PoŠtnina plačana v gotovini tzhaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50 Din, *a inozemstvo 2G Din Rdčun pri poštnem čekovnem zavodu 5t. 10.666. Jlova $)oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. nfokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojco lc do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva bbjave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 23. Celje, petek 17. marca 1933. Leto XV. Dr. Anton Božie CELJE, 17. marrfl. Dr. Antona Božiča ni več med ži- vimi. V četrtek ltt. t. m. ob 9. dopol- dne jo za vedno odšel od nas. Njego- vo truplo, ki je omagalo in podleglo težki, dolgotrajni bolezni, počiva rned cvetjem, zelenjem irt venci v vili »Milistan« v Miklošičcvi ulici G, od koder bo nastopil po'kojni dr. Bo- ži6 v soboto 18. t. m. ob 1(5. svojo pot v poslednji dorn na okoliškem poko- pališču. Dr. Anton Božič se jo rodil 12. de- cembra 1876. v skromni kmečki hiši v Stročji vasi pri Ljutomeru ter je že kot otrok doma spoznal rosno in trdo življcnje malega kmeCkega po- sestnika. Ko je dovršil ljudsko šolo, jo šel na gimnazijo v todanji nemški Maribor. Na ginmaziji in pozneje na univcr/.i jc živel življcnje slovenske- ga študenta. Krulia m znbave je bilo malo, učenja pa mnogo. Po dovršenih pravnili študijah jc prišel 1. 1901. v Celje. Najprej se je posvetil sodniškenm pokliou, potem pa je vstopil v odvetniSko pisarno svojega ožjega rojaka dr. L. FilipiČa v Celju, ki jo je po njegovi smrti prevzel kot pdvetnik. Soproga dr. Božiča, ga. Olga, hčerka dv. Filipiča, je bila pokojniku vedno vzorna, Iju- beča in skrbna življenska družica ter jo vsakdo, ki jo pozna, globoko spo- štuje kot zavedno, inteligentno in piemenito damo. Otroke, ki so izšli iz srečnega zakona, sta vzgojila stro- go v narodnem duhu. - Ko-je>J»il«r8^ooQi»br«--4^^jT-v-<4&t4it~- ustanovljena Narodna stranka za bivše Spodnje Štajersjko, se jc dr. Božič z navdušenjcni pvidružil po- kretu, ki je dal političnem in gospo- darskem življenju štajerskih Sloven- cev novih smeri. Sestav.il jo za nage kmočko ljudstvo nov soeialni in go- spodarski program, po ka,terem; je delal v številnih gospodarskih kor- poracijah in drugih organizacijah. Z njegovim pozitivnim, požrtvovalnim sodelovanjem je zrasla dolga vrsta krepkih zadrug in drugih gospodar- skih korporacij. Njcgovo zadružno delo je bilo tako obširno in vsestran- sko, da bi so dala o njem napisati cela knjiga, Dolgo vrsto let je načc- loval Zadružni zvezi v Celju, Celjski mestni hranilnici, Zvezni tiskarni v Celju, Lastncmu domu odnosno se- dan ji Kmetski posojilnici in deloval tudi kot odbornik v raznih drugih gospodarskih ustanovah. Do svoje smrti je bil predsednik Društva hiš- nih. posestnikov za Celje in okolico. V težkih Casih pred vojno se jc z veliko energijo in odločnostjo udele,- ževal nacionalne borbe in se tudi udeležcval dela v številnib narodnih društvih in drugih organizacijah. Bil je ustanovitelj in prvi predsed- nik druStva Sokolski dom, ki jo že pred vojno zgradilo ponosno sokol- sko trdnjavo v Gaberju. V okoliškem občinskem svetu je bil pred vojno mnogo let gospodarski referent in je vršil svoje delo tako vzorno in uspešno, da so ga rospoktirali tudi narodni nasprotniki. Po vojni je bil izvoljcn v celjski občinski svet ter je z izredno marlji- vostjo in vestnostjo opravljal funk- cijo mestnega finančnega referenta. Naše časopisje ga. je vedno cenilo kot odličnega sotrudnika. V »Domo- vini«, »Narodnem listu«, »Narodnem Dnevniku« in »Novi Dobi« je objavil veliko število izvrstnih gospodarskih in političnih razprav in polemik. Dr. Anton Božič je bil Jugosloven /, dušo in telesom, kremenit, odkrito- sVčen značaj, izredno delaven mož visoke inteligence in blagega srca in priljubljen družabnik. Z njegovo smrtjo je nastala vrzel, ki jo bomo težko občutili. Tisoči, ki so poznali in cenili pokojnega dr. Božiča, mu bodo ohranili nadvse fasten in ueiz- briscn spomin. Zgodovina bo oliranila svetlo ime iU1. Antona Božiča, plejnfiiülje«a *ijtia slovenskega naroda. Redna skupščina celjske sokolske župe (Konec) Brat dr. Požar je poročal, da je nadzorni odbor nažel blagajniške knjige v redu, in predlagal razrešni- co upravi. Poročila brata (ajnika, in nacolni- ka ter sestre nafelnice so bila spre- jeta brez debate. Pri poročilu brata prosvetarja so nekateri delegatje ugovarjali izkazanim številkam v tabelah, kar so pa redka društva sa- ma zakrivila, ker niso poslala točno svojih izvestij. Vsein navedenim funkcijonarjem je izrekla skupščina zahvalo, posebej še bratu prosvetar- ju, ki je minulo leto prosvetno delo Tudi ustne slu^nice 9 obolijo ce ust ne nequjete dnevno s pravim antiseptičnim sredstvora. ODOL je antisepticen in prodre tudi v najbolj skrite kote in qube ustne dupline. ODOL ohrani usta cista ter jih reši vseh bahterij in unici vse nabrane ostanke jedi.Uporabljajte zaradi teqa Za neqo ust skjurno ucinkoviti in ZQ 40let preizkuseni ODOL v naši župi dvignil na dostojno viši- ¦^iK* v veselje nas vseh. Pri blagajniž- kem poročilu so izražali posamezni delegatje želje, katerim pa vsled šib- koga gmotnega stanja ni bilo mogo- če ustreči. Odobrena je bila tudi ta- bela sestre Lojkove, ki prikazuje številčno stanje sokolskih pripadni- kov za posamezna društva in vso žu- po. Župni prispevek ostane kakor lani in sicer 5 Din za vsakega čJana in članico. Brat blagajnik je prečital prora- čun za leto 1933., ki je bil istota'ko v celoti odobren. Župa letos ne bo priredila župne- ga zleta, ker se bo vršil pokrajinski zlet v Ljubljani1, na katerega so se bratske edinice že zafele ]iripj'av- ljati. Obönemu zboru je bilo poslanih več predlogov. Župno načelništvo zahte- va spremembo pravilnika o popustih na železnici. Spremeni naj se § 2. pravilnika tako, da bodo uživale pri skupnih iztetih.- ugodnost-äü^'. piopu- sta tudi manjšo skupine, vsaj 0 oseb. Obenem se naj Clen 3. istega pravil- nika razširi še na župno in okrožne zlete ter na župne teknie. Pravilnik poškodbenega fonda se naj prilagodi tako, da bodo poškodo- vancem posebej povrnjeni stroški bolnice in posebej dnevtii prispevek. Pri gledaliških prcdstavah in kon- certih, ki jih prirejajo sokolska dru- štva, se naj doseže popolna davfna oprostitev. Obnovi se za letos tudi sklep lan- ske glavne skupšcine, da se brezpo- selni in taki, ki se sami ne morejo vzdrževati, oprostijo plačevanja žup- nega in saveznega prispevka. Na predlog br. društva Senovo se sklep razširi tudi na one brate in sestre, ki sicer niso brezposelni, a jim dohod- ki ne zadoščajo za redno preživlja- n]c. Takšni primeri so v naših rud- SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 10. Težave mladega učitelja V oktobru 1879 sem nastopil svojo prvo službo in sicer na Razboru, prav tarn, kjer sem po 40 letih doslužil. Tatrat sem bil še mlad, golobrad učitelj, brez ugleda še, a poln ide- alov. Dolgo Crno suknjico sem nosil, grdo nisem gledal, rajo sem pel, raz- diral sale in se smejal. Pa so neka,- teri ljudje iz moje okolice pač me- nili, da še sam nisem dovolj vz- gojen. Sami so se izražali, da sem še navoda potrcben. S salami in poukom sem se kmalu prikupil šolski mladini, ki je bila iz- prva malo dostopna. Saj sem bil prvi učitelj V tern kraju, pred mano je župnik dvakrat v tednu poučeval v krščauskem nauku in Citanju kate- kizma. Prvi mesec smo v šoli šteli, peli, so igrali in prcbavljali Ezopove bas- ni. Telesno in duševno sem hotel razgibati deco, jo vso pri'dobiti zaso, preden bi se lotil resnejših stvari, ki | bi jih potem tern lažje dosegel. Teh metod in na'menov pa seveda neka- teri razborski dedci niso razumeli. Neko nedeljo v novembru so se po opravilu zbrali v šolski sobici Cla- ni krajnega šolskega sveta, da bi se- stavili šolski proraCun za novo leto. Bi'lo je šest kmetov, župnik in jaz. Bag smo pričeli rapravljati. Tedaj pa se široko odpro vrata in vstopi sam Liški Jože, zelo upliven kmet. Osmerico kmetov je bil prl- vedel s seboj in jo zdaj pokazal na- nje, ki so se s temnimi pogledi ri- nili v sobo: . • -¦¦ »Tile možje vam bodo nekaj po- vedali!« Spogledali smo s.e. NiC dobrega! In dostavil jo prav hlnavski: »No smete se jeziti zaradi tega!« Možje pa zaropočejo kakor iz ene- ga grla: »Nc bomo otrok pošiljali v4 solo, doklcr ne bo drugačen nauk! Ni tre- ba našim otrokom pripovedovati praznih čenč o mačkah, lisicah, ko- koših in oslih! Živali že sami pozna- jo. Rajši naj »toflblat« (berilo) pre- birajo tu V Soli, pa »ajmolajns« naj pridno gonijo. Taka sola je kaj vred- na in tisti uCitelj, ki se na svojo reč razume!« Odborniki so osupli. zrli vame, nih- fe so ni postavil zame, kmetom pa je zmagoslavje gorelo iz oH. Prešine me svete jeze val: »Tako mislite, dobri ljudje, da bo- mo že prvi teden o zvezdah se ufili? Vendar je treba, da najprej spoznam vaše otroke in ti mene. No morem pričenjati narobe, kakor jc to delal Kurent, sicer mi v prihodnjem letu zaostanejo v učenju. Ob koncu leta bo javna preizkuSnja. Tedaj lopnite po meni, Co to zaslužim! A nc že v začetku! Pustite me v mini pri delu, ne motite me, ne jemljite mi veselja, ki mi ga dajejo vaši brihtni in čed- ni otročki. Nikar ne mislite, da po- učujem kar tjavendan, kakor mi kdaj kaj na misel pride. Moje delo je vse po načrtu, kakor je to vsem šolam ukazano. Laliko mirno greste vsakdo na svoj dom. Za])omnite si, da jaz, ki sem ufiitelj, in čeprav sem mlad, no bom k vam hodil v solo!« Kakor so jim preje bila ušesa ne- znansko zrasla, tako so se jim zdaj nanagloma spot skrajšala. Molče so odšli. j Ažo po nekaterih tednih so se spet prikazali v soli, a tokrat s težkimi ce>karji, v njih so bile cerealije in zelenke. In usta so jim bila polne hvale. Le eden med kmeti je ostal trd, neomajen. Bil je to Dobovšek, imo- vit posestnik. Pri ženiji je služil in rad se je bahal. Otroke je premalo v Solo pošiljal in tako se je zgodilo, da je bil obsojen na dva forinta globe. To ga je pa hudo razjezilo, seveda. Nekega jutra, komaj sem a'e bil oblekel, potrka DobovSek prav moö- no na moja vrata. In že tudi vstopi ropotajo z ogromnimi čevlji: »Cujte vi, kako je to, da mi kazen pišete? Kaj mislite, da denar kra- dem? Veliko zemlje imam, mnogo sveta sem videl, ne bo si vsak pri- tepenec Cevljev brusil ob meni! Bil sem na Dunaju in v Budimpešli, tu- di na Reki, pri ženiji sem služil, ni- kogar na svetu sc še nisem. bal. Vse postavo so mi znanc, zato se no dam kaznovati!« In je z vso mofjo udaril ob mizo in mi v slovo s povzdignjeno pest jo zabrusil: Stran 2. »Nova Doba« 17. III. 1933. Stev. 23. nikih, kjer delajo bratje le po dva ali tri dni v tednu, dostikrat niti to- Hko. Župa bo tudi v bodoče krila iz svo- je bla.gajne stroške telovadcev za ta- ke tekme in treninge, na katerc bo župa prizadete sama posebej poziva- la. Sokolsko društvo Trbovlje bo dale na razpolago lutkovni oder. Potovalo bo ž njim po društvih celjske župe. Za obrabo bo župa prispevala pri- merno podporo. Na predlog sokols'kega društva Šo- štanj se predpiše za leto 1933. pose- ben prispevek v iznosu 1 Din za vsa- kega Clana in članico. Ta prispevek je namenjen draštvom, ki imajo pre- komerno zadolžene sokolske domo- ve. Bratske edinice naj sestavijo na- biralne pole in na podlagi teh izter- jajo sklenjeni prispevek. Mecl našim članstvom se bodo našli gotovo tudi taki, ki bodo radevolje več prispe- vali. Nabrani denar se bo razdelil med prizadeta društva. Skušalo se bo pri JSM doseči pre- vod pravilnika za skrajšanje kadr- skega roka, ker je dosedanji pis an samo v cMlici. Glede izposojila župnih telovadnih krojev se bo uvedel enotni sistem. Načelništvu bratskega Saveza se predlaga, da izda v bodoče proste vaje brez popravkov vsaj eno leto prej, da se jih more do sezije jav- nih nastopov temeljito predelati. Predlogi glede odpisa župnega in saveznega poreza za nekatera dru- štva niso prišli v poštev, !ker je žup- na skupščina zavzela načelno sta- lišče, da takib izjem ne more dovo- ljevati. Savezni skupš&ini se predlaga sprememba § 21. društvenih pravil v tern smislu, da se morajo glavne skupščine društev vršiti najkasneje do 15. februarja vsakega leta. V § 12. župnih pravil naj se vnese, da se mo- rajo župni občni zbori vršiti v me- secu mai'cu vsakega leta. Po bratskem društvu Celje sta bi- la stavljena še dva predloga za sa- vezno glavno skupščlno. ..> Ostali predlogi so bili več ali manj žg obravnavani pri predlogih dnigih društev. Br. sokolskemu društvu Šmarje so bili dani nasveti, kako preskrbeti bratom godbenikom potrebne slav- nostno kroje. Župna skupščina je odobrila izstop sokolskega društva Dobova iz celj- ske in vstop v zagrebško župo. Bratskemu Savezu je bila v ime- novanje predlagana naslednja lista: Starešina Jože Smertnik, I. podsta- rešina br. Poljšak Ferdo (Zagorje) in dr. Zdolšek Josip (Brežice), načel- niik Poljšak Rudolf, podnačelnika Grobelnik Tone in Klun Franjo (Za- gorje), načelnica Almira Grudnova, podnačelnici Klun Darinka (Zagorje) in Slana Marija (Hrastnik)„ tajnik Franjo Čepin, blagajnik Bernard Wl- tavsky, prosvotar ing. Vlado Burnik (Velenje). Člani uprave: Debelak Zofka, dr. Dolničar Jože, dr. Hrašo- vec Milko, polkovnik Gavrilovič Du- »Zapomnite si, take mlade tiče bom jaz že naučil!« Kri mi je šinila prav v konec uses. V skoku sem planil na dedca, ga zgrabil čez pas in potegnil nase tako močno, da je telebnil na tla, kakor je bil dolg in širok. Kakor neboglje- no dete je ležal tarn. Zbal sem se, če bi se mu bilo kaj zlega pripetilo, zato sem ga dvignil s tai. Stoje pa mi ves skružen de: »Gospod, tukaj sta dva forinta, saj rad plačam kazen, ker je zaslužena. Brez zamere!« Odštel mi je denar in je prejel po- botnico. Tako se je spokoril zadnji upornik in sva si bila odslej dobra prijatelja. O praznikih in na furovže sem se rad oglašal pri njem in kratkočasil vso družino. Lepo je bilo tarn! Na mizi štefan vina, kokoš, svinjska glava, šarkelj in krajec pogače — znaki mojega prava! Navsezadnje je postal celo šolski načelnik, občinski svetovalec iq. cer- kven ključar. Tako ga je izufila in vzgojila moja sola. Ne pa narobe — zaradi globe! šan, dr. Nendl Alojz, Sirec Drago, vyi < iz Celja, dr. Svetina Fran (Sv. Jurij ob j. žel.), Pleskovič Rudolf (Trbov- lje); namestniki: Baša Alojz (Zidani most), Hofbauer Lojze (Hrastnik), Kurnik Tone (Velenje), Milost Bogo- mir (Sevnica), Holy Josip (Brežice), Vrečko Martin (ŠoŠtanj). Nadzorni odbor: Kralj Drago, Perc Karol, dr. Požar Joško, Smi'd Franjo in Šmid Matko, vsi iz Celja; namestniki: Furlan Franjo (Laško), dr. Šašel Jo- že (Šmarje), Tiller Fran, Celje. Žup- no častno razsodišče: predsednik dr. Nendl Alojz, podpredsednik dr. Dol- ničar Jože, delovodja Srečko Razpot- nik (Rims'ke toplice), dr. Požar Jože, dr. Hrašovec Milko; namestniki: Perc Stanko, Kramar Jože in Wltav- sky Bernard. Pri slučajnostih so posamezniki iznesli pritožbe in razna vprašanja. Opazilo se je na pr., da so nekateri bratje, ki so do oclhoda k vojakom redno posecali telovadbo, po prihodu od vojakov telovadbo zanemarjali. Izkoristili so ugodnost skra.jšanega kadrskega roka. Župa nima namena v tern oziru karkoli ukreniti, zlasti glede zopetnega vpoklica k odsluže- nju ostalega kadrskega roka. Pravil- nik predpisuje obveznost telovadne- ga obiska do 20. leta. Kdor tega ne izvršuje, se črta. Organizaciji bo le v dobro, ako se iznebi nedisciplini- ranih članov. Vprašanje, kdo je dobavitelj sokol- skih potrebščin za Celjsko sokolsko. župo, je ostalo deloma nerešono Bratje si naj ogledajo inserente v Župnem vestniku in bodo najlažje ugotovili, pri kom se naj kupujejo sokolske potrebščine. Ob 13. uri je brat starešina Smcrt- nik zaključil občni zbor in se še en- krat zahvalil udelžencem, ki so se z zanimanjem udeležili debate in bili ves čas stvarni. Iz poteka občnega zbora se je na najlepši način zrcalilo delo župnih edinic v minulem letu. Vkljub vsem napadom so ostale so- kolske vrste ne le strnjehe, temveč so na svoji odpornosti pridobile. Vsi, ki so bill navzoCi na župnem občnem zboru, so se trdno prepričali o isti- nitosti članka brata Svobodina, ki ga jo zaključil v 3. številki Župnega Vestnika z naslednjimi stavki: »Na- se sokolstvo stopa naprej! Napadi ga krepijo in čistijo. Samo tisti cilj je lep, ki se je treba boriti zanj. So- kolstvo koraka! Zaplotniki, zavist niki, obrekovalci ostajajo za njim v poltemni daljavi. Spredaj pa je svet- li, jasni cilj. Naprej!« Delovanje Združenja trgovcev za mesto Celje CELJE, 17. marca. Zdiiiženje trgovcev za mesto Celje je imelo v sredo 15. t. m. zvečer svoj re dni letni občni zbor v mali dvora- ni Narodnega doma ob skromni ude- ležbi članstva. Predsednik g. Stermecki je uvodo- ma pozdravil vse udeležence in se spomnil od zadnjega občnega zbora umrlih članov gg. Frica Skoberneta, Franca Bergerja in Franca Schwar- za ter ge. Ivane Vošnjakove in Ter rezije Škerbinkove. Predsednik je poročal o raznih aktualnih gospodar- skih zadevah, o boju proti krizi, o pomanjkanju denarja, o težavah pri naročilih, ker zahtevajo nekateri inozemski lastniki jugoslovenskih tovaren od trgovca denar v naprej, o uvajanju in zviševanju davkov, o vi- sokih železniških tarifah, o konzum- nih društvih in nabavljalnih zadiTi- gah, o potrebi dekoncentracije javne uprave, o šušmarstvu, o podporah celjskega trgovstva za brezposelne, o kliringu in o potrebi združitvo oko- liške in celjske mestne občine. Zdru- ženje trgovcev je sedaj plačalo svojo hišo v Razlagovi ulici in je zato zni- žalo gremijalne doklade. Tajnik g. Blazon je poročal, da je imelo Združenjo trgovcev za mesto Celje ob koncu leta 1932. skupno 274: članov napram 294 ob koncu 1. 1931. Navajamo podrobne številke 5ca leto 1932. (v oklepajih številke za 1. 1931.): od članstva je moškega spola 180 (202), ženskega 94 (92). Protokolirani člani so 103 (101), neprotokoliranili je 171 (193), solastnikov in družabni- j kov 41 (42), prokuristov in proku- ristk 12 (15), poslovodij in poslovod- kinj 43 (47), uradnikov 52 (86), urad- nic 75 (84), trg. pomočnikov in pot- nikov 160 (173), trg. pomoönic 87 (80), blagajničark 12 (15), trg. vajencev 50 (50), vajenk 29 (34), trgovsko neiz- vožbanega osobja je 99 (116). Poslovalnica trgovskega bolniške- ga in podpornega društva, ki jo oskrbuje združenje, je imela ob kon- cu 1. 1932, vpisanih 646 zavarovan- cev in je lani izdala 2027 nakaznic za zdravnike ali bolnice. PraktiCne vajeniške preiskušnje je napravilo lani 9 vajencev in 8 va- jen'k. Učni uspeh na trgovski nada- ljevalni soli ob koncu šolskega leta 1931/32. ni bil razveseljiv. Od 29 učencev in učenk v prvem razredu jih je izdelalo samo 14, od 26 v dru- gem razredu komaj 9, od 25 v tret- jem razredu pa 17. Uprav porazen pa je učni uspeh v letoSnjcm prvem te- čaju. Učni gospodarji bi morali bolj nadzirati učence. Glede obveznega zavai'ovanja po § 384. novega obrtnega zakona se je vrSila pismena anketa, odgovorilo pa je samo 93 članov; od katerih se je 70 izreklo za zavarovanje, 23 pa proti zavarovanju. Združenjo je v minulem poslovneni letu interveni- ralo na merodajnih mestih glede vpostavitve" vmesnih vlakov na glav- ni progi ter na stranskih progah Ce- lje—Dravograd in Celje—Grobelno, glede opustitve podaljšanja celjske- ga mestnega avtobusnega prometa do Zagreba, glede sprcjemanja kovane- ga denai'ja pri državnih blagajnah v večji količini, glede ustanovitvo re- klamacijskega odbora v Celju za celj- sko okrožje, glede povišanja nezgod- nega zavarovanja od C na 7%, glenega pökojnika. Društvo izreka težko pri- zadeti rodbini globoko sožalje. c člani Sokolskega društva v Celju se pozivajo, da se udeleže v soboto 18. t. m. ob 10. v kroju pogreba umrlega ustanovitelja in bivšega predsednika Sokolskega doma v Ga- berju br. dr. Antona Božiča. Zbira- liščo ob 15.30 v mestni sokolski telo- vadnici. c Shod JRKD na Dobrni. V nedeljo 19. t. mP po rani maši bo v narodni šoli shod JRKD,„na katerem bo po- ročal narodni poslanec g. Ivan Pre- korSek. Somišljeniki, udeležite so shoda zanesljivo in polnoŠtevilno! o Tretje predavanje o živalskih kužnih boleznih, ki ga je priredila krajevna organizaeija JRKD za Ce- Ije-okolico, se je vršilo v Cetrtek 10. t. m. zvečer ob veliki udclcžbi vašča- nov v gostilni g. Öupergerja na Lo- pati. Predavatelj sreski veterinarski referent g. Maksim Öribar.iz Celja je žel za svoja izvajanja splošno pri- znanje. V imenu Lopatčanov se mu je zahvalil tamošnji ugledni posest- nik g. Krajnc in obenem naprosil strankine funkeijonarje, naj ostane- jo tudi v naprej v tesnih stikih z ljudstvom. Krajevna organizaeija namerava v najkrajšem Casu prire- diti tudi predavanja o prvi pomoči pri nezgodah. c Ljudsko vseučUišče. V risalnici meščansko sole bo predaval v pone- del jek 20. t. m. ob 20. g. inž. Janko Čuček iz Ljubljano o sladkorni in- dustriji v Jugoslaviji. Predavanje bodo spremljale skioptiene slike. c Na Ljudskem vseučiiišču je 13. t. m. predaval vodja meteorološkega instituta ljubljanskega vseučilišča g. dr. Oskar Reja o Visokem Atlasu. Opisal je potovanje, ki so ga je ude- ležil lani kot Član društva Exkur- sion, ki' stalno prii'eja potovanja v vse dele zemlje s prav malimi izdat- ki ob najpreprostejšem življenju udeležencev. To potovanje je vodilo i7. Marseilla po morju v alžirski Oran, odtod po Maroku na dva naj- vi'sja Whova Visokega Atlasa ter nazaj preko Gibraltarja in Španije. Zelo lepe in značilne številne skiop- tične slike so risale kraje, prii'odo in c Koncert Cirilo Metodovega zbora odpovedan. Za nedeljo 19. t. in. po- poldne napovedani koncert znanega Cirilo-Metodovega zbora iz Zagreba je zaradi premalega zanimanja ob- činstva odpovedan. S tern odpade tudi dopoldanska staioslovenska li- turgija v celjski župni cerkvi. c Mladinska telovadna akademija celjskega Sokolskega društva se bo vršila v mes-tnem gledališču 1. apri- la ob 20. ter se bo ponovila v nedeljo 2. aprila ob 10. Nastopijo s pestrim in bogatim novim vzporedom oddel- ki dece in naraAčaja. Opozarjaino na to akademijo občinstvo, ki naj tudi tokrat pokaže, kako ceni napore in uspelie sokolskega dela. Prireditev bo nudila tudi velik umetniški uži- tek. c Državni tehnični izpit za poobiaš- čene inženjerje kemične in tohnoloS- ko stroke sta položila 11. t. m. pri ministrstvu za trgovino in inustrijo v Beogradu z odličnim uspehom gg. dr. ing. Franjo Kočevar, ravnatelj drž. tckstilnc sole v Kranju, in ing. Vojo Knop, tehnični vodja tovarne kemičnih izdolkov d. d. v Celju. Iinc- novana gospoda sta prva Slovenca, ki sta položila v Beogradu izpit za pooblaščene inžcnjerje kemije in teli- nologije. Čestitamo! c Celjska tovarna kvasa in slada. Po nalogu pekovskih /adrug v (irav- ski in savski banovti'ni je zaprosil pekovski mojster in načelnik pekov- skc zadruge v Celju g. Josip Kirbiš za koncesijo za tovarno kvasa. Mini- strst-vo financ je izdalo prosilcu to koncesijo. Gosp. Kirbiš je kljub splošni krizi zgradil na parceli pri Spod. Lanovžu, ki jo je kupil od me- stuc občine, tovarno kvasa jn slada, ki je opremljena z najmoderncjšimi stroji. Tovarna ima vodo iz lastnega vodnjaka, ki so jo državni higijenski in kemični zavodi kemično pre-izku- sili in odobrili. Stavba, ki jo je zgra- dil celjski stavbenik g. Karol Jezer- nik, je prav okusna. Tovarna bo v najkrajšem času kolavdirana in bo nato pričela z obratom. V tovarni bodo zaposleni samo domačini. Po- zdravljamo podjetnost g. Kirbiša in mu želimo mnogo uspeliov. ( Proslava obrtniškega praznika v Celju. Obrtništvo v diavski banovini }>t'a/Jnuje 19. marec kot obrtniSki praznik. V nedeljo 19. t. m. ob 8. zju- traj bo v župni cerkvi v Celju maša, pri kateri bo pel zbor pevskega dru- Stva »Oljke«, ob 10. dopoldne pa bo borovi seji 14. t m. sestavilo iz od- bornikov, ki so bili izvoljeni na zad- njem občnem zboru, naslednji odbor: predsednik Leon Weixler, podpred- sednik Fran Strupi, I. tajnik Maks Suszynski, II. tajnik Leon šemrov, blagajnik Oton Weixiler, odborniki Rudolf Koroschetz, Slava Klemenče- va, Mirko Presinger in Leon Vučer, preglednika računov Lojze Cepl in Jože Steinbüchler. c Ekspozitura javne borze dela v Celju sporoča: Zaratli velike brezpo- selnosti v vrstah privatnih in trgov- skih nameščencev in nameščenk bo ekspozitura uvedla z 20. marcem za te nameščence posebne uradne ure z ozirom na njih podpiranje in na re- guliranje delovnega trga in sicer vsak ponedeljek od 1."). do 18. c Vsi brivski in irizerski pomočni- ki in pomočnice se vabijo na zakljuö- iio friziranjc, ki ga bo priredila celj- ska podružnica Zveze brivskih in fri- zerskih pomočnikov in pomočnic v nedeljo 19. t. m. ob 16. v poslopju De- lavsko zbornice v Razlagovi ulici. c Nogometna tekma med SK Aina- terjem iz Gradca in SK Atletiki iz Celja se bo pričela v nedeljo 19. "t. m. ob 15. na sportnem igrišču pri »Skal- ni kleti«. Zanimivo tekmo bo sodil g\ Oehs. c Žetev snirti. V celjski bolnici so umrli: 13. t. in. 24-lctni kleparski po- močnik Jože Mlakar iz Gaherja in 27-1 etni zidar Franc Žvižaj iz Trno- velj, 15. t. in. 75-letna prevžitkarica Mari ja Romihova iz Preske pri Pil- štanju, 10. t. m. pa 3 mesece stari sinček brezposelne delavke Jože Ju- dož s Sp. I-Iudinje. V celjskem kapu- cinskem samostanu je umrl 16. t. m. 05-letni samostanski hlapec Anton Rožič. Med prevozom v celjsko bol- nico je umrl 15. t. m. zjutraj 00-letni zidar in posestnik Blaž Plešnik iz Zavodenj pri SoStanju. N. p. v m.! c Dve postrežnici okradeni. V cetr- tek 1G. I. m. med 10. in pol 11. dopol- dne se jo vtihotapil v sobo nad go- stilno Kandušer v Prešernovi ulici, kjer stanujela postrežnici FrančiSka H. in Ana L., neznan tat, vlomil v dva koveka ter ukradel Frančiški H. 3.000 Din, Ani L. pa 400 Din gotovi- ne. Nabral si je tudi nekaj perila, a ga je pustil na stopnicah. Tatu še ni- so izsled'ili. c Občina Celje-okoHca bo oddala v nedeljo 19. i. in. ob 14. na licitaciji v najem občinsko zemljišfe pri oko- liškein pokopališču. »Nova Doba« 17. III. 1933. Štev. 23. c Celjaki Javnosti!' Akademsko | društvo jugoslovenskili tehnikov v Ljubljani se najvljudneje zahvaljuje vsem, ki so s svojim posetom ali pro- stovoljnimi prispevki, bodisi v de- narju ali blagu, pripomogli do tako lepa uspelega Reprezentančnega teh- niSkega plesa v Celju dne 11. febru- arja t. 1. Razveseljiv dokaz je to, da je cenjeno občinstvo inesto Celja in okolice našlo toliko razumevanja za našo stvar. Ni nam pomoglo samo materijalno, ampak tudi moral no nas je podprlo in vlilo novega pogu- ma v naša srca za bodoče case. Našo društvo stremi za tern, da podpi'ra in omogoča ätudij s svojo knjižnico ttidi revnim študentom, ki jim gmot- ne razmere tega ne dopuščajo. Kjo pa naj iščemo podpore, ako ne pri V goBtslni „Skalna klet" se dobe od petka 17. t. m. dalje vsak petek sveže morske ribe Prvovrstna kuhinja in izborna vina. svojem narodu, in če se ta odzove, je to pač jasen dokaz, da razumc ves položaj, v katerem se nahaja dancs naš student, kajti svetovna kriza tu- di njemu ne prizanaša. Iskrena hva- la vsem še enkrat. 11. februar ostane za nas neizbrsen. Razen tega čutimo dolžnost, da se posebej zahvalimo še društvu »Soči« za globoko razume- vanje nažega položaja s tern, da nam je blagovolilo odstopiti že najeto dvo- rano za 11. februar za naš pies in preložiti svojega na 18. februar. Naj- lepša vam hvala, conjeni Sočani, za tako lepo gesto in vedite, da v naših akadernskih vrstah ostane vaša na- klonjenost naprarn našemu društvu vedno v hvalcžnem spominu. — Od- bor akademskega društva jugoslo- venskili tehnikov v Ljubljani. c Povečanje brezposelnosti v več- jih mesUh. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava vardar- ske in zets>ke banovine sta obveslili kr. bansko upravo dravske banovü- ne, da prihaja zadnje case v večja mesta na območju teh banovin, tudi iz najoddaljenejših krajev države, vedno več brezposelnih delavcev v nadi, da bodo dobili tam kakšno za- poslitev. Ker primajkuje dela tudi domačinom, navadno ne dobc nobenc- ga dela. Zato prosijo poteni za pod- pore pri dotičnih bansidh upravah, pri občinah in hunianitarnih društ- vih, ki jim pa zaradi splošnega po- manjkanja si'edstev ne morejo nudi- ti podpore; tako so izpostavljeni raz- ni'm neprijetnostim in težavam, ker največkrat niniajo sredstev niti za povratek. Enake razmere so v večjih mestih po vsej državi in tudi v drav- ski banovini. Zato opozarja mestno načelstvo v Celju tukajšnje občane in brezposelne delavce, naj ne hodijo iz domačih občin v mesta iskat dela, ker ni upanja, da bi ga dobili, niti da bi tam dobili kako podporo. Taka potovanja bi prizadetim niS ne kori- stila, temveč le škodovala. c Nove cene umetnega ledu iz me- stne klavnice- Mestno načclstvo raz- glaša: Tukajšnji občihski odbor je v svoji seji dne 24. febr. 1933. določil umetnemu, v mestni klavnici izde- lanemu ledu sledeče cene: 1 komad (približno 13 kg) na dorn postavljen, dosedaj 10 Din, se zniža na 8 Din, 1 komad v klavnici, dosedaj 7.50 Din, se zniža na 5 Din, za 10 komadov in več, dosedaj po 6 Din, se xniza na ceno po 4 Din, vse počenši s 1. mar- cem 1933. c Ljudsko delo in odkupnina za občinske ceste v mestu Celju v letu 1933. V smislu Č1. 17. in 19. pravilni- ka o uporabi ljudskega dela za grad- njo in vzdrževanje nedržavnih cost v območju dravske banovine z dne 28 decembra 1930, Službeni list z dno 8. jan. 1931., štev. 5/2, sg objavlja, da so soznami obvezanccv za občinske ceste mesta Celja javno razpoloženi na vpogled prebivalcem mesta Celja pri mestnem načelstvu celjskem v sobi štev. 10 ob navadnih uradnih urah od 1G. do v'kljucno 30. marca. Pritožbe se vlagajo oilnosno prijav- ljajo za zapisnik v navedenem roku pri pristojnem poročevalcu v zgoraj navedeni sobi. Pritcžbe so podvržene državni taksi 20 Din. Z odlokom kr. bansko uprave dravske banoVino v Ljubljani od 7. jan. 1933 V No. 13/400 se je odredila za leto 1933. uporaba ljudskega dela v dveh enotah po za- konskih doloCilih o nodržavnih ce- stah in določilih pravilnika o upo- rabi ljudskega ,. t. m. okrog 14. jo bil na poti od Mariborske ceste do kolodvora izgubljcn 80 Din vre- den rjav pleten svitor, 17. t. m. okrog 8. zjutraj pa je bilo pred celjsko po- što izgubljeno važno pismo neke banke iz Anglije, naslovljeno na Vi- ljema Pukmeistra. Najditelj naj se zglasi na predstojnifitvu mestne po- licije. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 18. t. m. do vštetega petka 24. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima od nedelje 19. t. in. do vštete sobote 25. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja, reäevalno službo pa II. skupina. Inspekcijsko službo ima v marcu nam. poveljnika gosp. A. Kaliänik. f Ljubi Lipejevi V Savinjski dolini, v narodni hiši v Žalcu je tekla zibelka pokojni Lju- bici in živečemu Francu, današnje- mu mariborskemu županu. Žo v mladosti so izgubiii otioci — poleg imenovanih še Dragica, sedaj sopro- ga gosp. Frana Žuže v Celju — svoje roditelje, a preostala jim jo clobra stara mamica, pokojna gospa Bazni- čeva, ki je nadomestila starše v naj- popolncjšem smislu besede ter skrb- no vzgojila prepuščeno ji deco do njih pres'krbe. In ko je izvrSila to svojo nalogo, je bila tudi njena živ- Ijenska skrb končana in legla je k /.asluženemu večnemu počitku. Pokojna Ljubica je bila v svoji dekliški dobi izredna lepotica in kot taka je slovela daleč naoki-og. Lepo Savinjčanko jo je zvalo vse, kar se je zbiralo v hiši Bazničeve mamice. Narodna mladina se je zbirala v oni hiši, kjer je pokojna Ljubica tako rada prepevala slovenske narodno pesmi v družbi nedolžnega in idcal- nega mladoga narašoaja. Udejstvo- vala pa se je tudi v drušLvenem živ- Ijenju ter sodelovala pri doinačiU ! gledaliških predstavah in v pevskerq | zboru in pri drugih narodnih prire- ditvah. Ko smo leta 1900. potovali v Cari- grad, se je udeležil tega izleta poleg brata-dvojčka Franca tudi njen poz- nejši soprog, ki se mu pač tedaj še ni sanjalo, da bo postal soprog po- kojne Ljubice, ki je v nežnem cvetu ostavila kraj svojega dekliškega slo- vesa in se kot Ljuba preselila v Bre- žice, kjer je po mnogih letih v sreč- nem rodbinskem krogu obhajala 25- letnico svoje poroke z velctrgovcem g. Lipejem v Brežicali. Na Žalec — svoj rojstni kraj — pa ni pozabila nikoli. Izpolnila se je njena zadnja želja — še v lepi živ- Ijenski dobi — da ostane njen zad- nji dom zopet Žalec, v družbi njenih staršov in stare mamice na pokopa- lišču pri Sv. Kancijanu, ko jo inorala zapuatiti skrbnega ljubečega sopro- ga in užaloščeno hčerko - edinko. Njen veličastni pogreb jo ])okazal, da so jo njeni rojaki ohranili v lepem spominu. V velikem Številu so jo po- častili na njeni zadnji poti. Ob od- prtem grobu se je v nedeljo dne 12. marca od pokojnice poslovil v lepili besedah žalski rojak, g. župnik Peč- nak iz St. Jurija ob Taboru. Solnco pa je poslalo svoje posled- nje žarke v odprto gomilo pokojne Ljubice, ki je bila nekoč solnčno ?.a- lišče Savinjske doline. Minula je solnčna mladost, minula ]G zakonska sreča, minula je mate- iinska ljubezen, minulo je vse. Bodi ji poslednje spanje na doma- Cih rojstnih tleh mirno in sladko! „Šlager" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- sramofonskih ploSč „ „ V- Istotam „Rekord" ma ufaktura na obroke. C e I j e, Dečkov trg 4 a. Franjo Dolžan C e I j e Za k re si J o Telefon 24S kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgora] nauedene stroke ipada]oLa del« in popravila —Cene zmerne — PostreJba toCna In solid» TllHl ^' ^os^e *a^° vese'' a^° s' nabavite I Ulil blag'.> za obleke v Trgovskem domu Sterrpecki. — Moderne tkanine, kakor poplin, rips, delen, ševjot, krep, etamin, žoržet in svila v velikanski izbiri. Posebna novost »Drevesna skorja« Cene ze.'o nizke. ^T* "PGOVSKI • 00/V jfeg^AtEUE ^*^^^^^^mk- PERRA • in • OBIH Oölejle si txlozbe ! Vinfco Kuhouec, ohl. ftoncBS-mestfiJ tesarslti mojstep na Lauf PFpÜII iZVsšuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun štev. 14.737 LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETIE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hišne instalacijc, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitaniG naprave (urnivalnice kopalnice, klosetue naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spad'aj'oCa popravila — Vestna izvrSba — Točna postrežba — Zmerne cenc — Zahtevajte ponudbe PIERRE BENOIT: 65 KONIGSMARK Zgodovinski roman Posloveull B. Rihteršič Poslušala sem jo in stiskala zobe. Niti besede nisem rekla Ko se jo nagovorila, da je bila do dobi'a utrujena, sem dejala: »Ali smem vprašati Vaše Veličanstvo, za kateri clan je določena moja poroka z volikim vojvodo Fri- derikom- A vgustom ? « PreseneČeno je vzkliknila in jcla trditi, da Kai- serju še na misel ni prišlo, da bi bil nasilen in da še ni doloCil nikakžnega roka. »Samo za načelo gre,« sem suho odvrnila. Molčala je. Hladno in mirno sem se vrnila doniov. »Zvečer hg odpeljem v Astrahan,« sem naročila Meluzini in Hagnu, (ki sta me prestrašeno Cakala. »Pripravita prtljago. Kdor me ljubi, pojde z nienoj.« Hagen mi je dal pisma, ki so prišla iz Lauten- burga. Med petimi ali šestimi, ki sem jih dobila, je imelo eno rusko znamko. Spoznala sem očetov ro- kopis. Ah, dobro so se okoristili z mojo brezbrižnostjo! Šele dosti pozneje sem izvedela, da je pismo, ki sem ga pisala očetu pred štirinajstimi dnevi, prestregel posben Kaiserjev sel. Ni bilo treba dosti zvijanja, da so pregovorili mojoga oČeta. Slavna wiirttemberSka kiona je še zmeraj igrala odločilno ulogo. Z umerje- nimi, toda nepre'klicnimi besedami mi je oče nare- koval svojo voljo: da se poročim s Friderikom-Av- gustom, ali pa .... Nisem mogla prebrati pisma do Ikonca, Raztr- gala sem list na tisoč koscev. Takoj sem sestavila brzojavko. Tridesct besed, polnih prošenj in zakli- njanja, pretenj, neuinnosti, naslovljenih na kneza Tjumena. Ali so še spominjaš, Meluzina, kako sva se bali bcrlinskega črnega kabineta? Sedla si v vlak in od- dala brzojavko v Koepenicku. Ko si odšla, so je ne!kaj v meni utrgalo, Kar to- pila sem se v solzah. V solzali jeze in zagrenjenosti. So zdaj se vidim v tisti strašni berlinski sobi. Pri nogali mi je jokal Hagen. Prijel je najprej moje prste, ]>otein roke in me kar obsipal s solzami in poljubi. »Kadarkoli hočete, kadarkoli hočete,« je šepetal, »pojdem z vami. Kadar'koli boCete.« Kar ponos se me loti, če pomislim, da bi se bil ta pruski častnik, če bi bila le liotela, odrekel svoji vojski in svoji domo- vini. Toda kmalu me je dotik njegovih brkov poklical naaaj v resničnost. Spomnila sem se Luize Saške, nosramnih ciganov, ki jzrabljajo svojo znamenitost, ki jim jo je dal objem kraljice. Odrinila sem nedolž- nega Hagna in spet zagospodovala sama nad sabo. Dva dni nisem šla od doma. Čakala sem odgovora na, bi'zojavko. Naposled je priSel višnjevi papir. Saj so se spominjaS, Meluzina, kaj ne, ko sem ga z na- smeškom razvijala? Le nekaj besed je bilo na njem nnpisanih: Nočem videti hCcrke, dokler ne izpolni svoje dolžnosti. Oh. kako okruten jo bil stari Kalmik! I'j-ebrala sem vest in omahnila na tla. * * * Vem, prijatclj, da se inorain tu ustaviti in ti pojasniti nekaj podrobnosti, brez katerih mojega ve- denia ne bi mogel razumeti. »Ka'ko,« boš brez dvoma ldkel, »na kakžen način so napravili, da se je mogla /Jomiti tako močna volja, kakor je Aurorina? Kako so je posrečilo temu nevidnemu, mogočnemu Fride- I'iku-Avgustu, da je pridobil zase cesarico, Rudolfovo botro, in samega Kaiserja?« hxv.v. 23. »Nova Doba« 17. III. 1933. Stran 5. Kino Elitni kino Union. Petek 17. in so- bota 18. t. m.: Izvrstna zvočna opere- ta »Zmagovalec«. V glavnih ulogali Katica pi. Nagyjeva, Hans Albers in Tulij Falkenstcin. Glasba: Werner R. Heymann. Dve zvočni predigri. — Od nedeljo 19. do srede 22. t. m. sijajni zvoCni fiJm z godbo in pet- jem »človek z neba« in zvočne pred- igre. Lepo stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin se odda v najem v novi vili, v Celju, na Jožefovem hribu St. 21. Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje PpI ,,Z*oncu" — Kralja Petra o. 17. Krompir za seme sladko seno, prešano, drva, bukova in hrastova, popolnoma suha, vsako mno- žino proda Jos. K i r b i Š, Celje. Smrokove rastline 3—4 letne in malinove rastline vrste »Vedno rodeče« (rodi letno dva- krat) proda oskrbniStvo graščine Novi klošter, Sv. Peter v Sav. dol. Nova moška obleka veliki 180, otroška postelja z vložkom in otroški voz'cek »Brenabor« se proda. Naslov v upravi lista. Poxorl Poäop! mi Ugodna prilika Malo posestvo z lepo hišo ter gospodarskim poslopjem in zidanimi svinjaki, 25 minut od mesta Celja, za glavno cesto se ugodno proda. Ogleda se in cena se izve pri Francu Jakšetu, Babno 22, Celje. Posojilnica na Vranskem r. z. c n. z. vabi svoje zadružnike k rednemu občnemu zboru ki se vrši dne 26. marca 1953 ob 3. popoldne v posojilničnih prostorih na Vranskem. ' DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1932. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Nasveti. Občni zbor je sklepčen, če je zasto- pan vsaj deseti del deležev. Ako tega ni, se vrSi eno uro pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen brezpogojno. Načelstvo. Pozor! Barometer! Izrežite! Vsak čitatelj tega lista dobi zanesljivo vremenokazno napravo (pat. št. 9514), ki kaže vreme za 24 ur v naprej. PoSljite ta oglas jn Din 3*50 v znamkah na naslov: Barometer, Ljubljana L, poštnf predal st. 18. Naprava Vain bo takoj poslana. Eno izmed mnogih zahvalnili pisem: »Prejel sem vremenokaz, ki mi kaže v popolno zado- voljnost. Pošljite mi Se enega. Jože Jankovič, Loka — Mengeš.« lšče se 1 O lSL &. 1. za vcieprodajo tobaka za 1. IV. t. 1. Interesenti za ev. prevzem veleprodaje naj se javijo do 24. t. m. Naslov v upravi lista.__________ Lokal za mizarsko delavnico se i§če. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Lokal«. Služlcinja. išče zaposlitev, gre tudi za postrežnico. Zna vsa hišna dela in tudi kuhati. Ponudbe na upravo lista pod »PoStena«. Sta nova n je 2 sobl, kuhinjo in kopalnico, v centru mesta iSče za takoj boijša stranka brez otrok. Naslov: Hotel »Union« Celje, soba St. 12. Olga Božič roj. FilipiČ in otroci naznanjamo v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da nas je naš dobri in iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod dr. Anton Božič odvetnik danes ob 9. dopoldne po težki bolezni za vedno zapustil. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši 18. marca ob 16. (4. popoldne) iz hiše žalosti v Miklošičevi ul. 6 na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek 21. t. m. ob 8. zjutraj v župni cerkvi v Celju. CELJE, 16. marca 1933. Na znanfe! Vsled raznih govoric vljudno naznanjam, da izvršujem svojo tapetarsko obrt še naprej v doscdanji nisi do preklica in se born potrudil, da bom vsa dela najboljše izvrSil. Se priporoča Ivan Jazbec tapetar Cesta na grad 25. Nagrobnt vend trakovi za vence z natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modnl in manufakturnl trgovlnl Fr. Karbeutz, Celfe, Kralja Petra c.3. Ylozno lcjnjižico Liudske posojilnice v Celju z vlogo od 40.000 do 60.000 Din kunim proti ga- ranciji na vknjižbo in mes nem odpla- čilu od 600 do lOOO Du ;Jünudbe in naslov v upravi lista poa »60.000« Velikono&ne godovne, umetniške dopisnice, kreppapir, listje za rože kakor tudi vse druge Solske In pisarniške potrebščine se dobijo po ugod- nih cenah v trgovini franc Leskovšek Celle, Olavnl trg 16 Srednjeveliko posestvo hiša, gospodarska poslopja v dobrem stanju, tik železniške postaje na prodaj. Ponudbe: Lovro Čremožnik, posredovalec, Celje. PUP1LARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DMVSKEBANOVINE C E L J E # prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoöi racun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamöi Dravska banouina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno močjo = JOIIP CORENJAK mesarskl in prekajeval. mojster,Iposcslnlk]g08tllne pri ,JeIenu, CELJE, KRALJA PETRA CESTA 37 izdeluje vsakovrstne specijalne mesne izdelke klobase, Sunke, salame itd. z modernimi avcomat. stroji na električni pogon. Na drobno in debelo. V gostilni dobra kuhi- nja in dobra Stajerska vina. Vsak dan radio koncerti. Sprejemajo se abonenti na hrano po nizki ceni. Lastnik avto- takse. Se vljudno priporoča za obilen obisk. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG Cv lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v flmerlkl, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišfa, ter naložbam cerkvenega in obfin- skega denarja posveüa posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplalno Za hranilne vloge jamCl poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo Stran G. »Nova Doba« 17. III. 1933. Štev. 23. Načelstvo Kmeiskc posojtlnice v Celju naznanja tužno vest, da je umrl danes po dolgotrajni bo- lezni član načelstva in bivši prcdsednik, gospod dr. Anton Božič odvetnik v Celju Pogreb blagopojnika sg bo vršil v soboto 18. t. m. ob 16. iz hišGžalosti (Miklošičeva ul. 6) na okoliško pokopališčc. Našega zvestcga sodclavca in tovariša ohranimo v trajnem spominu. CELJE, dne 16. marca 1933. ZLATA NAL1VNA PERESA 14 karatna z 2 1etno garancijo od Din 50'— naprej Velika izbira za vsako roko oz. pisavo. Oglejte si izložbo pri Kai*! GOriČar VdV. Celje knjigarna in trgovina .L»¦———^——— ___ —ž— s papirjem Gramofontke p I o i 6 e in ¦ p a i* a t i Najnowej i I i I i gi i> j I In k I a ft i Ln I k o m a d 1 Z A H V A L A Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo najine predrage mamc, cjospc MARIJE URCH izrekava vsem, ki so naju v teh bridkih urah tolažili, darovalcem ven- cev in cvetja ter vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na zadnji poti, najiskrenejSo zahvalo. CEUE, 15. marca 1933. Marija Urch Dr. Karl Urch Zvezna tiskarna v Celju javlja tužno vest, da je njen bivši dolgoletni, večkratni predsednik, gospod dr. Anton Božič odvetnik v Celju danes preminul. Podjetje bo ohramlo svojemu zasluž- nemu sodelavcu časten in trajen spomiü» Celje, dne 16. marca 1983. Predsedsfuo. Uprava in uradništvo Celjske mestne hranilnice javljata tužno yest, da je biväi dolgoletni predsednik upravnega sveta Celjske mestne hranilnice, gospod dr. Anton Božič odvetnik v Celju danes preminul. Oast njegovemu spominu! Celje, dne 16. marca 1933. Celjska mesfna hranilnica. Urejuje Rado Pečulk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan cotlna, - Obfa v Celju.