iWrllk* poke anion ca dan, k* Vala naročnina potato. V teh čari* spletnega »"višanja cen, potrebo J« li ^ ^ lodelovanje. Skušajta <10 vnaprej plačano. ---»O" No. :u;l ■■ GLAS NARODA I3sfslovenskih ielarcenr Ameriki »t U4> rt tfce P—t OMm t Htm Iwfc, H. In wiw Act of NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 21, 1944 — PONEDELJEK, 21.. FEBRUARJA, 1944 Sri, 181». N KFAV YORK, MONDAY, FEBRUARY 21, 1944 — PONEDELJEK, 21. FEBRUARJA, 1944 VOLUME Ln. LETNIK LIL VtLlKA ZMAGA NA PACIFIKU \ajv«Vja zračna armada, ki je bila Se kdaj poslana na matičnih ladjali proti kakemu izl iranemu kraju, je zadala uničujoč uda-rec veliki jajKmski vojni luki na Truku. dvodnevnih napadih v *re-iii četrt«k so omeri^ci detal-ei [»otopili 11) ladij, nted njimi eno bojno ladjo; ho uničili 201 ne rop lan in >o bomtitardirali sovražne za kope Ln letal i.V-a. To j<» s|>or«"čiI vrlioxni poveljnik asn riskfifi pacifiškega brodovja admiral Chester AV. Nintitz, ki v -vopni $>oročilu dodaja, da j** l»ilo j>olcg tefca še jK^kixfovankh v več ladij in moffiK* »\Še f»»top!j<>iiih sedem nadaljnili ladij. l>rt|gi dan napada ni bilo v zraku nobenega japon-sfeega nerophma. Ameriške Iz-tn.lln* so 'bile iz-va.11 red no uiajline, namreč samo 17 aeroplanov, toda niti ena Ladja ni bila izirublj-ena. Kna ladja je bila nit*r zadeta, toda poškodba je iKxnatoa. < >pe racije proti Trukn so »Mle uitiiVvahie in je bila motorna trdnjava, ki so jo splošno smatrali za nepremagljivo, po napadu (bila v plamenih. Admiral Ninii-tz, ki j*1 zelo krafkdbeo ena ofclopnica, ena kri-zbirka ali rušilec, dva tanka rja in štiri tovorni parniki. "Pacifiško brodovje jt> na Truku vrnilo obisk, ki ga je napravilo jaj*>nsko il> rodov je v 'Vari HarUirju 7. decembra, 1!H1 ter je deloma poravnalo dolg/* pravi admiral Nimitz v svojem |M)ničrhL Napad prvega dne je bil tako lfsfx šen, da. je bil Truk dru tri dan, ko I m1 t. vrnili, sKoro nrt-z moči, kajti noben sovražni aeroplan tii priletel nasproti in le nekaj protizračnih topov je odgovar-jak>. Tri i!k je bil zakrit v oil »lake dima. Pri Staniča na otokih in letališka so t>ila 'bomba rdi rana in ze»k) poškodovana. Dušan Simovič pozval vse Jugoslovane, da podpirajo Tita IV dveh letili molčanja je Simovič prišel v javnost z apelom, naj se vsi resnični patrijo-tje pridružijo Titu (Josipu B rozu) i ji njegovi Osvobodilni vojski. Bivši ministrski predsednik Jugoslavije je tudi dejal, da mora biti se laj vsem rodolju-1k m prva skrb zmaga n^d skupnim sovražnikom, ker n*'prizna van je Titovega gibanja, ka-so so aero plani zo-|n're^1 Li»'lstvo danes podpira, koro brez moči JaIi Pa delovanje proti njemu, pomeni kot direktno sodelovanje s sovražnikom in delovanje proti zaveznikom. Simovič je tekom svojega j »oživa poudaril. da se je po daljam molku odločil, da mora z ozirom na sedanjo situacijo v domovini spregovoriti l)esedo .LV-Jtfiiog sprave med brati, kajti Boji se nadaljujejo na ICiif aik<> notranja nasprostva ne wetok atollu, kjer je bil zavzet poležejo obstaja nevarnost po-otok Rn-vbi in nekaj manjših finega izničenja naroda spri- London, 19. feb. — General Dušan Simovič, ki je vodil v letu 1941 prevrat, ki je strmoglavil vlado Princa Pavla v Jugoslaviji, je danes po radij" pozval Jugoslovane doma in na tujem, naj strnejo svoje sile v skupnem boju proti sovražniku in prenehajo z med-sebojnim vojevanjem. sil, v jug.,sWi;i, ^m-ral dejal, " do so v domovini in na tujem še vedno posamezniki, ki ogrožajo naravno razvi- Poljski vojaški zbor sestoja iz Karpatske divizije, ki se je tje položaja in dogodkov, ter s borila v Truku, v L»ft>iji in iz tem hote ali neliote pripravlja-j Kresowe divizije, katera je bi-jo pot novim kataistrofom nad. la reorganizirana na Srednjem na rodom. *' j Vzhodu. Lolkalni šovinizem in kom ! y nanovo organiziranem m petueija ne kj&or samomor v| moderno opremljenem ter do-teh dneh. ko je sflm nadaljni' bro oboroženem zboru so tndi olhstoj odvisen sloge in med Poljaki, ki so v letu 1942 prišli POLJSKE ČETE SE BORE Z ZAVEZNIKI NA ITALIJANSKEM Alzir, 16. feb. — Poljski vojaški prostovoljci 2. zbora, ki so pod poveljstvom generala Vladislava An. dersa, ki je bil dve leti zaprt v Sovjetski uniji in je potem organiziral poljsko armado tamkaj, se bore na strani zaveznikov v Italiji, kakor je biLo naznanjeno preteklo sredo. TT . * ^ . U metnine v Evropi sel« i j nega zaupanja ter vzpostavitve sktrprto tfronte za o--branrbo naših narodnih interesov in iz Rusije, flcer se niso hoteli tvorili na strani rdeče armade. Aoigleži so dali tem prostovolj-zagotovitve točnosti; priliko, da so se pozdravili nase dežele, in ko si eelo veliki narodi prizadevajo, da se doseže j in popravili ter izvežbali. Na stanjem >o bili v Iranu i-n Ira- otokov v koralnem otočju. Na vse te velike ameriške u-spehe na Trmku odgovarja to- čo sovražnih aktivnosti in med s• 'bojnega (bratsk^ga pobijanja. Narml, je dejal, se mora odlo- ki j< ki radio, da se japonska čiti za združitev k enemu cilju, vojna mornarica drži v rezer-| Očividno namiguiač na vla-vi, da se sedaj še noče spustiti do v Kairu in Mihajlovieeve v Ijoj s sovražnim ibrodovjem in da 1»o vdarila o pravem času in bo tedaj uničila ameriško brodovje. pijani na bi se našel fcdo, razen izdajni-kov, ki ibi ovirali s^aisa.bor'bo za osvodiojenje, katero vodi danes naše ljudstvo. da je zna-itopile v iboj na strani zaveznikov v Italiji polj zor niči profbflem rusko-poljskih mej Pripomni!!, je tudi, da se vea-| Poljakov so dozda j bi- sih clo denuneira in direktno jj posl.ini lia italijansko fronto ovira gi1»anje ljudstev ter njegove u&pehe. kar je šlo očitno na rovaš kraljeve vlade, ki je javno napadala Tittovo gibanje osvohojenja. RUSI ZOPET NAPREDOVALI 10 MILJ Rdeča armada je na Severni fronti vče a j napredovala 10 milj t«»r s-- približala važnemu železniškemu "križišču Dnu na 29 milj. Dno je zadnja nemška močna trdnjava na cesti do Pskova. Na severovzhodu so Rusi od P>kova oddaljeni še 55 milj ter na tem kraju (napredovali 10 milj in osvobodili 118 mest, trtrov in vasi. Moskovski ra je bil ^»1,272,000. Enaintrideset-mili jonska ladja splovljena Philadelphia, 20. feft>. — A-meri3ca nova bojna ladja U. S. S. Oklahoma City je bila danes splovljena in ceremonijam je prisostvovalo deset tisoč ljudi, med katerimi so bili ladjedel-niški delavoci, ki so ladjo »gradili. Titove čete zavzele otoke ob severni dalmatinski obali London, 17. feb. — Jugoslovanski partizani so vzeli nazaj vse razen dveh važnejših otokov otb sevemi dalmatinski obali, kakor se glasi poročilo radijo Svobodna Jugoslavija. Titov komunike javlja, da sta otoka IHjan in Passman še v nemških rokah. Nemei ta dva otoka drže z vso silo, ker leži-1a <(ift> ilovozu'i pomorski ipoti do Z'ailo, da so čete Osvobodilne vojske prekoračile staro italijansko mejo in vdrle v Italijo, ler da je bil tozadevni 'komunike 'podan po staniei (Svobodna, Jugoslavija. Zadnje Čase so prišle tu m tam na dan vesti o fašističnih zločinstvih nad primorskim prebivalstvom, kolikor ga je o-stalo pod Mussolinijevo lutkarsko vlado, ki jo je vzipostavil Hitler za gornjo Italijo in napadi partizanov so očividno namenjeni rešen ju nadaljnja primorskega ozemlja izpod i-talijansko- naeijske okupacije. Partizani zavzeli Grahovo — izgubili Bugojno v Dalmaciji Nedeljsko poročilo o (bojih Osvobodilnih sil se gdasi, da so Titove čete zavzele Grahovo v Omigori. V drugem sektorju pa je 'bil zavzet kraj Cazin in v sevemozapadni Bosni so partizani obnovili ofenzivne napade na Nemce. Medtem, ko so bili zaznova-ni ti uspehi, pa so partizanske sile v -severnem delu Dalmacije morale prepustiti Nemcem Bugojno, (katero so vzeli pred nekaj dnevi, pa jim ni kazalo iz strategiesih vzrokov držati tetga mesta. O nadal jnih (bojih v Primor-ju ni (bilo natančnih poročil čez nedeljo, pac pa je Ibilo rečeno, da se (bojevanje v tem predel jo nadaljuje. tudi 'Francozi, kar bi značilo, da se zavezniki ua italijanski fronti vežibajo ter pripravljajo* zw evropsko invazijo, ki bo zavzemala široko črto iu bo ]K>trebno imeti na razpolago prostovoljne brigade iz raznih podjarmi jen Lh dežel, Takega mnenja so nekateri vojaki opazovalci doma, ki vidijo v sedanjih italijanskih operacijah predpriprave in vajo za splošno invazijo kontinenta. Vesti mnopro London, 13. felb. (ONA). — Najboljši anigloameriiŠki zg*xlo-v i na rji, arhitekti, muzejski ku-ratorji in znanstveniki bodo šli v Evropo z invazijskimi armadami, da tlxxlo evropski zgodovinski spomeniki kolikor mogoče obvarovani Na čelu teh amgloameriškili veščakov je sir Leonard Wool ley. Komisija je izvršila s vezn »škili vešča kov že pripravljalnega dela. Izjavili so : — Nočemo, da ibi nas imenovali vandale čez petsto let i j, ko bodo zanamci pisali zgodovino naših časov. Naš namen je, da držimo visoko sloves zavezniških armad, kako so postopale s kulturnimi spomeniki, ki so la.st vsega -človeštva. ifiislje so storili že mnogo važnega v osvobojenih delili Italije. Ko bodo zavezniki prišli v Evropo, bodo častniki imeli seboj posebne sezname spomenikov v vsakem posameznem o-krožju, na. kaere se bo treba o-zirati pri operacijah. Kaikor hitro bodo ti kraji očiščeni sovražnikov, (bo dolžnost članov komisije, da preprečijo nadalje nje prizadejali'je Škode in pa., da s pomočjo prebivalstva poiz kusijo Škodo popraviti takoj. Raziskovalci bodo napravili listo spomenikov, itd., in /bodo gledal da. jih najdejo. Poročilo urada za tujezem. sko lastnino Washington. — Kot je zadnjič poročal Leo T. Crowley, načel n iik urada za tujezemsko ziroma prevzel kontrolo nad lastnino, je ta urad zaseg« ! lastnino, katere vrednost znaša $375.000,000 in k temu je priključiti še 41,000 patentov in aplikacij za patente. Mnoga podjetja,, ki so sedaj pod kontrolo omenjenega zveznega n-rada, producirajo razne za vojno potrebne predmete, kot kirurške in druge slične in stramente, električne aparate, raznotera barvila, orodje, fo-tografične potrebščine in druge stvari. Uprava pri produ"-ira-nju v takih tujih podjetjih kolikor mogoče ameriška. Razprava glede nove poštne predloge "Washington. — Ameriška u-nija za civilne svoboščine je s svojim prizadevanjem zadržala sprejetje predloge }x> kateri l»i bilo prepovedano poštno ji-' -L .razpošiljanje vsake tiskovine, pomoojo odličnih za- _______ ki ibi sirila "versko ter rnensko sovraštvo in nestrpnost". Unija je sicer dejala, tla se zadeva na prvi pogled zdi celo koristna toda ako pomislimo kako imenitno bi se dalo tako zakon zlorabljati v .-vrbo zatiranja vsega, kar bi ne bilo po godu že tako birokratskemu poštnemu cenzurstvu. tedaj se namali zavedamo opa-snosti, ki jo vsebuje taka predloga. Kongresni komitej, ki je i-mel stvar v svojem področju, je odločil, da se bo o omenjeni predlogi še nadalje debatiralo preden bo priporočena za sprejetje v zbornici. Unija za civilne svoboščine trdi, da nam tak zakon ni potreben in se bo tudi izkazal za neustavnega ako bo v zbornici sprejet. Verska in rasna mr-žnja ill nestrpnost ne bo zaustavljena s takim zakonom, ker se bo enostavno potuhnila in delovala podtalno. BOJI OB SOČI London, 18. felb. — Jugoslovanski partizani so udarili s svojnmi silami preko soškega brega in so nabili Nemce pri znanem Kobaridu, ki je v italijanski vojni zgodovini zapisan tako temeljito, da je ime 44 Capo ret to" poznano slednjemu Italijanu. Titovo poročilo pravi, da so osvoil>odilne čete pomet le Nemec s skoro' celega južnega dela slovenske zemlje v tem sektorju sovražnik drži le še dve mesti. (Poročilo ne podaja imen teh dveli mest.) Radijsko poročilo o bojih na primorski zemlji navaja, da so tu v ibojili edinice 30. divizije Pa tri joto V, |ki so< prekoračile reko Sočo med Gorico in Tol-miaiom ter zavzele desni breg te reko, ki je igruCn. tekom zadnje svetovne vojne veliko vlogo v bitkah na italijansko-av-strijsiki fronti. Tolmin leži kakih deset milj južnovzhodno od Kobarida in Gorica pa o-krog dvajset milj nižje ob toibu Soče. NAZNANILO Stara zaloga zrmljeviduv (Atlasov) pošla. Novo zalogo bono prejeli 13. MARCA. Val tisti, Id so jih Boji na Hrvaškem in drugod Komunike Osvobodilne vojske je koncem preteklega tedna naznanil, da vso v tekni hude bitke med Nemci in partizani v predel ju okraja Zagorje med Koprivnico in Ludbregom. Blizu Žkoplja v južni Jugoslaviji je biilo ubitih sto Nemcev, ko sta trčila dva vlaka — seveda po zaslugi partizanskih gerilcev. Iztirjen je bil tudi vlak med Vranjim in Kurtianovim, koder >gre glavna progn do Belgrade in Soluna. Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! Nemci zapuščajo Črno morje Kot poročajo nemški listi, ki so prišli v Madrid, je bilo 140 tisoč Nemcem tx> raznih krajih r-1* v rnem morju, ukazano, da zapustijo svoje domove in se vrnejo v Nemčijo in v enem tednu so po snegu in ledu prehodili 1600"milj. Poročilo dodaja, da so bili ti nemški kmetje naseljeni v več kot 1000 vaseh okoli Kersona že iz 17. stoletja. Nemški listi "Debteehe Ali gemeine Zeitrmg" pravi, da bodo ti kmetje zaposleni v voj mh tovarnah. Gauleiter Hans Frank obsodil 177 talcev na smrt London. — Hans Frank, nacdjski jgaiuleiter za Poljsko, je dal postreliti 177 talcev, med katerimi je biti a tudi Janina Aszkenazv, hči dr. Simeona Aszkenaziva, poljskega zgodovinarja in bivšega delagata pri Ligi narodov. Ustrelitv« so s« vršile na ulicah Varšave s tem posvarjeno, naj preneha vspričo prebivalstva, ki je bilo voditi tajno delo sabotaže proti Tretjemu rajhu. Bivši dekan sv. Pavla v Londonu, prerokuje o bodočnosti Anglije London. — Reverent dr. William R. Inge, bivši "pusti dekan" katedrale sv. Pavla je pred nedoBgo izjavil pred Ru-skinovim društvom, da Anglija. si ne Ibo več opomogla po tej vojni ter bo prenehala biti velik industrijski narod, kot je bila pred to vojno. To je po mnenju bivšega dekana za An glijo za vselej minilo in angleško ljudstvu tb o padalo na za j k skromnemu poljedelstvu in obrtni j i, pa če se to komu dopade ali pa ne. Prebivalstvo Anglije bo polagoma zdrsnilo na kakiih dvajset milijonov ljudi, ker več jili na otočju n* bo moglo živeti tare z Tolike in dustrije, ko jo je AJtoglija poznala v dobi pred to vojno. _______ "Vam* w . VIjIM MONDAY, FEBRUARY 21, 1944 USTANOVLJEN L. i) JL 99 "GLAS NARODA (JOfCK PIT TH» PEOPIT_•_ (A OorportllM) Had«. Trwurorer; JoMpb I«ip«ha. Im, of Um aorpormtloa ud e<1aJ* V »ki dan iarsendl sobot, nedelj in praznikov. 'iUb NAHODA**, Sit WEST I84h STREET. NEW TORE 1L N. ¥ CHetaea 1241 AMERIKANCI V OFENZIVI NA PACIFIKU Napad lin Trnk pomeni v ik korak naprej v ameriški o-.;« i'.K-i .ki:, ki se je pričela 7. avirusta, UM-2, ko >< ■.ar.*- i izkrcali un (ruadalcaualu. • i\ Mil- il ;'';isoinf y.ačeu>i z, j:i }x>ii-k im na|>adoiii na I Vari 7. i 1 i .lapouoeili. 7. decembra. l!*41 pa do . s> i 1'*4J .!a]m>iK*i »koro neovirano prodirali proti ob oki! Azije, -.kozi Malajo in ilolandsko Vzhodno Indi-vm/ J{nr ih» in na otoki*, ki vijejo severno od Avstralija. >'.<»V> jr:»l»' ž!jivo roko -o iztegnili tudi proti Severni A-i -o po-iavili podmorsko oporišče na Al«utih. Proti .»//ii. ;»njii s«» zav ezniki tedaj niso mogli jjostaviti. KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA Piše Matija Corel, Brooklyn, N. Y. Na to vprašanje mora odgo-ifoa, ki zna najbolj gozbedati. \oriti samo jugoslovanski na-^Tu potem veste, kaka bo ta noro*]. Ta >i moi4 zamisliti na-fva vlada ali zbornica/ Prišla čt-ia, iia katerih bo ^lontl novi drzavu red, 'z Kf.,:"t a se bo ; izvija'o 'ia'»t. o soraz- ir Miio z njegovo razvijajočo dušo. Ako povojna doba lie bc> raštla iskrene duše, iz katere bi vzklile "želje in predlogi po du-liu modernega napredka in raz veja, potim lahko zgodi, da p-ivl. jo na krmilo ti<»i staii cincurji, ki čakajo i °slipno v Kairu :ia povabilo ±ni so gotovi, : ;> te s«; ji i treba bati, da edicčejo; prišle b-do z ve -eijeiii in dobrikali se l>odo- Dobro ?1t* naredil^ pani zani- .Tu na k i ste bn m vredni ste hvale. Borili ste sc lež ko, zato i-a zdaj poeivajčc, dit* se Urez skrbi, kajti vsa skrb bo na naši glavi in vse delo I e 1 naših rokah *' be noga strokovnjaka, ki bi odgovarjal prosvetnim poklicem. V star: Jugoslaviji je bil j list irni minister duhovnik, kar se po božji naredbi ne ujema z nje?r&vin* poklicem, kajti sini Ivol justice j«k va?a in ne mer; torej bi nioirel hit človek. ki iegledal vojake, aH .-o „ -n i; , • n , . i v. . ** * . prinesli > <«-boj pa piščalke. o dmgi nan en" minister bo pregledal, govorili, so t.i prvi trobili. In .. i v/' i ju Si nga pura - . Japonci čakali od otoka ilo o- ^ ^obro razpisani davki.] veste .kako se je zbcroica »i- , It_______fee ocraomo površno PadTika P^VJ® primanjkljaj itd Upmlal Klop., stoli, m tint- „'.,„.„ ,., l.M m-2 je admiral llaUc^ vdaril na MarJTn medtem, ko W<, m^iistri , , *,..... liri svojem delu, um }>oito pa > m Ouln'ptov i* otoke, tmla -am-> z naglimi vilaivi m 1 v» .ia<» nairlo umakni'. Ameriške jkkIuioi 1m> na površje tista stara krama, ki jo poznaano že izza časa -"tare Avstrije in Jugoslavije, ko so brbljali in se prepirali, pa ni-o nič naredili, ampak nnešaRi tisto staro politično ka-']o, ker ie Vil spreVen govornik M)" in politik, t«*r j«- imel za seboj In še več: ljudskim repre-j P^težno večino ljudske mase pivzentantom je bilo dovoljeno Tn J)li,v i«' Pozvan '\ gozdnega in i>olj.lilk ^' "trebiti v svo ver ji m. nevarni tudi za ljuotaro avstrijsko zbornico,' i: ' t ,. , v, . ' , . pa izpod rinancnega: m ta so prinesli <-e>ki radi kaki i)od,a,„ ^ • • * v ' iro so spreminjala vodstvom K lot ara trompete: Ce ni navadna lovska laž v iVnn^vivaniji jjoiove t raj Tam nekje v okolici Litil,*j 'M ^ na 5,'1tJ -(MVM;n dihurja-Falb. Mina, ie šel n(!n.vv 1 1'» l>"i'"in mnogo ž-n-^kil. k.. Vourez« a (.1 iireek) na lov in *u,JoV- Pa »mogo masi /. je vstn il žival, ki j- izgledala raz>t reljiva. < I v ci />ka f.--natika, in še k a k i izrinili so se menjali inuena s+oTčkov. dorim so l»"li mini-"t-vo- kot zajec. Ko pa je žival maio pregledni, je na glavi zapazili Dohodninski davek dva Tri palce dolga roži.-ka, kij v<',iko zl("1>0 i,H:i v ■sta bila nazaj zakrivljen^ k«>* i pri kaki mlaili kožici. iia dol. <»ki Xajca bodo >>ašopa 11 postavili \ muzej. Divjak pozna trgovino t'.pl. liu-lmrd Scb-ievert >e jc s fronte na jugozapadm-m 1'ar-ifikii vrnil na svoj dom v Humboldt. Iowa in je povedal "a>btlnjo dogodil M): Xek ameriški vojak je \ jiro->tem času v rulagi iz rezal j»i po in j<> je prodal nekemu <|o- vi-A, nam kaž< 4 doi-odek, ki se je iloigral v Xcwarkn. X. J. Mož in ž« n; |>ri>bi v davčni urad, da -pustita izpolniti davčno p<»lo. Ko uradnik vpraša moža: • *' Koliko zaslužit'* na teden je pričel mož vrtiti klobuk prc>toj»atj z etie noge na druuo /•nn ga ime pod rebra in mr pravi : "Zakaj ne odgovoriš * " FVtinštirideset dolarjev." pravi slednjič: Žena vzroji: m . državljani poravnali postelje, rnu*e potapljat' ■ . v , . . , 1 1 izrabljali b.azine in seveda pie indie. Qwml IMittle je v apr.lu 1942 bonMLu^ »^^^iihi^ 1 ... Tod.! v->i ti udarci so 'bili maU*ukostui proti jajMvnski (eno ^j^JnJeo. In ko se ti trud ni povrnejo, ko bodo pronašli. 1 '■ -.i po.i «*na |ia s.. Iiile pomorsk«* lutke v Koralnem da je vse lepo v redu, da se jim < i... >1 i Iv. a\ in zadnja bit ka pri Salomonovih otokih. ni treba bab', da 1»i mogli po-J^l o Japoii i z v li;e> -do vdarili iz Tnika proti Novi noči čez ograje skakati — po-. ^indiji, i »a -o biP silovito |H»ražeiii. pMftmo - pomočjo a<-,tern pa sc IhkIo malo zagugali ,p].M |. i in ko se jim 1k> zadremalo, pa 'se bod<> b po vlegli no mehkih blazinah k ]>očitku — in zato-l»ili se bodo brez s^rbi v 'aj- moMio japoii.. >ko brcnlovjc V !etki pri Midway, kjer j< il.» pioii Havajskim otokom, s«, ameriški bombniki umc^i broilovje. V avgustu istega Ida so Amerika"ei pr»»-.v i ali iapn .ki abroč na (»nadalcanalu in v novembru so i.o no , i ..-zjIl tretji ja^K»nski |K»iskus zopet . - i.ii, i lo zlo za jugoslovanski narod i . 114j je bilo priča naraščajoče ameriške su«- na otokili - . . . . . .... ... . , ,, , , , iSi-ba; ki bi je bil vreden, da ga n o a jim besedi pri manjka — potem na revolverji pokajo, lrakor so za časa T?a-diea in fsturgha. . K o je ameriška vojska postajala vedno močnejša na ae-ii b lM»juib ladjah in vojakih, S" se napadi naglo poveče-K -i je obrnilo leto, sU bili Amerikami na svojih postori a.i Bougaiuvilb.. iu na (iilbertih Ja}K>niTiii v boku. \ doni o se Amerikauci izkrcali pri Gloucestru, na New Hri-. iu Zii vzel i močno postojanko neilaleč od Kabaula. Zračni di i sij tako šilu!, da so japonske bojne ladje zapustil« •f. o* ni]i mcse.edt .Japonci p.-grabili svuje neizmerno jn-/hodno cesarstvo, Amerikance pa je vzelo 11» nr-secev, da so •ImU -o\ razno silno utrjeno in obokano črto in od tedaj Ame-i '«i'iio zadiijejo .Ta|K>iM-etn udarce z.i udarcem in je eden hujši <«l drugega. Z na[Kidom u;i Tnek 17. iesbruarja pa ji* pričetek š*- večjih sfM hov ameriškega vojnega b rodov ja iu armade na Pacifiku. * »ii 'I ruka ve in tam je bilo •*s ca s /J,rano silno iinx-no vojno brodovje. Trnk obvladuje ».r,t,» i-tvo na o>reilnjem Pacifiku in če ga Amorikanei za-' 'iiiejo. JMlaj boilo njihove ladje prosto vozile in vojaštvo , bo »to?io ijskrcavati na ntnogih krajih. nalejK1 za kazen. •liekli siibo. da bode Jugosla- Xe, kaj takega se ne sme ponoviti.. To bi bila šiba. ki In udari*;! jugoslovansko pamet. Ako bo jugoslovanski narod dovolj pameten, potem bo po-nietel iz tistimi kramarji in političnimi godljarji poprej, preden se v sedejo za mizo. Veste, demokracija je lepa beseda, ampak nima pameti in ne radi demokratičnosti ljudi, ampak ljudje morajo rediti demokra vija slonela na posebnovrstni 0ij0'preden si jo vzgoji jo, mo-demokiaciji, v kateri bodo ume r:1j0 presnaž ti korito. !i državljani dalekosežno sv bodo in pravico. Xa taki podla Tistih dvanajst, ki so nam gi bi mogle biti zastopane pri ta:ko smo jih celo v vladi vse narodne skupine ver! narodtro pesmico vključili (o-skega in političnega mišljenja. ko1' miz ^olčkov je dvanajst) iiia.-mu za $1;». "Alrcina, Vsak leden si Prebrisani domačin je pijfj utrgal " pokazjil nekemu drugemu anc- _ _ _ riškemu vojaku, ki mu je za n.ioiprva dopisnica iz Berlina prav rad plnčnl ker je Neko društvo v Fierlm. ( oni Iti. da je kupil nekaj prav po- j,. ku,pilo vojni hoU(1 yji ^ ' niM»rnv. 7.elo[,lo J/jji.e'an onemu vojaku ai Iiv'1:l • j vojakiuji. ki je d<>ma iz Berlin.-. n>so politiki, ampak | »os vet i jo1 ,v ('on nee? n nt u in bo poslal ali v>o pa ž njo poklirem. za katerc|Kaj vse ie v vojni porabno Ti>'t narodu m državi. V no-1 Kole-fj države (Pennsylvania \1 Jugoslaviji najbrž ne bo mi : i" v -vojeiu raziskovalnem la- sebneg-a. kar j- yvairi možje strokovnjaki, ki, l/nr-,,'n uistrov in tudi tistih zagovor-j jenih stolčkov ne bo in morebiti justične vlade ne boratoriju za divjačino do-firdi irnal, da je navadni dihur po-],o ' rabrn iz dveh ozirov. Kot zna-kafti r.a čelu bodo možje ve-j no. iz dilinrjeve kože izdelnje-ščaki. ki so študirali pravosod-j-i<> zelo drage (kožuhe. Kolegij je. psihologijo, geologijo, inže-! pa je dognal, da ima dihur tuli i rji in ekonomi. di t- liko masti, kolikor je mo- —--------i*e kaka gosnodinja nabrati na (Nadaljevanje prihoilnjič) teden v vojnem namene. Samo kajti demokracija ne sme kratiti državljanom njihovega venskega ali političnega prepričanja ;'n zato ne bi smeli no-l>eneg:. izločiti \v, družlje. Ako — ravno dvanajst jih je mora-io biti, to je sta:a tradicija, ki; izvira najbrž še izza časa ce-| snrja T^eo]>olda- V tisti dobi se je ustanovilo s-veto cesarstvo.i bi? Potem to ne bi bila več katerega naslednica je bila sta ra Avstrija- Avstrijski cesar je bil po milosti l>ožji postavljen apostolski vladar, cesar na sredi je bij kakor Kristus, okoli njega p;i dvanajst mi demokratična država, nnrpak bi -v nagibala diktaturi. Jugoslavija je mešanica narodov. ver in vsakovrstnih po- litičnih skupin. Recimo, ako nistrov (aposteljnov) med ka- Rav Brock poleti k fvt hajloviču? Pred par dnevi je bila v "Po t" na*isnjetui majhna po\ zda pn "Mirrorju" v jej je rečeno. ga sveta, ki bo tako potrebni. da morate slediti današnjim poročilom. Zeml jevidi »o v barvati. Cena M centov Naročite pri: "G L A S TJ NAHODA", 216 West 18th B tree t. New York 11, N. Y. pride zgoraj omenjeno dejstvo v poŠte v. ]K»tem morajo biti v vladi Hrvati. Maceilonci, SrbL »Slovenci in morebiti Bolgari.'zvonil o.. Tmanm tn verske skupine: mohameilance. pravoslavne in rimsko katolike. Politične sku y»ine pridejo v po^tev, kot socialisti. krščanski socialisti, korounisii, radikalei in »mer ni demokrati. Potem pride še kmečka stranka, in pozabiti ne smemo, da se navadno med voj >ko ali revolucijo izleže še kako novo jajce, ki ne vemo, ali bo sraka ali bo pav. terimi je bil po navadi v»aj en Juda . Tn tistim dvanajstim bo v Jugoslaviji najbrž od- Vsaka od teli skupin bo zahtevale dva. tri asi pa vsaj ene ga ministra. Tn za ministra navadno ne pride navaden zem lian, kajti že volilci tako skr bi jo. da izberejo takega juna Tistli dvanajst in trinajsti na sredi jo nesreča. To je ti eda trinajsta številka, katere Američani tako bojijo, da jo najrajši preskočijo. To jo čud na nie>ank*a samih lisjakov in diplomatov, v kateri ni nobenega strokovnjaka. Kralj t>o-/ove k sebi največjega lisjaka, in mu naroči, da naj sestavi vlado. Ta zopet išče druge lis jake, in ko se zl>orojo, potem se pa porazdelijo. Ti IkhIcš vojni minister, ta bode justični minister, oni zopet bo poljetlel slci minister in postavili bodo mogoče socialnega ministra itd. Pa med njimi ne bo no- 6ITATXLJEM je znano, kako se je rse podražilo, ln r&vnotako tudi tiskovni papir in druge tiskar rice potrebščino. Da si rojaki zasigurajo redno dopočttjanje f»ta, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo ivedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŽE DANES? Izpod |MTrsa slovitega ainrr. pi-alrlja Howard Fast-a je izšla nad vse zanimiva knjižica v angleščini: THE INCREDIBLE TITO Man cf the Hour "Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" fisalplj pripoveduj«*. k;ikn ji- šel slovenski kmet :HMl milj dulre, iia je govoril s Ti lom, kateremu je povwfctl. da je v partizaii-leiii nadaljujejo v južni .liij-oslm iji. Ko je Tito prisiljen se umakniti pred Netnri v Bosno. Ta klinik je eden najbolj pretreslji\ill iu 'junaških potez rele vojne — in slo\iti pisatelj Hoivnrd Kast. jo je opisa! iiadkriljivo z svojim rtiojsterskim peresom. — To je knjižira. ki je ne boste spustili i/ rok. dokler jo ne Imste prebrali. Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ker je zalogi) teb kuji/ie. zelo (»mejeiia. je priponnHjivn. do |w>šliit»> ti;irrV-iln prej kn inngiWH1. K ii:irn'm zovitku srolorino sninruko ^Imiicnili drwivi. Xar»n"nie l:ilik>> i»rl: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21« West 18lli' Street " New York llr N. poslal.i j»r\"<> (io|>isuir mik» i7. "Beriiua. nemški vnciiji up*>ta. Druyri l>ond |>;i čaka oui'ua. ki s«' !)(» prvi oir!a* pos?;*v. Muslimani so dobi': prerekovo brado \ eč tisr^r- <^oi'i-čiIi mu«iinj;i-ijov j** d(»'hi|(» veliko du.liovM pobudo, ko je 'bil veliki m- - .i' v r^euiraziju vniji-n del Muli; 111 dove Urade. Sesf arabski 11 do-toj.-ui-'v--ni'kov. katerim je sledilo v< <- j • loč vernikov, je svečano kora kal" po prašnih ulieali Benua zija do lii^*' najodličn^jšcira mr ščana ter so i/.v'ekli i/ -kriteij; kraja drasroci no škntljieo /. v» liko svetinjo. H rada .]*• Kil. spravljfiia v li'si odličnega ne* >"čana <»d Nt;i 1011. ko -Ita'.iani pola-tili Libije. 11 . NAPRODAJ HARMONIKE Proda K roma1 "čna llajin-nika 11'n ba>ov in en«-; >kor" n \ ;i kromatična 11' l»a^ov. I'i-t^ na: M >11X K KMX. loj;: tiSth St reft, Cleveland ."5. O! KVAČKARICE NA ROKO Kvačikariee—ročno d«-lo (1 iklariee), stalno ali delno U]t». sijem je — lahko deio. VKAl MOXT. r»4 \V. :?!»tli Si : :»tx> i ali pi nents'Keiia ';i 117tli Sr K. Tnni)! Bronx: ^>-»<1 Warren St. Ave.. TJr^okhn, X. V. at 4 RACIJONIRANJE 2IVE2A Predelan živež — največ zi lenjava, ..-očlvje in sadje — zelene znamke Iv. L, ir so ve Ij.-r/ne «cdaj in pix>padejo 2C uwirca Modre znamke A8, B> CS, l)S in ES v kujižiei 4. sto pijo v veljavo 27. februarja ir so dobre do 20. maja. Vsaka velja 10 točk. Meso in maščobe — rjave znamka V. W, K in T v knji žiei 3. veljavne sedaj. Znamke Z stopi v veljavo 20. februarja Znanilce V. W. in X so dobr.* do 26. februarja. T in Z do 2< marca. Rdeče znamke A8. IN in ()8 v knjližici 4. stopijo ' veljavo 27. februarja in bodo vitfjaivue do 20. maja. Vs«ka ie dobra sza 10 fjočk. Sladkor — znamka 30. v k- ;• 'ziei Ko. 4. dobra za 5 funtov, veljavna do 31. marca. Znan L » 40. veljavna za 5 funtov sb-d korja do 28. fobr. 1945 Čevlji — znamka 18 v kn" r\ ei Xo 1, in zrakoplov na znam j ka 1, v knjižici No. 3. NAUQQA** - NEW YOM MOKIDAY, FEBRFA^yfrgl, 4944 ' »STAMOVUICN L. 1SH Kratka Dnevna Zgodba RABINDRANATH TAG-ORE iMo:* stokanja jo planilo Je hil RMen m cvetlica je o- .. "S ........a., v fcVTjroljenje pučjib stala niulnrana. ko se smeje" "Sriee jie tu, 4a ga s solzo in s pesmijo razdajaš ljubljena." 4'Ali, ne, tvoje besede so tem ne, prijatelj, razumeti jih ne morem." ''Slast je občutljiva, kot ka- '/..juirat> v žvrgoljenje ptičjih stala iieutrgana . rl; in cvetke ob potu so bile -i- ve-ele; bogastvo ziata s*e jt1 i/.piSilo s'kozi špranjo obla-ov. iSli stiu> nagiO svojo pot 11 nisiuo opazi'^ ničesar. Xisuio peli ve>elih pesmi, •niali se nismo, sli nismo na 1 ur, da bi \ ai"ali; izpi egovoi ili iii-ino besede 111 »e ui&iuo smeh I jati. Na poti se nismo ol>otav ijali, pospeševali smo korak. Kakot je >el čas. J> t« pa tam me je težila ža-]"™£ l|x)leit je uiw:.na ^ silna 'r',, t-T se,u Bfa ln cutl1 Naj čuva bolestipotai ljubezen s tad ko •J'ed nenavadne vonjave ' u ga Beižtča sladkost je raztbolela tvojih očeh! 'Ah ne, prijatelj, tvoje be- Solnce se je d vigalo k zenitu u golob je so grlea v senci. Ve-i listi so plesali in se vrtiučili viutein ozračju. Pa-tir jo •W'l in >anjal v senci figovih — ju jax hem legel k v »di in raztegnil trudne ude v 1 ruvo. Tovariši so se mi rogali, z dvigu jenu glavo odhiteli, i dodali niso na/.aj, porivali ni--o Izginja i so v daljni, mo- v hrepenenju moje sree m zde-1sede so temne, razumeti jih ne To -e mi je, da goreči dih polet- morem" i jn, ki išče izpopolnjenja. . | ".Lotos cvete ob Nisem šv vein» preko otročkih u- t.nic v spanju — ali kdo ve. kje se je rodil ? Pravijo, da it- mlad žar-k rastočega uiese '"Ne mogel bi nositi popja \ večni zimski me^ii!'' odil Mnehljaj v snu rosnega vrat. jutra. >meliljaj, ki v s {Min ju šine preko otroških ustnic. j>1 Milka -vežost. ki voljno cve te okoli otroških lidm* — ali dri kast i sopaii. Šli >0 preko ca v jeseni poljubil rob izgin-t ravnikov in gričev in romat li j;«jmVua oblaka — tam se je po skozi tuje. daljne dežele- Cast li. junaško ki delo, na neskončni stezi! Zasranvovanje in za-ničevi njt* ^la me izjHxWtujala. naj rjftiam e je tako dolgo m ni -e v urlobočinah srečne po- skrivala? T Vi. kt> je biLa mat 11 ničnosti, v senci nuačueura ve- se nevesta, ki je prasnila srce »'IJa . v nežni, tihi. skrivnosti Ijubez- Mir solnčno obrobljenegti 7.4- ni--ladtea s ve/.ost. ki voljno letieg;: mraku je legrel počasi evete fkoli otročkih udov na nfoj»» srce. Povabi! s*wn. zn- "Ali ne, prijatelj, tvoje be->ede so tennie, razumeti jih ne morem. "flvojo vprašujoč« oči so žalostne. Doumele bi rade moj zinisel. kakor mesec, ki hoče poji nit i morje. tRaziagal sem svoje ž>ivljenje pred tvojinui očmi od konca do konča, skril nisem ničesar ali obdržal. Zato me ne poznaš. Ko bi le bil dragocen kamen razbil bi ua lahko v sto kosov in jih nanizal v verižico za tvoj SPGBQJtt NA NAŠE KRAJE * _ Piše Jos . Murnick, Berwyn, 111. v ( Konec.) Uve veliki tovarni, železo- štru- Tu je bilo vedno vedelo''mogoče več uničiti. Ne. nobe-livami za iiiiuetijske stroje, tur in živo in harmonika je igrala de* ir: 1 več ne podere, in tudi bine in drugo, bile -Žabkarjob nedeljah. Veliko kmetov iz iwmski sovražniki ne. . in Toemiies. Tri Zabkafju sem oklice in daljnih vasi je ime-j Uvo zopet zaJplapola naša slo se jaz učil za železo s t mg a rja lu svojo postajo in sestanke v venska trobojnica na Ijubljan-leta 1909 tlo 191 L'. Ube tovar-j.'gostilni pri Figovcu. Dobro skem ,gradu in zadoni na uho ni se nahajata severno na^, l>u- slovensko kosilo, kot prašičja naša mila slovenska pesem najski cesti, ena nasproti dni- (pečenka ali telečja in govedi-, tisti krat bo pa zopet zasolze-ge. tovarni August Žabtkar) na, zraven prazen krompir in la Ljubljana ali bodo pa to sol-jebilo urejeno kot v strojnili to -olata. vse prvovrstno priprav,ze neizmernega veselja, ker "•ledanju^! varuaii tukaj. Poleg vsauko-J1 jeno in zelo okusno. Postrež- pretrgana bode veriga dolgega ar ima " f>-troje\ je imela to\rar-iba n ]jrijaznost naših gostilni suženjstva, in zarja svobotle " J na tudi svojo livarno in hUe-lčarjev je obče znana. . j zopet, zažari našemu slovenske) . , m no modelarno. Tovarna ^ Ub - sQv - . .Juui narodu. In zapeli bomo sta T ^! a* ^^ VPf> procentov|tadf^Ctnefko p^e -- ^aro ljul/jansilo: - ^ ^ zgodovino.' Zabkar je bila 100 ,o naših teura lista, ki so v teli,, . . , , 1 craji h. je mesto veliko trpelo Požiurali in morili so, da je bi-Tudi Zii časov fran-1 'Prej ne gremo dam. l^a rse bo delal dan ! T>r« se bo sanjalo — -Pioti Ljubi jnn V Sedaj po pozdrav vsem Slo- bralcev tovarnah delali. ,Še ena dnino znana, jakoi nio,. i . • , i10 -i o/no. i mu Lina- .vencem cm iCnem r derna tovarna je na ruzni i-traL , ,. . . "v r, i • . - .. 'cos ko ga prodiranja m zavzetja! pa vobko nanredka* m v /vonarski ulici in sicer* . • , : , . J iL 1 tovarna Max Samasa. Tuj so izlivali zvonove in razne sfcva- UTediiTst\n ri za iedje, kot okna. kljuke in drugo. mesta je bilo mesto zelo razbur jeno. Fnuneozi so tudi prek r-1 . ________g?e- Jdalu^-a do članov ensanbl»la kar se tiče denarja, precej si rokog: uden. Oe j*' kakšen igralce vskočil za obolelega to variša, je prejt^l j>ole^ gaž i :< poseben honorar. S tem sta s okoristila dva mlajša igralca Skupno sta se učila obeh svojih ulog in kadar sta b:la <1< narno bolj na topnem, je etlon "obolel," drugi pa jo priskočil in pobral posebni honorar, ki Nekega večo pr- " ■ bre volje, pa sta svojo taktiko ; sama izdala in stvar jr- pr'-1;i Midi .Tannorju na uho. Jaunei }>n se ni ujezil, temveč se je do mifilici obeh mladih mož sme ijal in jima povišal gazo. 44da - bi jima v bodoče no bilo'treba tako pogosto oboleli." ni je njen naše kulture in Sokolstva. Leži na zahodni strani ob Resi j o- t** 1 , ... .. vi cesti, blizu Laterinanovega Ko bi le bila cvetlica, maili- , . , , . t, j, , i i • • ji- drevoreda. Na vzhodni struna in s adka. utreral hi 10, da hi ■ . , , . - j i • 1 , . , >ni jwkI gra^lom stoji mestni vtaknil v tvoje lasie. stili njeno ime in sicer v Emona. Tudi Rimljani so iztezali T , , , -j- , i,, ipo naši prestolnici svoje roke. Jako epa stavba v Luiblja-ln?- - 1 , , ... * « 1 - . 1 l!Koncrio so mesto pokrabili nean je njen narodni tlom. tlom!-, ...... ... . , . ski Avstrijci. Ali jedra slo- 10 ♦ tudi dom mestnih vso moderno o]>ro- aj ronijmrt. Ln izročil! sein du i.'i brez lx»ia vrven m "ene in Iz •SUltl. •Koi»r no "'em s !"? uči. Te raz il v 1 7. IH ba 1 ' »t» ImmIo tvoje Im-^iIo na perul u uali oh '•h 11 bojih ptičjih gnezd incbwlije ve razcvet o ' mojih irozdnib gajih Ob < 1 u«*vil. k o je av •m .1 I1W ved« duh v teura. cvetel loto«, blodnjah in Moj kovček SKLEPNIH MIŠIČAH I> O It I T K PAIN-EXRELLER Ifkl leU mi.. . Zaiw'sljiv liniment za ilruiino Vrtnar j a*' "Poet večer se bliža; lasje postajajo sivi. Ali slišiš v "vojem samotnem premišljevanju jMiztlrav oust ranskega sveta ' **Večer je.** je reke] pesnik. po>lušam, ker lahko k*<» temne, razumeti jih ne tivoi^eiTi " TimI;. sree je. moja ljubljen- gji.-ileev z ka. Kje so njega bregovi in mo. Tt> po^lojije ;e služilo tudi dno? za shode in -eje mesta Ljubija- Ne poznaš meje tega kralje- ne. Nedaleč- oil tu. zahodno od stva in vendar nji gov a kra- stolne oerkve se nahaja pos'lo-Ijica. . (pje mestne stražnice, leži na Ko bi le bilo trenutek slad- Starem trgu. Tu je postaja j kosti, cvetel bi v lahkem smeli. me?*ne policije ali kot pravi-..jljaju in videla l>i lahko in i"-i M o.ll I |a|a v i v mo — oko "postave. . Ljubljana, kot z i be l sloven-le bilo bolest, skopne- ^ke kulture ima več naprednih »votlih solzah, oilseva-l listov- Stirj 1o 1>5 nyjlfolj notranjo nost br«s b«-b-io.i; "rz (»o exist, vode in samo 35 od-totkov gostih snovi. S^ vtnla jt količina votle v poedinih človeških organih različna. Ta. ko obstoja v očesu okoli 90 om«iljub*" največ priljubljen. . Prinwla je Ljubljano «»Ik»-gatila s krasnimi drevoredi K«len najbolj priljubljenih je sovedu T^atermaiH»v drevored |>o domače "Tivo,'i.*, T<» je res knisei. ]»ark na zahodni strani mesta Vidiš bolt1 oe-te. ]>ota ni stezk-e v -onei zelenih k«e -tanjev. Meti njimi >0 fv»stav-ijene klopice za počitek in branje. Ako se sprehajaš i 11 gieš ■venskega naroda ni«o mogli zdrobit? v vseli teh kriti-čmih časih. Ljubljana je vedno v-e piebolola, in ostala le naša edi na mati Slovenske zendje. A vstrijskim Nemcem tudi ni bilo po volji, da. mesto tako napreduje v vseh oz i rili, posebno v narodnem duhu- Avstrijska vlada je tudi preganjala Slo-venee. posebno naša inteligen-ea je veliko trpela. Ali zavednega in naprednega duha niso moirli zlomiti. Veliko izmeti nas še isponiinja septembrskih d ogrni kov leta 1908. ko je bilo preganjanje Slovencev na vrhu. P»il sem tisti čas v Ljub iljani, ko s<> se vršile veliko d<* 111 oust raci j<- proti nasilju, kjer *-o tu
  • brez v-akega vizroka napadli našo narodno tlružbo sv. Ciri-I la in Metoda- Oropali denar iir zažgali društvene knjige. Veli-j ko ogorčenje in jeza jo zavla j dala med slovenskim narodom | NaptA*ee j«- vršil v mastnem domu v Ljubljani. Pričujoč som bil 1 u«ti jaz. in «V se ne motim, j« bil oilen govornikov dr. Žerjav.! Protesti 1 al o so je proti krivieij ki jo liganjajo proti našemu: »itirmniiu nartulu. Po sliotlu so je množica mirno lazzšla. Na-a visokošolska mladina jo }»a ho nekako v srotlini parka po lepi ... peščeni poti, prid.* v K«deteki-»^ jev pai%. Tu vidiš krasen KUHARSKA KNJIGA: Recipes Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV '2 f^Knjig« )f trdo veana in ima 621 atmm~%* KOVA IZDAJA STAKE SEDAJ ▼ DJ*tD pootked p* »o v navadi sa om, ki m Hntmajo ta eimtsol) uviiUtl la odstotkov, jetra in kosti pa iz pičliih r.O od-totkm*. C'c izgubi "lovek 10 otlst. vode, nastanejo važne' motnje v njegovem zdra vju, pri izgubi 20 odst. vode pa nastane smrt. V Srednji Evropi živeči človek potrebuje dnevno okrog 3 litre vode. ki jo dobiva, v obliki živil. Seveda je tndi hrana bogata na vodi. Tako vsebujeta sadje in s oči v je Sf) odst. vode, ribe SO krompir To meso pa 70 odst. Razen tega zastaja v ml a v človeškem telesu z oksidacijo ! vodika, zapopadenega v prw>di-nih živiiih. Tako na.-tane dnov ribližno .T decilitre vode vr- stotkerv votle, kri iz 80 o. V 10 le-,tih rabi elov«k približno en , vsitm vode \t tele«.*! iMlhaja vrni a skozi ledvice, pliuča. Nekatere v ve«V živali obstojajo rj. 99.75 *^toHc«v vc»de. Ha-tline inm-jo v do odst. votle. Po rnr-n vtki«, vji življenj je bil znan že v etarem veku. T.tko j*- «Tie dmiro. . Ti>te čase deželni glavar baron Svarc je pa takoj dal povelje poslali vojaštvo proti mirnemu prebivalstvu. In glej, tisto noč 24. septembra 1008. ^0 padle dve nedolžno žrtve: viso-košolec Adamič ustreljen blizu narodne ti-k a me. druga žrtev Lunder nasproti škoft>ve palače. Oddelek nemškega 27-železnlci. To jo veliko dvori J pcspolka pod povel jstvoTri po-Sče zabav, razvotlril in novosti. ro,'mkn ^ tisttoat ko kot gagalnica. k- koncerte.. * TJnHjjriia je » tia vesela dol ga vas. V me^tn > mnogo go -tiln. k>r je na razpolago izvrstna Jedača in pijača. Vsa-keanu Ljubi ja nean u dobro znana je sroistllna pri Fi^ovcn n,-i ra"kal j>o mestu, in streljali so na mirne ljudi. Zajokal je naš narod tistikrat nad nedolžnima žrtvama 111 gix>zno krivico. Pogreb nedolžnih žrtev je bil veličasten in poln neizmerne žalosti.. V času pogreba so bile zapi te vse trgovine po mestu in delavstvo je opoldne odšlo! donfov slovensko Rokol stvo iz vseli kra.)«1 v. vsa dru-1 št.va, vse in sploh vsak. ki je ]«. mogel, -e je udeležil z«id nj«- našim naro*lnmi uui- čenikoiii. 1>i. jolrnla je li-ti* krat TJnMjana fn */ 1»ve* sliv venski narod, ker Adamič bi liivnder ostaneta nejiozaJbljr na kot žrtvi neniske p«nli\jano^fi Ka** JK» tlanese za turških eala- cesti, pri številki in zarja kmalu za pri Belem volku in pri Fajmo sije trp^Vm-n ubogem*! sloven NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BR ATSK A. DELA VSK A PODPOR NA US TANOV A Sprejema možke in ženske v letih od I 6. do 50. in otroke do I 6. leta starosti. tO Članstvo: 62,000 j Premoženje: S1 0,300,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanj? vpraša jte lolcrJnesa tainika društva 8\iJ I <'lavni stali: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. III. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a $2.50 ZA CENO ZA ZVEZEK "Two Way Passage^ V tej knjigi, ki je zliiidilu pozornost vsega anifrištit-sa narnda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseb evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli nasetjenei v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno ln najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim poniagaJj do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel uaslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" <*li«vrški odg«»i«ri na vprašanje, ki se lire srrče mlijawtf . .. Ci- tanje te knjigo je bogat* plačan**."--Tako «e je iina/il idili aarrišfci dnevnik • tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega Icupona Pnftiljftm * ■IihsiihM i» Vt»jtr»»* i ► : l»vfti«rt» n« MoJe I ne- ........ Št.. »ilH-a ali Bul 51 in drfnva ... M 99 Glas Naroda 216 W. IHth STREKT YEW YORK II. W Y. \{< ii In h i? i "tiLAB MONDAY, FEBRUARY 21, 1944 DOD SVOBODNIM SONCEM BO MAN — Spisal: F. & FINŽGAB. -^=124 TfTANOTUB* L W GEORGE WASHINGTON — VELIK AMERICAN (1732—1799) Alanka je zamaniljcna razodela vse o Ljubinici. Pove ■l.ila je, da ima konj, na katerem .Je zbežala, desno prednje ko-. to izkrivljeno nazven. Lahko mu do dobiti sled. Xato je Radovan popiosil kozairca vina. Sužnja je prf< la lepo nožnico v šotor. Godec je postavil posodico predse <o in vinom urok, ki naj vdahne Tunjnšu pozabnost Ljubi-ce. Kremžil je obraz, zavijal oči, paril ustni««e( zainaho- • I z rokami nad vinom in monacal in ponavljal neprenehoma. 4*Devoret te dinool-us, eauda v«??e ne domini več. Jaz pa odidem jutri za njo. da jo umo-•ii na slavo in korist roda Hunov; na sitf^t in veselje Ko.fi i *!ll•ecmi!,, tJodec je vzel mošnjo z zlatnik?, udaiil na plunko divjo • nt in odšel iz šotora. Zunaj je dejal Balambaku: 4 4 Rad u j se, re^en je Tnnjuš, oteta vaša kraljica! Tvoja va ne pade z ramen, «vt!iki hlapec največjega gospoda." Takoj «o «e zgrnili moojci krog kozelnika, na ognju je nnela ma-ščoba, .-užnji t-o privlekli mehove z vinom, ves ►or je zaplesal ob zvokih navdušene plunke. Radovan je už"val čr^l in slavo in strežbo z veliko do-( inostjo. Buča se mu je neprenehoma polnila z vinom, nje v jezik je govoril čuda croplim Hunom, da je godec skri-na razmišljal o sobi, odkod zajema njegova pamet to nedo-ii" modrost. Zakaj otlkar se potepa po črni grudi, ni še •'ar lagal s tako gioboko mirnostjo kakor ta trenotek. 1-ovo veselje je kipelo do roba '3n čez v pozno noč. Samo . <*dina kaplja ga je kalila; napil bi re bil rad dosita, pa • ; upal. Trikrat se je vgriznil v jezik do krvi, ker je na-\ in jen hotel blekniti nepremišljeno besedo. Zato se je '<»janstveno zahvalil opo noči in omenil mimogrede Ba-1 nbakn: •'Bridko mi je. ker r. ter am žalit? tvoje gostoljubje in od- • ti v?no. Toda, če je mogoče popraviti žalitev, uklonim • dovoQim, da obesiš meh vina na f®edlo mojega konja." .. _____ ___ Tiikoj sta privlekla d\i TTuna rejen meh in ga privezala Jr2. februarja, " R idovmnovčga konja . Hodeč je legel ob konju v travo in težko čaka! zarje. 1 r an svitom se je ozrl potuhnjeno na speci tabor. zVzel d!o, pobobnal po napetem mehu in oddirjal ^kozi sotesko. Zaljubljen sam v svoje modrost in veliko ukano, je zibal Havo in gonil ob hribu, dokler ni prišel do kraja, ki mu ga ' opisala Alanka. Tam je ustavil, zlezel « konja itn iskal - f dti v travi. Kmalu je izsledil vtiske eavihnjenega kopita, meril je nekaj korakov in določi! natančno smer. kamor • krenila Ljubimca. Nato se je lotil vina in golcal kakor ' "Ko, če jo vržeš s suhega nazaj v vodo. "Xa bogove, da rtna kravjeropnik tako pijačo! Edina !«ra lastnost, 'ki drži tega smrdi ji vca. Na Peruna, da mi seja mu ognefin in m,u prizan. sem, če se srečava. Zato. ker sem (llte zagotovo " tako pobrepčal ob njegovih stroških." Skrbno je zavezal meh, ga pritrdil varno ob rcdlo in od-dirjol po stepi. . I wSonce je pripekalo, vino ga je kuhalo in rad b: bil legel ....................'"-'""N torei ?nn.. Toda ne boš, — je preudaril. Cq držiš srečo za Mirko (i povedal veji J >, .je ne izpuščaj! Sicer ne dobiS glave. . ko ° bom možila: TI p« i««t. pa z: Iku B75—Ter*"Zlnka — pr.lka Na planinca h—vallek Lepe Melodije Ouquesne University Tamburic« Orkester ; M675—Na Marijam*, polka KJ»- rio roHt-tr M-Lri.ka pt-jrla—polka jerry Koprlvšek in orke»t«r j M575—Terminu* iK'ika N";« plant n rs h—valček Za tozadevni cenik In cen« plošč se obrnite na JOHN MARSICH. Inc. 463 W. 4?nd ST.. NEW YORK RDEČI KRIŽ DELUJE S ČETAMI V INOZEMSTVU. Predstavniki Rdečega križa, ki delujejo skupaj z našimi možmi v borbi, na fronti, kot zadaj za bojnimi vrstami, so redko razvidni od ozadja s katerim se bavijo. Njihova dolž nost je paiziti da letalec mehanik. pešec, in drugi, nimajo nol>en;h nujnih osebnih ali družimkHi skrbi, ki bi jih oddaljevale od njihovega dela. Predstavniki Rdečega križa so vedno pripravljeni takoj po majrati ako je družina nekega vojaku v potreibi. ali ko je treba tf.koj pomagati v neki nezgodi. Povsod, kjerkoli se usidrajo ameriške čete, i maje na razpolago udobnosti Rdečega križa. Harold L. Stanton, predstav ni k Rdečeara križa na nekem amerikanskern letališču v An irl ji. pravi takole: "Naše delovanje v inozem -*tvti je ^e '1 h 11 j raznovrstno kot doma. Ako pridejo družin1-ke skrbi na površje, tedaj je tre-»»a poslati telesrafično poizve-j rM k„jiai ,, |w,(10,to. ,„ ,ir1 dovan;,a. V skoro vseh si'uea-UrmJftMim. i>r«*> *■•» /«.tnj.. »irnui j. .iili '-tnio olajšjili težil ve tako w j., jt- i>isa.ralille irv.nn*. t|»kar«kf f..r uročasil! v svoji-m prostem čn-n '"'**• lu k,r »•^»•'♦'U -prfj^i «ižio -»PANIMI ln 3« IJSSONH" ~ Špai.-t ilUih lutkicah. — £pan>ko-»i>-tli^k« •>!<>« nira. — Spinal Ju k- K I). I/ Cortina. lid i či križ ustanovil zal za ha > • v^ . . , . , i 1*«» »**J l»ri|.r.«ll »i»j.iijf\Milil Htfi.-il v? m »a na letaliseih. m klubi' vim,(i r,..imM .i« ^ i»hk.. ... prostih zonah. Nudijo jim v>< n«Mn* Ainini^in«. vrs-te zabav in nkrepčiln* v ve-' r*k1 ur huJiuhui I kih m^tmli klubih dobijo tn vrHvl] r,r uAi ,.rM„ .......... „ rH di stanovanja, hrano in odlič no zabavo. Vse delovanje Rde' Curintov«. kraik« mHmi.. «.. ,-i..i.ri!» če«ra križa ;e vzdrzuj^ iz pri-„nik. ..... George Washington, ki ]»ove- je za A/meriko usjk mio končal j n«», katt-ro pa je Washington ljeval ameriški uporni arma- vojno, ko se je 11». oktuibra, 177.")j I! 8 di proti Angliji, je bil rojen podal amrl"ški ^-Jicial t'orn- , . . . .- v . - ,*. , r ... ; 1 ... . , _ ., . let m tretjič je izvobtfv 1- v Wake- vališ i»n lorlctownu. Bil jel, , 1T '-'omi. I mrl je 14 oni u v Mount |»flHn|*rvB In , . , __ . . - .............•-^'•'IM -»»-fii J*- cTievkf.v in darov. Vojni Fond,prHk»iAt,.. ,.rir.r..M„ t., u-i^i.o. R^lečeaa križa, v katerega jo' ''r«-iM?iih 1». i,u.. „„,1 ^.imhi. u*. »t |Ktt, v... v V fi _ ma»t'i». Velikodušna ]»odi»ora vseh nas je nujno potrebna za I field, Va. Po poklicu je bil in- prvi predsednik Združenih dr-i klyvA- Vmrl S žinir, pa tudi vojak. Leta 177") žav in 'bil zaprisežen a]>ri-|l4-;^ Iirl «' v je tbil izbran za vrhovnega po- la, 178i>vNe\v Vorku. Kongres Vernon, Va. !,'!t, v 'Hl"J izpoTjnHm- t<»ga cilja. Prispe )Podprite napad! — Kupui de^inbra.j vajmo v-i! te bonde 4. Vojnega posojila. veljnika ameriške aniKulc- i« ran je ponudil kraljevsko ro-l (DopidJL PODRUŽNICA ŠT. 2 SANSa' ZDIRUŽENI ODBOR JUŽNO i Prihodnjo isoboto ssvečer, 26.t SLOV. AMERlKANCEV. februarja IkxI^ zojict naša ied-1 [vokrajina Finmatk, WuKcem zaprta. . Teoretično bi bilo gore, da evakuirajo N mado generala Dietla K v • h ' sk e te r it or i j a 1 ne Člani in članice pri-! 1 oro('ano -1° ze i — še dva dni — dobTm te! Za-■ ! nmj nos poseka pasji smrček, če hočem, i^eveda. « Za vsa-bi ne sledil po stepah kakor vo'lk za izgubljeno ovco a to — prisegel sem!" Za godcem je priril do mBake konj in srebal skozi stisnje-7obe gosto kalužo. "Le napoji se! Tudi ona je napajala konja -m sebe. Jaz ne pijem tnke vode. Se čista studeničica mi ni o i-ttta. Obleii mi v želodca kakor 'kamen." no ob 2. uri popoldne. Vsako društvo naj po-lje svoje za»top nike. dobrodošli so pa tndi vs: posamezniki, ki so pripravljeni sodelovati pri trm delu. Torej udekvite so te seje prihodnjo nedeljo. . Obenem želim poročat:, da ta odbor skl icuje veliki javen shod vseh Jugoslovanov na ne dol jo 10. marca 1944 ob 2. uri popoldne v American Bohemian dvorani, 1440 Wfi-t 18th Cisto mogoče je, da t'*ri oddelki nemških čet prekoračili švedsko mejo in se dali internirati. Manjšim od dobkom se utegne posrečiti, da 7l>e/.o na Norveško, po cesti preko Karasjoka. Vremenske vedal kaj važnega in zanimive-j Street. Vse podrobnosti bodo ga. (flanstvo podi*užr»:ce po- j objavljene pravočasno. novno apeliram na vas, da pri dete na te važne seje. Vedite, da z malimi mesečnimi prispevki se veliko pomaga našemili trpečemu naroda, če nat= jo več skupaj. 'Na ?adnji seji smo tudi izvolili čtedeči: odl>or za to leto: Rodc ljubni pozd rav, John Gottlieb, pomož ta j. Chicago, 111. AKO FINSKA IZSTOPI IZ VOJNE. prbkc težke. poz i mi so tam 'izredno 4 p Knjiga vsebuj«. 117B strani in je okusno v platno triana. — Sk«ro tk J neverjetno je. da jf mogore tako najpopolnrjNi knjigo d«i*»ili #a tako 5 S »merilo reno. J s j 4Knjigarna Slovenic Publishing Company^ ® 216 West IHth Str^t, Ne\» \ork 11. N. t V ^ TO KX.IIOO BI MORAL IMKTI Ti hi VSAK l»l TAK \A RAZPi »LA^IO jj KNJIGARNA Slovenic Publishing Company« 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovc SjiisaJ lvau Albrebt Ona M eenior Bf l^dft in rnmancfl 3. izdaja — A. Aškerc Cm« M rento« .Turk, tajnik; Ludvig Katz. u • j ' »i j blagajnik Frank Teropšič. za * da ^ f P* ^ iz struge Visnikar; nadzorniki: Jo^ph ' A • . iVreoek, Philip Sober in Jennie ae je nalokal vma :n zaivanl meh, se je obliznil po ži- Volk Udeležbi io tlobr« h ustnicah in ponovljal hvalo Tnnjnan. | 30 b la dobra' ^r^dno! Ni ga garjevica na svetu, da bi ne imel dobre da Ix^de ta mesec Se •>t Cele Tun.ruš n: brez nje. Kakor sem sklenil, tako ^jše- Naš novi predsednik rodi: prizanesem ti zaradi vina!" (naim je povedal, da bo otvarjal ^Ko je natovoril meh. se je ozii po ^rveu in po krajini. I t0 ^ -Do Ijadi momm pr^ noč.ib! eN bojim se volkov, ,„,. '™ ^ . ne ljubi se mi noooj, da bi poganjal F pasj'mi čeljustmi. " tt^l j 7™ za Popadaj je že enkrat po sledu in zdirjal ob strugi pro- ™ po ngu. Ko se je >1 ra&ilo, je bil v pruskem selu. F tabo ^ b°; kot P° ™™dl' mJli°J^'1 il se je predrzno in pogumno ob ognju, kjer so pokli večerjo. ^^T*^^ uoojtU ao ga gledali mračno dfvji obSzi mešTnice Ob^v Jan?K' ;«» pH- - --- Toda Radovan je dobro poznal ta ljnd^ 8 seb°J harironik<> I John Tu;k, tajnik, ^ 0iV& - — ------1 (ONA). — Zanesljivi viri \ nikoli Lauis 'Volk' predsednik; John Stookholmu trdijo, da je nem-J „ gka vrhovna komanda popolno' Ko Smo V m0rJe ma pripravljena, da izpiše ar- bridkosti ti jf^ruIoT In Slovenov (Nadaljevanje prihodnjih) Ch icago, Dh. rn'ado genwala Dietla na severu, ako bi Finska sklenila' mir z Rusijo. i Popolnoma, jasno in izklju-' Čeno je, da bi mogli Nemci pre vesti vse svoje čete, ki se na-J hajajo tam, k ladjami preko Petsamo in Kirkenesa ter jih rešiti na norveisiko ozemlje >— U oka da, katero drže ruska in angleška mornarica, je pretesna. Ruske podmornice neprestano patrolirajo ob norveški obali in so tam še nedavno potopili več nemških ladij. Severni deft Norveške, takozvana'. Spisal Rev. K. Zakrajfet Knjiga pripoveduje, kako j« □itler n«Nfnvljal llmanJre tn E.tuike In pripravljal •'strup** ca Jugoslovane ln njlbovo L. Sku|M>li CVna 50e Ako naročile knJUo. priložite k nar* «ilu V. a oziroma Canadian Mane* Order sa omenjeno svata. Manjše svota, lahko pošljete t (J. 8. znamkah p* t •lirama S rente. Državljanski priročnik (V slovenščini i KnjUOna daje poljudna navodil*, kako postati ameriški državljan. POUČNI SPISI Pohorske poti Spiral Janko G laser Cena 50c Angleško Slovensko Berilo (F. J. K»>rn t — V**mi\a knjliea Cona 12.— Brezposelnost S pisni Fran Urjaver Cena 50c Problemi sodobne filozofije Spisiil l»r. Finit e > et»er Cena Mlekarstvo Kplaal Antoo P»ve. 8 sltkamL 108 «tmnl. - Knjiga sa mlpkar-W !•> fai ib»i J» * i|il<> Obrtno knjigovodstvo 2Ctft arrant, eaana. — KnJtaa I* nsmenjens v prvi vrati m stav- boo, umetno la atrojno klJnAav-alfaratvo tar MoDlIvaratvo fl—