katerega je gospodar kupoval in prodajal, kakor tovorno živino. Kakor bi kupoval konja, je pretipaval kupec delavčeve mišice, pretipaval njegove duševne zmožnosti, odštel svoto denarja ter vžgal delavcu svoje iAie. Gospodarjeva last je bil ves, vse njegove telesne in duševne sile, vse njegovo dejanje in nehanje, in če se je zljubilo gospodarju, da v trenotku upihne njegovo življenje, saj je bilo tudi njegova last, je položd delavec-suženj svojo glavo na klado, in njegova kri je potekla in iztekla, saj je bila tudi gospodarjeva. Hud, neizprosen zimski mraz je tedaj ležal na delavstvu in ga objemal s svojimi smrti, o ledenimi okovi. Stoletja so potekala, narodi so prihajali, odhijali in izginjali, tam, kjer je plulo in valovalo prei najku turnejše življenje, je zavladalo barbarstvo, tam pa, kjer prej ni bilo niti duha niti sluha o kulturi, so vstajala torišča prosvete in širila svoj vpliv med narode, ki do tedaj še niso občutili njenih dobrot, pa tudi ne njenega zla. Vesoljni svet pa je tedaj objel, kakor topel pomladanski vetrič, vzbujajoč k novemu življenju, božanski nauk tistega, ki je vstal med narodi in,je iz njegovih ust strmeči svet prvikrat začul besede o svobodi, enakosti in bratstvu. Kakor , topel pomladanski vetrič, kličoč v novo življenje, je preletel ta nauk vesoljno človeštvo in vzklilo je novo življenje, iz dna do smrti tlačene delavske suženjske duše pa se je vzvil radostni klic odrešenja, klic odrešenja iz tisočletnega suženjstva. O, da, razumela je trpinčena Posamezne štev. »e irodajajo po 8 Stot I nserati se računajo na milimetre v širo kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno obja vo pa po dogovora Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno in »Zveze jugoslovanskih železničarjev". duša delavca sužnja ta klic razumela ga je ona, toda tudi samo ona božanski nauk o svobodi, enakosti in bratstvu, ni ga pa razumel gospod, niso ga razumeli ali pa ga vsaj ni.o hot.li razumeti ruti tisti, katerim je rekrl on, ki ga je prvi izrekel: pojdie in učite narode, kakor sem jaz učil vas! Z besedami svobode, enakosti in bratstva na ustih so šli med narode, a v rokah so noiili brušen meč in zapisavali so ta božanski nauk tistim, katerim so ga oznanjali, z brušenim mečem v njihova telesa in jih uklepali v še težje verige robstva. Nauk o svobodi, enakosti in bratstvu je obrodil svoj sad a ta sad je bil grenak, strupen, dobrota se je izpremenila v zlo, blagoslov v prokletstvo. Zgodovina sl venskega naroda, tega sužnja med sužnji, nam je prežalost n dokaz za to prokletstvo. Trpeli so narodi, trpelo je delavstvo, a to ne več s tisto tiho, mrtvo resignacijo, kakor prej, temveč s prikritim gnjevom, z zadrževano jezo, kateri je treba le ugodne pril ke, da izbruhne na dan in si sama prilasti, kar ji odrekajo drugi. In r,s je dal trpin duška temu svojemu gnjevu, zlomil je verige, ki so ga oklepale, in zaoril je klic po svobodi, toda ne več kot klic radosti in veselja, temveč kot klic maščevanja in osvete. Toda preslab je bil še suženj, stoinstoletno robstvo mu je spod-vezalo moč, presilen pa je še bil gospod, saj ga je suženj v stoletjih sam opital do njegove sile, in zmaga je ostala na strani gospoda, ki je svojega sužnja uklonil v še močnejše verige, da bi jih le ne strl več. In poslednji časi so bili hujši od prvih. Toda vse zastonj ! Naj so okovi še tako silni, »aj je zid ječe še tako debel, naj pada priganjačev bič še hujše, kdor je okusil enkrat sladkost svobode, kaj so njemu okovi, kaj zidovi, kaj bič priganjačev, kaj kri, ki mu v curkih teče : za svobodo zlomi vse okove, stere vsak zid, in če teče kri, naj teče v potokih, saj teče za svobodo. Rastel je prikriti gnjev v trpinih z vsakim udarcem, rastlo ie hrepenenje po svobodi in enakosti, krepko je stiskala roka roko brata trpina, ki je ravno tako z grozo v duši in srdom v srcu moral molče gledati, kako mora dnjati svojo zadnjo kapljo znoja, svojo zadnjo srago krvi, da uživa tisti, ki ga tepe z bičem. Kakor silen vihar, ki poruši vse, kar se mu stavi na pot, je izbruhnil ta gnjev, ta srd, in človeštvo je doživelo oni strahoviti, z debelimi krvavimi črkami v zgodovini zapisani prevrat, ki je čez noč obračunal z dotedanjimi nečloveškimi nazori o pravicah in dolžnostih človeštva in zmago-goslavno prodrl z mislijo svobode, enakosti in bratstva. Nočemo odobravati grozot tega pre vrata, nočemo odobravati onega morja krvi, v katerem se je topil svet, a priti je moralo tako, in bil je boljši ta hitri smrtni udarec za tiste, katere je zadel, kakor pa ono prejšnje tisočletno počasno umiranje v najhujših mukah. In dasiravno strahovit in grozen sam v sebi, bil je ta prevrat v svoji krvi vendar obenem povod novega življenja, začetek boljše bodočnosti, saj je njegova krvava zarja naznanjala prihod soinca svobode. Prišli so še časi reakcije, toda le prehodno, sijaj soinca svobode je le še tupatam zakril črn oblak mračnjaštva, a ugasiti ga ni mogel in ga tudi ne bode nikdar več. Z drugimi vred je tedaj po dolgem času mučeništva okusil prvikrat zopet čar svobode naš narod slovenski, naš narod sužniev, trpinov. Težak mu je bil prvi korak v svobodo, naučiti se ga je moral šele, saj mu tisočletno robstvo vzelo skoraj vso moč. In medtem ko so drugi korakali hitro naprej, je naš narod zaostajal, zbirati je šele moral svoje moči, iskati je moral šele samega sebe. Bili so to težki časi, in te čase je znal izrabiti naš sovraž- nik, da nas je žh osvobojene zopet uklonil v svoj jan m, <1 smo že svobodni zopet morali ldaj č vati. Naš narod je bil pač narod suž jnev hlapcev. Toda kakor ni zadržala imb na moč onega velikega preporoda človi šiva, tako tudi ni bil nihče vstanu, da z.drži tudi naš narod v njegovem svobodnem razvoju. Slovenec js zač 1 dvigati svoio glavo, iu če ga je tudi tupatam porinil sovražnik na aj, je pač postal nekaj ča.a, potem pa zopet še krepkeje in odločnejše etopal dalje, dokler si ni priboril trdne pozicije v skupu narodov. Bil je to gigantski boj malega našega naroda za njegov obstanek, kateremu bi moral žrtvovati vse svoje moči, a izšel jc iz njega naš narod kot zmagalec. In šele sedaj je mogel pogledati sam v sebe, šele sedaj je mogel gledati nato, da se zacelijo rane, ki jih je zadobil v tem boju, sedaj šele je mogel misliti na svoj notranii preji rod. A vseh svojih sil pa le še ni mogel in jih niti sedaj še ne more posvetiti samemu šebi, ker mora še vedno stati na straži, da si očuva svoj dom, kajti slej kakor prej mu je tre^a vsak čas skočiti na orožje, da odbije ponovljeni napad sovražnikov, ki prihaja nadenj sedaj odkrito, sedaj zopet kakor lopov po noči, zahrbtno skrivaj. Da, skrivaj kakor tihotapec, ki se boji svetlobe soinca, je prihajal sovražnik med nas in sejal med nami ljubko razpora in razdora, skrivaj, kakor tat v noči, se je prikradel med nas in začel med našo narodno pšenico sejati ljubko mednarodnega brezdomovinstva s svojim črnim in rdečim otrbvnim plodom, in začuden je gledal Slovenec nekega dne, kako mu ta plevel uničuje njegovo narodno njivo, ter m slil in mislil, kako bi se t bvaroval preteče nesreče. Pa je poslal svoje brate in sestre na polje, da naj porujejo ljubko izmed pš. niče, in res so šli. Toda niso bili vajeni takega dela, saj se ga niso nikdar vadili, pa so šli in so iziuvali bilko ljubke in pošteno pohodili dve bilki pšenice, in iz-poznal je Slovenec, da mu več škodijo kakor koristijo. In storil je drugače. Vzel je drevo in preoral njivo ter posejal čisto seme. In to seme je vzklilo, porastlo. Pokazal se je tupatam še kak plevel, a tega je odstranil, in njiva je bila čista, lepa in dobra, obrodila je težak sad, in Slovenec ga je bil vesel. Na preorani naši narodni njivi, na preoranih naš h narodnih tleh je vzklilo naše zavedno narodno delavstvo, iz njega pa naša Narodna delavska organizacija. Niso bile labke razmere, v katerih j® nastala naša N. D. O., že ob svojem roj' stvu je imela zakletih sovražnikov, ki so jo polagali v grob, ko je komaj začela živeti, in bilo ]e teh sovražnikov zunaj ® tudi znotraj, ter smo ravno tako lahko prepričani, da ji jih ne bo manjkalo tudi v bodoče, in to tem več jih bo, čim bolj bo napredovala. Čim lepši bodo njen« uspehi, tem večja bo zavist, tem liujš® sovraštvo, zato pa tudi zanjo vsak uspeh, vsak zmaga tem večja čast. če se torej ozremo po vsem tem §e nazaj v preteklo leto, v ono dnlgo leto našega težkega boja za naše pravice, ® če se vprašamo sedaj, ali smo dosegli v tem letu svoj namen, ali so se uresni' čile naše želje, ali ni bil morda ves ta napor naših sil zastonj, ali morda nismo s sitom zajemali, da napolnimo sod brez dna, tedaj moramo reči : res je bil boj hud, kakor še nikoli dosedaj, res smo stah svojim nasprotnikom nasproti še skoraj kot novinci, večkrat tudi popolnoma samb osamljeni, a vendar naš boj ni bil brez uspeha. Priznamo odkrito, da se je n®r' sikatera naša akcija ponesrečila, ali ravi® tako nam mora vsak nepristranski člov0* priznati, da to ne po Daši krivdi, da ® nam manjkalo dobre volje, pač pa drugi®’, in to pred vsemi tamkaj, kjer vedno raj®1 podpirajo vsakogar, samo ne domačini zlasti pa domačina Slovenca. Ako se na® marsikatera akcija ni posrečila, ako se nam marsikatera upravičena želja in zahteva ni izpolnila, ni to naša krivda, temveč pred vsem krivda naše c. kr. vlade, ki nikdar ni imela smisla za naše pravice, temveč je rajši podpirala naše nasprotnike v njihovem krivičnem postopanju proti nam. Vzlic temu pa vendar lahko rečemo, da moremo biti zadovoljni s preteklim letom, kajti ako ne bi bili dosegli drugega, dosegli smo to, da smo naučili svoje nasprotnike, da nas morajo upoštevati. In prav ta uspeh nas lahko zadovoljuje in nam daje najboljše upanje, da v bodočnosti smemo pričakovati nadaljnih uspehov. Ne bomo iskali danes ob tej slovesni priliki razlogov, ki vodijo naše sovražnike v boj proti nam, pa naj bodo ti razlogi narodnostni, političnostrankarski ali kakršnikoli, danes naj izpovemo le eno : Narodna delavska organizacija in v njej učlanjeno narodno delavstvo bo vedno in vselej visoko dvigalo zastavo narodne zavednosti in narodnega ponosa in bo šlo vselej z vsemi svojimi silami v boj za pravice svojega slovenskega rodu in jeziku, pa naj ji to nasprotnik v tem kdorkoli, a!i socijalnodemokratičen ali kateri koli drug brezdomovinec, ali naše domoyine poželjivi tujec, ali pa tudi našemu rodu in jeziku nikdar pravična, vedno le pred močnejšim krivičnežem strahu trepetajoča c. kr. avstrijska vlada. Obenem pa izjavljamo kar naj slovesnejše, da je N. D. O. organizacija narodnega delavstva, da je njen prvi glavni namen braniti in varovati koristi narodnega delavstva, da bo branila in varovala te koristi proti vsakomur in to z vsemi ji razpoložljivimi sredstvi tudi z najskrajnejšimi, pa naj potem ogrožuje te koristi, kdor hoče, bodisi tujec ali domačin. Tlačenju in zatiranju našega delavstva mora biti enkrat konec za vselej, pa naj bo potem ta tlačitelj in zatiratelj kdorkoli. Tem hujši pa še boj takemu domačinu, ki na račun narodnjaštva izkorišča svojega sonarodnjaka delavca, Slovenec Slovenca. Kdor hoče to imenovati razredni boj, naj ga imenuje tako, in kdor nam pravi, da bo vsed tega trpela splošnost mu z vso upravičenostjo odgovarjamo: Brez slovenskega delavstva ni slovenskega Trsta, in kdor tlači, izkorišča in zatira slovensko delavstvo v Trstu, tlači, izkorišča in zatira slovenstvo v Trstu. Interesi tisočev veljajo več, kakor pa interesi posameznika, in kdor hoče tudi sicer računati s temi, tisoči, mora računati pred vsem z njihovimi koristmi. Ako kje, mora tu veljati majoritetni princip, in tisti časi, ko je pustilo delavstvo pometati seboj so minili. S tako preteklostjo za seboj in tako prihodnostjo pred seboj praznuje danes Narodna delavska organizacija in narodno delavstvo svoj delavski praznik v znamenju svobode, enakosti in bratstva, trdno gradeč svojo prihodnjost na čistost, jasnost, pa tudi upravičenost svojih namenov, v trdni zavesti svoje moči, svoje stanovske vzajemnosti, prepričano, da mora priti do svojega cilja, ker samo tako hoče. Pozabiti pa . ne smemo ob tej slovesni . priliki onega, kateri je posvetil vse svoje moči sveti stvari našega delavstva, katerega pa je žal kruta bolezen položila na bolniško posteli, da se ne more danes veseliti z nami, našega velikega praznika, pozabiti ne smemo našega vsem tako dragega tovariša d.ra Mandiča. (Burno, viharno odobravanje in ž^vioklici). Prosim vas, da pooblastite predsedstvo današnjega shoda, da mu v vašem imenu častita k zboljšanju njegovega zdravja in mu v imenu nas vseh izreče iskreno željo, da bi ga že skoraj videli med nami zopet čilega in zdravega. (Viharno odobravanje). Končno vas ob tej slovesni priliki poživljam, da z združenimi močmi sodelujete pri našem skupnem delu v blagor našega delavstva, da se čim krepkeje oklenete svoje najboljše prijateljice Narodne delavske organizacije in ž njo vr je 1. maja, vsi v njih gostilno v ulici Giovanni Boccaccio in da se potem rd tam udel žimo socialističnega sprevoda po mestu. Pri tem so seveda poudarjali, da jemo vsi iz ene sklede, torej moramo tudi vsi manifestirati skupno za 1. majnik. Seveda, za štjafažo smo jim bili mi Slovenoi vedno dobri. Seveda 1. maj-nika niso imeli zaželjenega uspeha, kajti mi slovenski železničarji smo šli tja, kamor spadamo in kamor nas vleče naše srce. ne da bi prašali sodruge morda kakega dovoljenja. Opazovali smo, kakšnega žalostnega obraza so pričakovali pri njih go stilni množico sodrugov, ali v njih žalost, jih je prišla le peščica. In /daj prikoraka godba, postavi se ponovno na če o sprevoda in pri kavarni Chiozza smo srečno naštel le 16 železničarjev. Vse se nam je zdelo, kakor kak mali cirkus, ki vabi s svojo hreščečo godbo ljuditvo v svoj > areno. katero pa le noče priti. Vse drugače pa je bilo življenje v narodni gostilni N. D. O. v ulici Caradori 17. Gotovo bi bili iz-nenadeni sodrugi, ko bi bili prišli s svojo godbo pred gostilno N. D. O., ker bi bili tam našli lepo število železničarjev, in ako bi jih bili šele šteli v velikem sprevodu, bi se bili pa gotovo prav začudili. Da, da, mi slovenski železničarji spadamo vendar le v »Zvezo jugoslovanskih železničarjev". zjž— Nekaj o južni železnici, Trst. Pod tem napisom se je objavila zadnjič le preresnična resnica, ali to moramo v toliko popraviti, da pride na mesto »južna železnica" državna železnica, ker se je ta pomota urinila v naglici v uredništvu. zjž— Prav socijaldemokratično. Neki Kek na državnem kolodvoru v Trstu, menda je pisar, prav po socijaldemokratično zabavlja črez člane »Zveze jugoslovanskih železničarjev in to menda radi tega, ker imajo več poštenosti v sebi, kakor n. pr. on. Gotovo je bolj pošten narodni železničar, ki ne zasramuje svojega naroda in pusti drugim svoje prepričanje, kakor pa mednarodni, ki pljuva v svojo lastno skledo in zraven pa hoče še druge zasramovati. In navadno so tisti sodrugi najbolj jezični in hočejo zasramovati druge, ki so sami najbolj zasramovanja vredni. Ta imenitni Kek da kakemu uslužbencu, ako je treba, tudi službeno kapo, ako je hoče zamenjati z novo, za pol litra vina. Torej ljubi sodrug Kek, pusti poštene narodne železničarje v miru in poboljšaj se. zjž— Volitev v zavarovalnico. — Radovedni smo, ali bodo socijaldemokra-tični železničarji tudi sedaj protestirali proti tem volitvam, ko se je tako grozno — seveda z njih strani — sleparilo. Svoj čas, ko je bil kandidat še sedanji nadin-špektor Valle in pa prožni mojster Danek, so protestirali na vse pretega, ali sedaj pa bodo gotovo tiho. Da, da, časi se spreminjajo Zdaj pač teroriziralo oni in sami sebe ne iporejo pobijati. Lahko bi rekli, da v Rusiji ni tako. Drugo pot se bode pa že preskrbelo, da bode malo več prostosti. Volitev v okrajno bolniško blagajno. N. D. O. je sklicala v sredo zvečer shod slovenskih delavcev, učlanjenih v okrajni bolniški blagajni, da odločijo, kako stališče naj zavzame N. D. O. in narodno delavstvo v zadevi volitev v občni zbor okrajne bolniške blagajne. Shod je otvoril tov. dr. B r n č i č ter v daljšem govoru pojasnil z juridičnega stališča nepravilnosti in protizakonitosti, ki jih je zagrešila socialnodemokratična stranka v pripravi za te vo;itve Druga dva govornika tovariša G o d-nikin dr. Rybar sta navajala razne nezakonitosti, ki so jih zakrivili i socialni demokrati i Pagninijanci, kako so pripravili slovensko delavstvo ob mogočnost, da bi se udeležilo volitev, kako so kupovali glasove, da, naravnost kradli glasovnice in legitimacije itd. Vsi govorniki so poudarjali, da z oz:rom na vse to ne samo da ne kaže, temveč da bi bi'o naravnost sramotno ako bi se udeležilo narodno delavstvo volitev v takih razmerah, da bi se naravnost orna-zalo narodno delavstvo, ako bi stopilo v volilni boj s takimi nasprotniki Zbrano delavstvo je tudi uvidelo to in sprejelo sledečo resolucijo: Slovenski delavci, člani okrajne bolniške blagajne, zbrani na javnem shodu, sklicanem po N. D. O., v sredo, due 4. mejnika 1910, izrekajo sledeče: 1. Z zakonom z dne 30. marca 1888 drž. zak. št. 33 v živlienje poklicane okrajne bolniške blazajne imajo služiti izključno vzvišenemu namenu socialnega zavarovanja. Temu nasproti ste obe politični stranki, ki tekmujete za osvojitev izključnega gospostva v okrajni bolniški blagajni v Trstu, napravili iz tega dobrodelnega zavoda navadno orožje na frivol-nejšega strankarskega boja. 2. V želji dokopati se samovlade v okrajni bolniški blagajni, ste se bojujoči se stranki poslužili vsakega tudi najodur-nejšega sredstva. Dočim so se sedanji upravitelji okraine bolniške blagajne zatekli potom zvitega tolmačenja štatuta okrajne bolniške blagajne k raznim tehničnim ukrepom, ki naj onemogočijo, ali pa vsaj občutno obt‘že izvrševanje volilne pravice, itak omejene po zastarelem Statutu zlasti v zadevi d stavljanja izkaznic, sestave volilne komisije, oddaje glasovnic itd., so se drugi nasprotniki, ki se zbirajo okrog »Camere del lavoro“, vrgli strastno v naročje nezakonitosti in sklenili tajno sramoten pakt z delodajalci. Ob takih razmerah postaja vsako pošteno volilno delo nemogoče. 3. Namen N. D. O. ni bil in ni mogel biti boriti se za gospostvo v okrajni bolniški blagajni. Njen namen je bil le častna afirmacija slovenskega delavstva, učlanje-nega v okrajni bolniški blagajni, in ugotovitev njegovega števila. Vsled odrejene volilne tehnike in omenjenih nasilstev in nezakonitosti je pa povsem izključeno, da bi številna moč slovenskega delavstva prišla do pravega izraza. 4. Z ozirom na to uvodoma omenjeni delavci sklenejo : a) N. D. O. se v znamenje protesta ne udeleži volitve v okrajno bolniško blagajno dne 8. majnika t. 1. in se poživljajo vsi slovenski delavci, da se strogo vzdrže te volitve; b) N. D. O. se poživlja, da z vsemi svojimi močmi in posebno s pomočjo vseh deželnih organizacij doseže izpremembo štatuta okrajne bolniške blagajne, da bo odgovarjal demokratičnim načelom direktne in tajne volilne pravice na podlagi proporcionalnega volilnega sistema, ki naj napravi konec zlorabljanju splošnosti namenjene okrajne bolniške blagajne v politično strankarske in osebne namene, F>kor tudi odpravo nedostatkov in nejasnih določb omenjenega štatuta, zadevajočih dostavljanje volilnih izkaznic, sestave volilne komisije in oddaje glasovnic ; c) poživljajo N. D. O , naj pribavi v okrajni bolniški blagajni slovenskemu jeziku popolno enakopravnost, in d) nalagajo vodstvu N. D. O-, da predloži v najkrajšem času zahteve slovenskega narodnega delavstva v zadevi okrajne bolniške blagajne pristojnim oblastnijam. Resolueija je bila sprejeta soglasno in stem je torej nakazano stališče N. D. O. v zadevi volitev v okrajno bolniško blagajno. Niti N. D. 0 kot taka, niti slovensko delavstvo posamezno se ne udeleži volitev. Pozdrav Opencev vrlim bratom-delavcem pri N. P. 0. na dan delavskega praznika. Med nas s*e prihiteli Vi, med nas ste si želeli vsi, ker k bratu brat prihaja rad ; a kaj ta brat Vam govori ?... »Presrčno nam pozdravljeni in : »dobro došli" delavci! S ponosom gleda naša vas na sine, ki so roda kras; ki so v življenja znoju in dela trpkem boju ostali domovini nje zvesti, zlati sini. Naj bode Vam v plačilo src Vaših zadostilo in radosti obilo ! A zraven to voščilo : ..Ta prvi maj, ki Vaš je dan, telesnemu počitku izbran, naj duša Vam se razvedri, mortče žabi naj skrbi, ki tarejo človeški rotj od rojstva dokler gre odtod. Med brate torej prišli ste, da razvedri se Vam srce, to Vaš namen je bil in mi Vam kličemo navdušeni : Pozdravljen nam stotisočkmt. ki v delu, trudu si nam brat; vsaj enkrat v letu : prvi maj naj Ti deli veselja vaj ; saj vreden Ti sladkosti si, in vreden si, da se topi Ti duša, srce v radosti, ker dasi delavec trpin, ostal si roda vreden sin. Zato : Bog živi delavstvo, ki bratsko je udruženo v organizaciji le-ti, nam vsem zelo priljubljeni, ki ni le pristno delavska, temveč je tudi narodna ! To ravno vzbuja željo mi, voščilo jej izraziti: Naj se razvija in cveti, naj raste in naj se množi, Tako da vsak njen majnidan Bo vedno bolj in bolj krasan! To srca mojega je dar, a Tebi delavec: Na zdar 1 Tvoj ljubitelj. Domače vesti. d.— Velika ljudska veselica na Opčinah se je obnesla, kakor je bilo pričakovati, v vsakem oziru kar najboljše. Narodno delavstvo je izpred društenih prostorov, kjer je godba zasvirala „Hej Slovani", odkorakalo z društveno zastavo in godbo na čelu na Opčine. Na Belvederju je delavstvo zopet živahno pozdravljalo svojega voditelja tov. dr. Mandiča. Množica je korakala na Opčine po stari cesti. Veliko udeležnikov se je tudi vozilo s tramvajem, ali šlo po drugih potih. Pozdrav in sprejem pri obelisku je izostal, ker so se večernice na Opčinah toliko zakasnile, da so Tržačani že medtem dospeli na veselični prostor, kjer se je kmalu zbrala velikanska množica ljudstva, gotovo do 5000 oseb. Takoj se je razvila najživahnejša zabava ob sviranju godbe in petju sodelujočih pevskih društev, ki so drage volje sodelovala, da tako povišajo sijaj naše veselice. Zlasti živahno pa je bilo na plesišču, kjer se je vrtela poskočna mladina, dočim so se drugi v veseli družbi ob čaši vina zabavali prav po domače. Veliko obiskovalcev je imel tudi šotor podružnice Ciril in Metodove družbe. Težko je pač, rekli bi, nemogoče je, povedati, odkod vse je prihitelo občinstvo, da se pod okriljem N. D. O. poveseli 1. majnika, delavskega praznika. Zabava je potrajala do polunoči, ko so se udeležniki veselice razšli vsak na svoj dom. Da je živahnost z večerom ponehala, je bilo povod neugodno vreme, bilo je nekoliko vetrovno. Vsekako pa je N. D. O. lahko zadovoljna z uspehom te prireditve, kajti ako tudi ni bil gmotni uspeh vsled raznih okoliščin tako sijajen, kakor ga je bilo želeti, vendar pa more N. D, O. šteti to prireditev kot eno najlepših, kar jih je imela doslej. Velikanska množica udeležencev je pač pričala, da je N D. O. res predstaviteljica slovenskega delavstva v Trstu in okolici in da ima tudi prijateljev, ne pa le nasprotnikov. To se je pokazalo pri tej prireditvi, iu s takim uspehom sme res biti zadovoljna N. D. O. d— Zahvala. Odbor N. D. O. izreka tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem narodnim društvom, ki so s svojim sodelovanjem pripomogla, da je veselica na Opčinah tako lepo uspela. Najprisrčnejša zahvala vsem ! Obenem pa jih odbor N. D. O. naproša že sedaj, da ostanejo tudi še nadalje naklonjena N. D. O. Prav posebno zahvalo pa izreka odbor N. D. O. podružnici Ciril in Metodove družbe na Opčinah, ki je z ozirom nato, da je imela v svojem šotoru na veseličnem prostoru, kjer je prodajala razne stvari v korist družbi velik dohodek nad 300 K, od tega svojega dohodka naklonila 20 K podpornemu zakladu N. D. O. Čast podružnici, ki je tako pokazala vsem in vsakomur, kako je treba umevati vzajemnost med narodnimi društvi ! d— Najprisrčnejo zahvalo izreka N. D. O. tem potom g. Franu Kosu za njegov veliki trud, za njegovo požrtvovalno delovanje kot duše vsega izbraževal-nega dela v N. D. O. in izreka le željo, da bi g Kos tudi še nadaljeval s svojim delom in bil tudi še nadalje tako vnet širititelj pros ete med našim delavstvom, kakor je bil d isedaj. Narodno delavstvo mu je iz srca hvaležno za njegov trud. d— V mestni plinarni (gas) se pripravljajo, kakor je čuti, čudne stvari. Sicer je umljivo samo po sebi, da plinarna ne rt hi v poletju toliko delavstva, kakor po zimi. Dnevi so daljši, plina se porabi vehko manj, kakor pa v dolgih zimskih večerih, in ga seveda tudi ni treba toliko proizvajat', vsled česar se tudi rabi manj delavcev. Vsako leto so se torej odpuščali začetkom poletja, ali pa že meseca majnika delavci, kolikor jih je bilo preveč, seveda pa so se potem ob času potrebe zopet sprejemali. Stara praksa je bila, da so v slučaju takega zmanjšanja števila delavstva pred vsem odpuščali — domače, slovenske delavce, dočim je bil regnikolo vedno tisti, kateremu se ni bilo bati, da izgubi, tudi samo začasno, svoj zaslužek. Tako nameravajo baje storiti tudi letos ! Toda ako se je to prakticiralo leta in leta tako, izjavljamo danes, da ne bomo tega pripustili nikdar več! Sam tržaški ž u p a n je bil ob času oddaje del v novi prosti luki pri c. kr. namestniku, kjer je zahteval, da naj dobi delo v noviprosti luki samo domače delavstvo. Dobro ! Ako zahtera tržaški župan za novo prosto luko, ki ne spada v njegov delokrog, vse delo samo za domačine, naj pred vsem pomete pred svojim lastnim pragom in poskrbi zato, da bo pred vsem v mestni plinarni imelo delo domače delavstvo! To je z ozirom na njegovo postopanje v zadevi nove proste luke njegova prokleta dolžnost, in če tu postopa drugače, potem ni mož, potem je bilo njegovo posredovanje le politična lumparija, uprizorjena edino le z namenom, pripraviti slovensko delavstvo ob kruh. Zato tudi danes zahtevamo z vso odločnostjo : dokler je se kak tujezemec, kak regnikolo v mestni pli- narni, ne sme biti odpuščen noben slo- venski delavec. Ako je župan stal na stališču, da imej v Trstu pred vsemi domačin pravico do zaslužka, naj ostane tudi pri tem, ako hoče veljati za poštenjaka, ne pa za hinavca. Eaaka pravica povsod ! ! Ako je to veljalo za novo prosto luko, mora veljati tudi za mestno plinarno, in tu še prav posebej, ko mestno plinarno vzdržujejo tržaški davkoplačevalci, med temi tudi Slovenci. Ako je treba odpustiti delavstvo, se morajo odpustiti najprej bijezemci, regnikoli, in to do zadnjega, potem šele pridejo na vrsto domačini. Sam župan se je postavil v zgoraj omenjeni zadevi na tako stališče, in mi bomo poskrbeli, da se bo tudi tu delalo po tem načinu. Izjavljamo, da ne odsto pimo niti za pičico od te upravičene naše zahteve, in da bomo, če to treba, storili vse potrebne korake tudi do najvišjih mest, da ohranimo našemu delavstvu zaslužek na domačih tleh. Samo pravice zahtevamo in nič druzega in če merodajni krogi nočejo, da naj smatramo vse njihove obljube in zagotovila nepristranosti za ldž in hinavščino, naj store tu svojo dolžnost in poskrbe, da ne bo tujezemec jemal izpred ust zaslužka domačinu ! Obenem pa svarimo te kroge, da naj se nikar ne igrajo z ognjem, ako se nočejo opeči, naj nikar ne tirajo slovenskega delavca do skrajnosti, kajti tudi najpotrpežljivejšemu slovenskemu trpinu bi končno znala zavreti kri v žilah! Potem nikar ne delajte nas odgovornih za posledice, kajti opozorili smo vas pravočasno na vašo dolžnost in si potem omivamo roke. Skrbite torej, da se ne bodete pozneje kesali! d— Odbor krajevne skupine sv. Marka in sv. Andreja vabi vse svoje člane tovariše, da se vsi polnoštevilno udeleže prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m. ob 7‘10 zjutraj na južnem kolodvoru sprejem naših tovarišev ljubljanske N. D. O. Ob enem opozarja, da se istotako vsi udeleže popoludanske veselice pri sv. M. Zgornji »pri Tirolcu" in zvečer predstave »Divjega lovca" ob 7. uri zvečer v »Nar. domu" v Trstu. Tovariši delavci ! Uporabite to ugodno priliko, da se svojimi tovariši iz središča Slovenije bele Ljubljane pobratite in osebno seznanite ! Za odbor krajevne skupine sv. Marka in sv. Andreja : R Pregare c, F. B o n a n o, predsednik. tajnik. d— Gostilna članov N. D. O., via Caradori št. 18, išče upravitelja do 15. maja. Natančneji podatki v današnjem oglasu. DOPISI. Z Opčin. Odbor openske podružnice sv. CM. se vljudno zahvaljuje vsem narodnim damam in gospodom na Opčinah, kateri so bogato založili podružnični šotor na dan veselice N. D. O. Darovali so : Ga. Mesto upravitelja gostilne ki mora biti oženjen se odda. Sprejme s< le odločno osebo, ki je že samostojne vodila gostilničarsko obrt, ali pa izučer natakar. Žena mora biti pridna in vešče kuharica. Kavcija 600 K. — Ponudbe m odbor zadružne gostilne N. D. O., Trst . - - ... Via Lavatoio št. 1. ■■■■ Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladftičorno ul. Molin Grande štv. g. kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kri in razne sladščice, potice itd. Udani .......-um« .... ... I Konsumnn zadruga H, D 0, Joalp Tanče Prodajalne: ulica Bosco 17. Telefon: štev. 23-21. II. ul. Miramare III. v Skednju. Čisti dobiček tega Vašega prvega go- spodarskega podjetja Je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari 1 Marija Krpan in Fr U i»n po 4 K. Ana Daneu, Mar. Jii glinck, Minka Znidarš č in N. N. p« 1 K G. Luka Slavec 40 st in ga. Ai tnn ji 36 Nt Gdč. Sancin 2 K. Ge. Marija Dmšček potice, vino in pinco, Costantini 1 torto in sladč ce, Alojzija Malalan 1 butali k maršale, 1 buteljko vermuta in 2 pinci, LanH Kariž 1 potico in 1 pinco, g. Anton Sodč trg. 3 š-ailje bonbonov, ge Fran a H r vati n 2 kuhana jezika, Gomzt y in N»vič 3 torte, Jenč č 1 torto, 1 Skatijo fnh bonbonov, družina Keber 50 k« a v fmih slašč c, ge. Sorč M v nca 2 torti in 6‘) sladč č, Brišček 3 steki, refo^ka, Logar 1 škatlj • sl.dčič, Pavla Malalan 2 buteIjki Vipavca in pinco, Ljudmila Hribar milanski kruh in škatljo bonbonov, Popka Staudacher 2 steklenici refoška, g. M ško Margon 1 salamo, g. Hribar in R; žem 62 steki, sodovke. Bog živi vrle darovalce ! ds.— Ajdovščina. (Proslava 1. majnika1. Točno ob 4. uri zjutraj pričeli so topiči puk»ti, na kar je izšla godba in za mo korakala masa delavstva po Sturiji in A|d vščim D ugo ljudstvo je bilo takoj na negah in se je radovalo z nami. Popoludne ob 3. je odkorakalo delavstvo z g d bo na zabavni prostor, kjer se je začelo zbira'i ljudstvo od vseh st a ni in vseh s anov. V sk, ki je prišel, je bil presenečen. Probtor je bil srečno izbran. Bujno razrastel gozd, po tleh pa mehka trava in mah. Na ta tla je poltgla masa prav po domače, delavci in inteligenca. Udeležil se je te zabave nadravnatelj tovarne g. Amann, potem ravnatelj in vse uradništvo tovarne in vsa d uga tukajšnja in iz bliž je okolice intel genca obojega spola. Vse se e naslnj; lo na lepoti narave-ter godbe in et a. Bilo je tudi šal ivih prizor v, ki so napravili ob lo smeha. Za okrepčilo ie bilo tudi vse pripravi eno, &■ -Veda si je mo al stieči vsak sam Dobil je pri mizi, kar je ž-1 1, in si ponesel za grmiček > li drevo. Le prehi ro je potekel čas in težko, težko «-mo se ločili od tega krasnega pro tora in skupne zabave. Splošen glas je, da kaj takega še ni bilo pri nas ! Vse je bilo navdušeno in veselo. P. družnica N. D. O. in podporno društ'0 smeta biti ponosna na to prireditev. de— Socialna politika na Fran coskem. M niste dela in s« cialn h zadev je i/dal dve nar« dbi. Z eno naredbo se prep« vedu e noša težkih bremen žinskam, uedi htoim delavcem pod 18 leti in obrtnikom. Ta nar« dba zadeva obrtna podjetja, to arne, rudokope 1 djedelnice, delavnice, laborat >ri|e, suhi je, kleti, skladišča, pro-dajalnice in pisarne. Pri tem ni nobene razlike, ali so ta podjetja javna ali zasebna, ali jih upravljajo laiki ali duhovniki, ali pa če so podjetja v naučne ali dobro-tvorne namene. T»ža bremen je določ na po r-tarosti in spolu ter načinu, kako naj se prenašajo. D<«lje je dečkom po 14 in deklicam pod 18 leti prepovedan prevoz breunn s samo-in dvok« lnicami in dečk m pod 14 leti ter že skem sploh prevoz bremen s tovornimi trikolnicami. Tri tedne po porodu je ženskam prepovedano nositi katerakoli bremena. Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu mm CENE ZMERNE. TELEFON 16 83 V i cd c „ 03 ? Xa obroke ^ C CD s =: O c co e e ° .S, CL l/elika zaloga izdelanih oblek CD S Sl CD CD CO Pl IM E J2 za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna S ® .=, io « o za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. co o. *“ co Adolf Kostorls, ul. S. Gloonnnl 16,1. n. zra- en „BUF ET AUTOMAT1CO“ - < o_ "7“ mmm POZORI Skladišče ni v pri II- ■ POZOR! Skladišča ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. |pj čju, ampak v prvem nadstropju. n®« Novo pogrebno podjetje seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azegllo št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. J Sr Cene nizke "| V [. i n E brez Konkurence Velika zaloga 2 manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5. V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svihnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno ul ugajale, se zamenja ali pa sedenar vrne brez nlkaklh zadržkov. Poskusiti in se prepričati Č arom iv. Poslužit«- hi« « v ulici de Rivo 26 Velika znl««ga žh vsakovrstne zlit«n«nH ter jamči za V leti Članom N 0 0 O pozor «r in zlatanine h in stenskih nr ter ršuje vsako popravo. Književne novosti: 2-2<> 3.2^ udani znižane cene. lojz ovh, urar. Zaloga likerjev v ičekih in butiljkab Jakob Perhavc TRST - Via del Acque — TRST Veliki Izbor v«.ahi«vi-Hi ih najfl i«>Jših in starlb vin v buteljkah. P«> tr> žba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim ro.akom za naročbe bodisi na debelo ali na drnbn /.a razne slavnosti, poroke, krste, družinski, pogosčenja itd. Za poletni čas se pripor«'ča malinovec in tamarindo. Tomo Kole menic krojač ul. Glulia si 31. I. udst. priporoča svoj i m >d«trno urejeno krojač-nico v kateri se izvršuje vsa dela spadajoča v krojcšno obrt. — Cene zmerne Svoj k svojim ! Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridete« v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svojo gostilne „A11’ Adria“ ni. N nova štv. 11 in „Ai fratelll dalmati“ ulici Zudec he štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. 000000000033300 GREGOR