Glasilo delovne organim»^ t™™——-------------„-----„---i________Sevo S N Delavski svet je sprejel gospodarski načrt, v katerem velja opozoriti na spremembo kvalitete asortimenta v naši proizvodnji. Aluminjski formati predstavljajo le še okrog 47,6 odstotkov celotnega aluminijskega asortimenta, več kot polovica pa odpade na izdelke višje stopnje predelave. Na spremembo strukture asortimenta je vplivalo predvsem načrtovanje povečane proizvodnje livarskih zlitin, ozkega in širokega traku za prodajo, ozkega in širokega Sprejet gospodarski načrt traku za predelavu ter povečana proizvodnja rondic, za katero pričakujemo, da bo v primerjavi s proizvodnjo lani, letos porasla za okrog 50 odstotkov, proizvodnja izparil-cev pa za tri odstotke. Proizvodnjo Al hidrata bomo letos povečali za 18 odstotkov, kalcinirano glinico pa za 14 odstotkov. Načrtujemo tudi povečanje proizvodnje raztopljenega vodnega stekla 38 Be za 42 odstotkov ter 42 Be kar za 83 odstotkov. Suhega zeolita načrtujemo proizvesti 4050 ton, kar je za 190 odstotkov več kot lani. Proizvodnja v elektrolizi B in C teče brez večjih zastojev, zato načrtujemo, da bomo v elektrolizi A letos načrpali 18.532 ton elektrolitskega aluminija, v elektrolizi B 32.356 ton ter v elektrolizi C 38.926 ton, kar skupno znaša 89.814 ton elektrolitskega aluminija in pomeni za 18 odstotkov večjo načrtovano proizvodnjo kot smo jo uspeli doseči v letu 88. V __________________________J Rekonstrukcija elektrolize B uspešno za nami ' ’ • __________: v '•-Ùagàfcl:'' ^ Predelane peči v elektrolizi B ( ’ N Za MPPA1 smo vedeli vsi, za rekonstrukcijo hale B, ki je prav tako pomembna in v okviru modernizacije, pa skoraj samo tisti, ki so sodelovali pri projektu. Poleg domačih strokovnjakov, je pri rekonstrukciji sodeloval tudi predstavnik francoske firme Pecheny, ki se je prijazno odzval vabilu za kratek pogovor, ki je nastal v pisarni vodje delovne enote Proizvodnja aluminija. Ivo Ercegovič, vodja DE je takole razmišljal o opravljeni rekonstrukciji. v_______________________________________________________) Rekonstrukcija je za nas, ki smo sodelovali, potekala burno in z velikim pričakovanjem in negotovostjo, kako se bo izteklo. Prvo peč v vro- čem smo zemenjali lani v začetku aprila, kar štejmo za začetek del, končali pa smo 27. feb. letos, ko smo izklopili zadnjo Soderbergovo peč. Za marsikoga pomeni to delo le začetek in konec nečesa, tako kot smo v življenju navajeni gledati na stvari, posebej, če se nanaša na nekoga drugega. Kadar pa se to dogaja v lastni hiši, bi morala biti to skrb vseh. Najslabše je, ko po končanem delu ne doživiš niti hvale niti graje. Odnos okolice je dokaj medel, nihče se ne vpraša, od kod prihaja toliko več aluminija. Letos bomo skupaj proizvedli več kot 90 tisoč ton, kar pomeni, da je vsak dan potrebno za 250 ton aluminija pripraviti glinico, anode, dodatne surovine, prečrpati aluminij in ga odpeljati v livarno ter odliti. Ta veriga teče kontinuirano in se ne sme pretrgati niti za trenutek. Pred letom dni sem omenil, da me je strah, da vodstvo delovne organizacije po teko intenzivnem delu pri glavnih projektih MPPA1 ne bo imelo dovolj energije še za halo B. Če povem pošteno, smo imeli ves čas podporo, vendar v okvirih, ki so jih sami določili. Delo so opravili delavci Vzdrževanja in Proizvodnje aluminja, francoski strokovnjaki pa so sodelovali pri op- timizaciji procesa (ne pa tudi pri vroči zaman javi). Naši delavci so bili za ta dela tudi dodatno nagrajeni, podobno kot je bilo to pri ostalih delih MPPA1. zato je nesprejemljivo, da se jim to očita na različnih nivojih TGA. Ob delu smo doživljali več graje, ki je bila velikokrat tudi koristna in spodbudna, sedanjim kritikom pa bi rad povedal, naj raje razčistijo sami s seboj. Stroški stimulacije pokrijejo samo stroške dveh peči zamenjani v vročem. Če hočemo postati velika firma (ime, ki nekaj pove), bo nujno potrebno določiti strategijo komuniciranja in odnosov od vodje do delavca. Predvsem pa morajo biti jasna tudi pravila igre posameznih organov. Nikakor ne smemo dovoliti, da nas pre- plavi lažni val demokracije, saj nam je bolj kot kdajkoli poprej potrebna disciplina in poštenost pri delu. Francoski predstavniki firme Pecheny so lep primer, kako je potrebno delati in se obnašati, saj jim je življenjsko pomembno, da se ohrani dobro ime firme. Zdaj, ko imamo nove obrate in povsod tudi mlade delavce, je priložnost, da začnemo razvijati te odnose. Toda, kot sem že prej omenil, strategija mora biti jasna. Začeti je treba 'z vodji izmen in obratov, vodji delovnih enot in aktivno udeležbo strokovnih služb. Pri vsakem opravilu moramo posebej podariti pojem stroškov, ki ga pri nas ne poznamo kaj dosti. Polna usta so nas Evrope, zato predlagam, da začnemo že jutri (na vseh nivojih) delati tako, kot se dela v Evropi. Nekaj osnovnih tehnoloških značilnosti elektrolize B: - v času rekonstrukcije se proizvodnja ni zmanjšala, v letu 88 se je celo povečala za 1000 ton (glede na prejšnja leta), - rekonstruirane peči omogočajo več kot 10.000 ton večjo proizvodnjo, - poraba enosmerne električne energije bo okrog 14.600 kWh/t Al (doslej 17.500), tokovni izkoristek okrog 88 odstotkov (85%). Število delavcev se ni bistveno zmanjšalo, ukinili pa smo najbolj težavno delo - puljenje klinov. Po ogledu podobnih Pechenyevih elektroliz ugotavljamo. da so naše boljše (problematična je le globina korita). Prepričan sem, da bi z vgradnjo procesnega Vodenja in posodobitvijo nekaterih naprav dosegali' porabo električne energije blizu 14.000 kWh/l. Probleme pričakujemo pri vzdrževanju naprav in v glinici. Moram podariti, da drži očitek, da delavci zelo slabo ravnajo z napravami. Trhdimose, da jih poučimo, kontroliramo in tildi ostro ukrepamopžato-prjpgkujem v kratkem izbdljšanjpi Če. liocòrno. delati takp-kj[| na, zahodu, potem moramo že najzä^etku vsakég(Lt>sihta«i vedeti, kaj rabi elektrolizer, ah kaj rabi vodja izmene, da svoje delo normalno opravi. "Zanima me, Če bomo lahko vzpostavili ravnotežje vždrževalniškega in proizvodnega dela. Kar,se glinice tičh^je dovolj, če rečem, da je hala podobna mlinu, elektrolize rji pa mlinarjem. Tehnološko pa ta glinica ni tako slaba in smo zadovoljni, če jo pravočasni) dobimo, kar velja tudi za anode. _ Z rekonstrukcijo, smo dosegli le dva od treh korakov naprej, Tretji korak pomeni še boli dosledno delo. kar je garancija za stabilno proizvodnjo. Za Pechenyeve ljudi lahko povem, da so svoje delo opravili korektno in profesionalno. Brèz njih bomosin moramo zadržati enak nivo. Pecheny: najboljših elektroliz Gilberte Roma je prijazen gospod s tridesetletno delovno dobo, ki je veliko let preživel na raznih montažah Pechenyeve tehnologije. Govori francosko, špansko, italijansko in angleško, če je potrebno, pa se z našimi delavci v proizvodnji sporazume tudi v srbohrvaščini. Kakšni so bili vaši občutki, ko ste prvič prišli v našo tovarno? Srečanje z vašo elektrolizo ni bilo nič posebnega, ker se selim iz države v državo. Jugoslavijo sem poznal kar dobro, saj sem bil v Titogradu in Mostarju in sem imel predstavo o tem, kaj me čaka. Kakšna je bila vaša funkcija pri vgradnji nove tehnologije v hali C? Delam pri firmi Pecheny v oddelku za prodaju nove tehnologije. Dejansko je delo težko definirati, ker Pecheny izvaja ta dela teamsko. Lahko bi rekel, da sem specialist za start peči in reševanje specifičnih problemov, kot so se pojavili npr. v vaši hali B. Gilberte Roma Kako ocenjujete novo elektrolizo? O tem lahko povem uradno mnenje firme Pecheny, ki je ta projekt ocenila kot izredno uspešno voden in realiziran. Lahko rečem, da je to eden najboljših projektov, ki jih je opravil Pecheny. To dokazujejo seveda tudi doseženi rezultati, ki kažejo, da ste v elektrolizi C do maksimuma izkoristili možnosti, ki jih ponuja nova tehnologija. Nadaljevanje na 4. str. Peč v elektrolizi B Peeheny: ena najboljših*.. Nadaljevanje s 3. str. Kako ocenjujete rekonstrukcijo hale B in kakšno bodočnost ji napovedujete? Zamenjava v vročem je specifično delo, ki ste ga v teh težavnih časih opravili zelo dobro. Poudariti moram, da je zahtevala več fizičnega in tudi strokovnega dela kot bi ga bilo potrebno vložiti v kakšni novi hali. V primerjavi z drugimi, ste rekonstrukcijo opravili v zelo kratkem času. Z dodatno posodobitvijo mehanizacije, zlasti pa z avtomatsko regulacijo, bi dosegali bistveno boljše rezultate kot jih sedaj. Življenjska doba teh peči ne sme biti vprašljiva. Znamo delati dober aluminij in ravnati s sodobnejšo tehnologijo? Če pogledamo halo C, za katero ste usposabljali ljudi, ne vidim razlike z razvitim svetom. Tehnologija je maksimalno dodelana. Naprave so prilagojene procesu in izključujejo človeški faktor. To potrjujejo rezultati, saj je to ena najboljših elektroliz s Pechenyevo tehnologijo. V hali B je nekoliko drugače. Z rekonstrukcijo ste začeli, brez da bi se prej nanjo pripravili (niste usposabljali ljudi). Vse se je dogajalo sproti ob samem delu, kar se je močno odražalo pri tehnološki disciplini ob začetku re- konstrukcije. Zdaj pa že opažam velike razlike v pozitivnem smislu. Delo pa še vedno ni optimalno. Vi odhajate, kako bo s proizvodnjo v elektrolizi B? Delavci natanko vedo, kaj morajo delati. Tukaj ostaja le še vprašanje delovne discipline in samega strokovnega ter organizacijskega vodenja hale. Elektroliza, takšna kot je, lahko normalno obratuje. Vem v kakšnih razmerah delate toda če bi lahko karkoli izboljšali, npr. kvaliteto glinice, vam je samo v dobro in rezultati bodo še ugodnejši. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem naših delavcev in strokovnjakov? Pecheny ocenjuje, da je, bilo sodelovanje zelo dobro. Povprašali smo ga tudi, kako mu je všeč pri nas. Po- vedal je, da sam nikoli nima težav s prilagajanjem in da mu je torej povsod lepo. Njegovi kolegi, ki so prvič v tujini, so navdušeni nad Slovenijo. Soprogi, ki ga spremlja na vseh montažah, je pri nas všeč. Prav dobro se znajde povsod in tudi težav s sporazumevanjem nima. • Ko smo ga vprašali, ali tudi njega moti bezljanje naših cen, je v šali dejal, da nima nobenih težav,'ker shaja brez dinarja in franka, kajti finančne zadeve ureja soproga, ki zelo rada slika in bo na platnu odnesla s seboj tudi košček našega sveta, ki ga je naslikala v času bivanja na Ptuju. Zahvalili smo se mu za pogovor ter ga povabili, da sodeluje tudi pri nadaljevanju izgradnje elektrolize C. zapisala Vera Peklar Ponovno smo dosegli delovno zmago Iz elektrolize B Jugoslavija in evropska skupnost ______. ... ■ : Z izrazom Evropske skupnost označujemo tri skupnosti: - Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ), ustanovljeno leta 1951, - Evropsko skupnost za atomsko energijo (E-VROATOM) ustanovljeno leta 1957 in - Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) ustanovljeno leta 1957. Vse tri skupnosti so se leta 1965 povezale in oblikovale skupne organe: - Svet ministrov, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, S Komisija ES, ki je izvršni organ skupnosti. V njej ni zastopanost vseh držav članic, ampak se formira glede na njene funkcije, - Parlament, število članov je odvisno od števila prebivalcev in neto nacionalnega dohodka države članice, - sodišče evropske skupnosti, J: Evropska investicijška banka. V zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavlja kot nov organ VRH DRŽAV ČLANIC, kjer se zberejo šefi vlad. Na teh sestankih pretresajo najtežje politično ekonomske probleme. Ustanovne članice Evropske skupnosti so: Italija, Francija, Nizozemska, Belgija, Luksenburg in ZR Nemčija, leta 1973 so pristopile Danska, Irska in Velika Bri-anija, leta 1982 Grčija, leta 1986 pa še Španija in Portugalska. V Evropski skupnosti se je pričel proces enotnega evropfl skega ekonomskega prosto-B ra. Leta 1985 so šefi in vlade članic odobrili BELO KNJIGO komisije in s tem avezali skupnost, da ustvari enotni trg brez meja do leta i992. Odločili so se za skupno reševanje in poenotenje okoli 300 ključnih ekonomskih, tehnoloških in socialnih zadev. Leta 1992 naj bi bilo omogočeno svobodno gibanje kapitala in ljudi, poenotenje standardov, vrste do- kumentov in administrativnih postopkov. Izdelali se bodo skupni raziskovalni programi, programi razvoja transportnih mrež, enotno strokovno izobraževanje delavcev in zasnove za ohranitev evropske kulturne dediščine. Pojavlja se tudi zamisel o evropski centralni banki, večji pomen pa mora dobiti tudi evropski monetarni sistem. Kot evropska denarna enota se uporablja ECUJ. Vrednost ECUJ-a pa se izračunava na podlagi vrednosti vseh valut v Evropski skupnosti. Sodelovanje SFRJ in EGS se je začelo leta 1970, ko je bil sklenjen prvi nepreferen-cialni 3.-letni sporazum, ki je bil leta 1975 zamenjan z drugim 5-letnim sporazumom. Finančno poslovanje pa se je začelo leta 1976. V skupni deklaraciji iz leta 1976, po uradnem obisku predstavnikov Evropskih skupnosti v Beogradu, je SFRJ izrazilo željo, da se sodelovanje pospeši po načelih enakopravnosti obeh strani in posebnega statusa SFRJ kot neuvrščene, sredozemske dežele in članice Skupine 77. Sporazum o sodelovanju iz leta 1980 je ta načela potrdil in dal temu sodelovanju institucionalni okvir. Ta sporazum je bil ratificiran leta 1983 in predstavlja pomemben mednarodni pogodbeni akt s katerim SFRJ ob sklenitvi tega sporazuma ni zgubila ničesar od svoje politične neodvisnosti in enakopravnosti v mednarodnih okvirjih. Poleg tega sporazuma veljajo v odnosih z Evropsko skupnostjo še nekateri sporazumi in protokoli. Ti sporazumi so podpisani za neomejen čas. Protokoli, ko so pa sestavni deli sporazumov pa se podpisujejo za dobo 5-let. V letu 1987 so se zaključila pogajanja o obnovi protokolov. S sporazumom o sodelovanju je bil za uresničevanje ciljev sporazuma ustanovljen Svet za sodelovanje. Ta svet sprejema resolucije, priporo- Nadaljevanje na 8. str. if* òs° A* A* Leto 1988 je bilo tudi na kadrovskem področju prelomno, saj smo v delovni organizaciji bistveno povečali obseg dela s končanjem projekta MPPAL (HALA C, ANODNA MASA, LIVARNA III, reorganizacija, tekoča proizvodnja) kar je zahtevalo naraščanje števila zaposlenih. V tekočem letu smo morali še zagotovljati potreben kader za nove obrate, ga primerno usposobiti za delo v novih obratih, istočasno pa zagotoviti dovolj kadra za delo v starih obratih. Zaradi naraščanja problema nezaposlenosti ter dobrega poslovanja smo ponovno postali zanimivi za zaposlitev, kar je vplivalo na močno povečan interes za zaposlovanje v naši delovni organizaciji (leta 1987 je bilo prijavljenih 927 kandidatov, leta 1988 pa že 2090!) Objavljamo zaključke iz poročila o kadrovski politiki: 1. Število zaposlenih se je v razliko od prejšnih let močno povečalo, saj smo imeli na koncu leta 6,2% več zaposlenih kot na začetku. V primerjavi povprečja števila zaposlenih s preteklim letom, se je stanje v letu 1988 povečalo za 3,3%. Pri tem je potrebno opozoriti, da smo sprejeli 422 novih delavcev ^leta 1987 le 258) ob skoraj enakem odhodu -262 delavcev (leta 1987 - 257). 2. Celotna fluktuacija se je nekoliko zmanjšala - 8,7 Iz strojne delavnice (leta 1987 - 9,03) minimalno pa se je povečala izo-gibna fluktuacija - 3,6 (leta 1987 M3,3). RAZPOREDITVE ZA DOLOČEN CAS (V ZAČETKU LETA 1988) 3.5 j 3.0 wm ii mr mr- -- =d B 2.5| 2.0^ 1.5 1.0 0.5| 0.0 (LINICA ' PREDEL. AL. ' PROIZV. AL. LLBK I^ŠTEV. ZAP. 1.1. 1989 VZDR. 1 PROMET 1 DR .STAN. 1 TGA KK SPL. ZAD. STROK. SL. ■ RAZP ZA DOL. ČAS Na vagonu 3. Zaradi naraščajoče nezaposlenosti v občini Ptuj (konec novemb. 1988 - 1635 nezaposlenih) in dobrega poslovanja TGA Kidričevo se je povečala ponudba delovne sile, saj smo imeli v sprejemnem postopku kar 2090 kandidatov (leta 1987 - 927). 4. Takih razporeditev za določen čas je bilo v konec leta 1988 v celotni delovni organizaciji 576 oziroma 20,96% vseh zaposlenih. Največ jih je v DE Proizvodnja (320 ali 42,03% zaposlenih v DE) ter v DE Glinica (110 ali 30,64% zaposlenih). 5. Izostanki so se v TGA (brez LLBK) v letu 1988 v absolutnem številu znižali za 2,7%. Analiza izkazuje, da je bilo dnevno odsotnih manj delavcev kot v letu 1987 (dnevno je bilo odsotnih 416 delavcev), ter so bili tudi v poprečju manj časa odsothi. To potrjuje tudi odstotek odsotnosti, ki je v letu 1988 v primerjavi z letom 1987 nižji za 1,10%, ter je znašal 15,74% (v povprečju pa je bil vsak delavec TGA odsoten 42,9 dni - v letu 1987 pa je bil odsoten 45,6 dni). 6. V letu 1988 smo sprejeli v delovno organizacijo 77 pripravnikov, kar predstavlja 69,3% planiranega števila. Delež pripravnikov v povprečnem številu zaposlenih v letu 1988 znaša 2,91 % ter se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 1%. S pripravniki smo pokrili 21,5% objavljenih potreb po novih delavcih. 7. Objavljenih je bilo 358 potreb po kadrih, prijavljenih 2090 kandidatov, vabljenih in vključenih v selekcijo je bilo 1493 in izbranih 487 kandidatov. 8. Pri pogodbenih delih ugotavljamo, da se je število delavcev, ki so opravljali pogodbena dela v primerjavi z letom 1987 povečalo (indeks 169,70). Prav tako je število opravljenih ur pogodbenega dela višje kot v letu 1987 (indeks 143,65). Ta ugotovitev velja za celotno DO, sicer pa izkazujejo posebno povečanje po opravljenih urah pogodbenega dela v DE Proizvodnja aluminija (indeks 429,41). 9. V celotni DO ugotavljamo veliko povečanje nadurnega dela. V primerjavi z letom 1987 se je povečalo število delavcev, ki so opravljali delo preko polnega delovnega časa za 40,90%, število opravljenih nadur se je povečalo za 116,80%. Vsak zaposleni je v povprečju opravil 74,91 nadurnega dela. Največje povečanje nadurnega dela izkazujejo v DE Proizvodnja in KK. 10. V letu 1988 smo razpisali 150 kadrovskih štipendij od II. do VII. stopnje strokovnosti in sklenili na novo skupaj s 148 štipendisti pogodbe o štipendiranju. Trenutno imamo 254 štipendistov na vseh stopnjah. Pomoč pri študiju prejemajo 103 naši delavci. 11. V naši ambulanti je bilo opravljeno 1084 pregledov vseh vrst. 12. V delovni organizaciji je bilo konec leta zaposleno 425 delavcev, ki imajo status delovnih invalidov oz. spremenjene delovne zmožnosti, kar predstavlja 15,45% vseh zaposlenih. 13. V letu 1988 smo razdelili 14 stanovanj po prioritetni listi in 2 kadrovska stanovanja. Za individualno stanovanjsko izgradnjo je dobilo 57 prosilcev posojilo, za rekonstrukcijo stanovanjske hiše pa 56 prosilcev. 14. Na področju psihologije dela sta bila v letu 1988 opravljena 1202 psihološka pregleda. 15. Na področju sociologije dela je bilo opravljeno več strokovnih nalog s področja analize uspešnosti vodenja, priprave poenotenja delovnega časa v TGA, izvajanje raziskave o napredovanju delavcev, pripravi izobraževanja vodij. 16. Izvajali so enake oblike informiranja kot v preteklih letih. Mazanje URE POGODBENEGA DELA V LETU 1988 1000 GLINICfì PR0IZV. fìL. I ŠTEVILO UR VZDR. KK DR. STfìND. oc 3 Q < Z O > LLi «D ŠTEVILO NADUR V TGA V LETU 1988 PR0IZV. HL. 'U ŠTEV NADUR Jugoslavija in evropska skupnost Nadaljevanje s S. str. čila ter mnenja za katera meni, da so primerna za uresničevanje skupnih ciljev in za dobro delovanje sporazumov. Svetu predseduje izmenično vsaka pogodbenica. Področja sodelovanja SFRJ z ES: a) trgovinska in blagovna menjava Za jugoslovanske industrijske in kmetijske izdelke obstajata dva različna načina izvoza na trg EGS. Industrijski izdelki se načeloma izvažajo brez količinskih omejitev in ob oprostitvi carin in taks. Pri kmetijskih izdelkih pa so postavljene omejitve, tako kličinsko kot zaščitno s carinami. V blagovni menjavi je po letu 1987 prišlo do preobrata neugodnih tendenc in realizacije pomembnih pozitivnih rezultatov v skoraj vseh globalnih kazalcih menjave. Povečal se je izvoz in zmanjšal uvoz. Posebno se je povečal slovenski izvoz na trg EGS. b) finančno sodelovanje Iz Evropske skupnosti dobiva naša država kredite, ki se uporabljajo za izgradnjo infrastrukture: leta 1976 200 mio ECUJ (cesta bratstva in enotnosti), leta 1984 60 mio ECUJ (karavanški predor), leta 1986 550 mio ECUJ (transjugoslovan-ska cesta s vpadnicami), leta 1987 45 mio ECUJ (karavanški predor). c) prometno sodelovanje V mesecu maju 1988 smo pristopili k sporazumu o mednarodnem kombiniranem prevozu blaga po železnici in cesti. Poleg Egs so podpisnice tega sporazuma tudi Finska, Norveška in Švica. Prav tako se EGS pogaja z Jugoslavijo, Avstrijo in Švico o tranzitu. Ta sporazum bo vseboval elemente recipročnosti, zagotavljal večjo propustnost prometa, povečal prometno varnost in varstvo človekovega okolja ter dajal pre- vozniku možnost svobodne izbire najkrajše poti. Naša država v teh pogajanjih zastopa stališča, da se v njih vključi tudi pristop jugoslovanskih prevoznikov na trg dvanajsterice, ter izgradnja jugoslovanskih avtocest ob finančnem sodelovanju skupnosti. d) varstvo okolja Vodimo razgovore o sklenitvi sporazuma o sodelovanju na področju varstva človekovega okolja. V Reki je realiziran projekt ECOMR. To je ladja, ki bo v reški luki odstranjevala oljne madeže in tako omogočala boljše čiščenje morja. e) znanstveno tehnično sodelovanje Poteka preko različnih programov in projektov: - program COST Telein-formatika (inštitut Jože Štefan), signalizacija na magistralnih cestah (Iskra avtomatika), ^projekt zmanjšanja kisika na morskem dnu Težaškega zaliva (Biološki inštitut Biološke fakultete Ljubljana), - projekt trgovinskih odnosov z EGS (Inštitut za ekonomske raziskave Ljubljana), - projekt EUROTRAK proučevanje troposfere nad Evropo zaradi varstva človekovega okolja, - projekt COSINA računalniška informatika, - projekt EUROMAR zaščita priobalnih voda evropskega morja. f) socialno področje Enak status socialnega zavarovanja, sestavljanja zavarovalnih dob, prosti transfer starostnih pokojnin. V odnosih Jugoslavije do inegracijskih procesov, ki se odvijajo v Evropi, so bile že izvedene številne razprave, v zvezni skupčini in republiških skupčinah. Iz stališč skupčin izhaja obveznost po funkcionalnem načinu vključevanja v evropske integracijske procese na ekonomskem, tehnološkem, kulturnem in delovnem področju. Priprave za leto 1992 v Sloveniji V SR Sloveniji se zelo zanimamo za dogajanja povezana z Evropo 1992, zavedamo pa se tudi nujnosti prilagajanja tem procesom, kar je razumljivo zaradi tradicionalne tesne povezanosti slovenskega gospodarstva z gospodarstvom držav članic EGS (Slovenija izvozi na evropski trg več kot 80% vsega blaga, 53% v države članice Skupnosti, 62% v zahodnoevropske države, pri izvozu storitev pa je popolnoma vezana na ta trg). V okvirju Jugoslavije je slovensko gospodarstvo med vsemi republiškimi in pokrajinskimi najbolj povezano z gospodarstvom Evropske skupnosti. Zato ni čudno, da je tu vznemirjenost zaradi nastajajočih sprememb na trgu dvanajsterice največja in tudi priprave, ki naj bi spodbudile prilagoditev morebiti najdalje. Mednje sodi tudi nedavno ustanovljena koordinacijska komisija pri republiškem IS v kateri sodelujejo republiški vladni predstavniki, predstavniki republiške gospodarske zbornice, univerze in raziskovalnih inštitucij. Komisija ima nalogo spremljati in kordinirati prehod na leto 1992, obveščati, ocenjevati položaj in spodbujati dejavnosti, ki so potrebne za prilagoditev. Komisija bo nadzorovala priprave v republiki, skrbela za povezanost in pretok informacij iz zveznih organov in imela neposredne stike z inštitucijami Evropske skupnosti po že vspostavljenimi in novimi kanali. Vključevanje v ES je obsežna naloga. Zato se bo krog tistih, ki se bodo morali s tem ukvarjati še širil. Doseči bo treba sistemske spremembe na finančnem in davčnem področju in prilagoditi predpise tistim, ki jih ima ali šele nastajajo v ES. Gospodarstvo je prepričano, da se mora z ES tesneje povezati, zato potrebuje pravne pogoje, usmeritev na tržno gospodarstvo, odprtost v svet in zakonsko podporo. Poleg takšne globalne strategije pa se je treba odločiti na naš prihodnji odnos do sporazumov, ki jih imamo s skupnostjo v prostoru ALPE-ADRIA, Osimskih sporazumov in poskrbeti, da bo tisto, kar še ni uresničeno urejeno. Pomembno je, da gospodarstvo dobiva pravočasno informacije o dogajanjih v skupnosti, o predpisih, normah, standardih in zunanjetrgovinskih odnosih. Republiška zbornica zato predlaga, da bi ustanovili enoten IS, katerega nosilec bi bil Inštitut za ekonomske raziskave pri Ljubljanski ekonomski fakulteti. Osnovni cilj, ki si ga je ES zastavila, ko se je lotila ustvarjanja enotnega trga je bil poceniti proizvodnjo in povečati konkurenčnost gospodarstva. Tudi Slovenija oziroma Jugoslavija bi si marala zastaviti ta cilj, sicer bosta iz evropskega trga izpadli. Da pa bi takšen cilj dosegli bi morali biti pogoji gospodarjenja pri nas takšni kot so na trgu ES. Sicer bodo vsi poi-skusi prilagajanja zaman. Pripravil Stanko Meško Obnova tlaka V lanskem letu so v službi SVD evidentirali 352 poškodb pri delu in na poti na delo oziroma domov, kar je naneslo 4433 izgubljenih delovnih dni. Če primerjamo podatke za več let nazaj vidimo, da se število poškodb iz leta v leto povečuje. V letu 1988 je število poškod glede na leto 1987 naraslo za 5,3 odstotke, število izgubljenih dni pa se je povečalo za okrog 18 odstotkov. V lanskem letu sta se zgodili dve smrtni nesreči in sicer v obratu anodne mase ter v kalcinaciji II. V prvi je bil poškodovan delavec druge de- kar je povezano z najpogo-stejšemi materialnimi povzročitelji. Analiza poškodb po stažu poškodovancev nam že vrsto let kaže, da se najpogosteje poškodujejo mlajši delavci s krajšim delovnim stažem. Iz tega lahko sklepamo, da so mlajši delavci premalo seznanjeni z varnim načinom dela. Služba varstva pri delu je med drugimi aktivnostmi posvetila veliko pozornost pregledom delovnih sredstev. Veliko delovnih sredstev pregleda služba skupaj s predstavniki DE, določena delovna sredstva pa pregledu- ukrepanja v primeru opustitve varnostnih ukrepov. Služba varstva pri delu vodi še vrsto evidenc: o poškodbah in obolenjih, periodičnih pregledih, rezultatih periodičnih preizkav ekoloških škodljivostih in mikroklime, o preizkusih znanja delavcev glede usposobljenosti za varno delo, o odločbah inšpekcije dela, o analizah pitne vode, analizah podtalne vode, odpadne vode in evidenco o zdravstvenem nadzoru družbene prehrane. Služba varstva pri delu je že večkrat predlagala vrsto stvari, kako bi zmanjšali po- Še vedno premalo skrbimo za varno delo lovne organizacije (Centro-vod), v drugi pa pripravnik v DE Glinica. V obeh primerih je bil vzrok poškodbe človeški faktor - nepazljivost in nepravilen način dela. Iz podatkov je razvidno, da se pripeti največ poškod v DE Glinica, sledita pa DE Proizvodnja aluminija in DE Vzdrževanje. Glede resnosti poškod so prav tako na prvem mestu omenjene delovne enote, saj se pri nih zgodi največ težjih poškodb oziroma takšnih, ki zahtevajo daljši bolniški stalež. Najpogostejši vzrok pa je prav neupoštevanje predpisov varstva pri delu, neznanje, neodgovornost, nedisciplina, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev in podobno. Za marsikatero poškodbo pa je kriva tudi slaba organizacija dela, in pomanjkanje nadzora nadrejenih, neznanje ali premalo delovnih izkušenj. Kot materialni povzročitelji poškodb prednjačijo ročno orodje, elektrolitska celica, kosovni material, prevozna sredstva, cestišče. Največkrat je vzrok poškodbe udarec predmeta, sledi mu stik s skrajnimi temperaturami (o-pekline), padec osebe, sti-snjenje in padec predmeta. Podatki o poškodovanih delih telesa nam kažejo, da je največ poškodb nog in rok, jejo samo pooblaščene organizacije (IVD Maribor). Lani so pregledali varilne garniture, dvižne naprave, obdelovalne stroje in transportna sredstva. Pregledi tlačnih posod pa se ne premaknejo z mrtve točke. Vsa leta že pregledujejo vedno ene in iste posode (kotle, avtoklave), vrsta posod pa ostane nepregledana. Zahteva službe, da je potrebno načrtno pregledovati vse tlačne posode, ostane pri tem »ni ljudi, ni časa«. V letu 1988 so organizirali obdodno poučevanje delavcev iz DE Proizvodnja aluminija. V okviru internega dopolnilnega izobraževanja se je služba varstva pri delu vključila kot predavatelj prek izobraževalnega centra na tečajih za pridobitev PKV, KV in VKV kvalifikacij. Opravili so tudi vrsto tečajev za voznika viličarja, el. vozička in žerjavovodja. Pripravili so izobraževanje za vse tuje delavce, ki delajo v naših proizvodnih obratih prek drugih delovnih organizacij oziroma zasebnikov. Izvajanje notranje kontrole nad upoštevanjem predpisanih varstvenih ukrepov je stalna naloga SVD, vendar ne samo njena. Nekateri pozabljajo, da imajo kot nadrejeni delavci določene zakonske pravice in obveznosti do varstva pri delu oziroma škodbe, kar pa dosej ni bilo realizirano. V leto poročilo so ponovno zapisali naslednje aktivnosti: - Novosprejetim delavcem moraju njihovi nadrejeni posvetiti več pozornosti pri uvajanju v delo, gl Nadrejeni delavci moraju imati nadzor nad upoštevanjem navodil za varno delo. Dosledno je potrebno zahtevati uporabo osebnih zaščitnih sredstev. J Redno je potrebno opravljati preglede in preizkuse vseh delovnih naprav, pri katerih obstaja večja nevarnost poškodb. - Pomanjkljivosti, ki jih ugotovijo pri pregledih (SVD, zavoda, inšpekcije) delovnih sredstev, se morajo čimprej odpraviti. - Vsako poškodbo je potrebno dosledno analizirati in ugotoviti vzrok in na osnovi ugotovitve povzeti ukrepe, da ne bi prišlo'do podobnih poškodb (tukaj bi se morali vključiti preddelavci, izmenski vodje). H Proti kršiteljem predpisanih varnostnih ukrepov je potrebno ukrepati takoj. - V uporabo se lahko dajo le takšne delovne naprave, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo varno delo. Služba varstva pri delu Črpalni lonci Zahvala (Ob upokojitvi Adolfa Kosija) Dne 16.3.89 smo se po delu zbrali na poslovilnem srečanju večdesetletni sodelavci Adolfa Kosija, ki je pred kratkim zaključil z živi jensko obveznostjo Sde-lovno borbo. V pisani in veseli družbi smo se našli zdaj že nekdanji sodelavci, vodje, šefi, administratorji in direktorji, tudi že več ali manj zreli za tak počitek. Vsem skupaj, pa nam je bil za vzgled »našmladenič« Rudi Majcen, Dolfov predhodnik, na katerega je, kot kaže, magnetno polje v elektrolizah koristno vplivalo. Priložnostne poslovilne besede so mu ob tej priliki bile izrečene na kratko, a ganljivo, in če še dodamo kanček »in vino veritas odium parit«, torej pristne in čiste. Pa si jih poglejmo: Adolf, dovoli, da se Ti v imenu prisotnih zahvalim za pa- j vabilo na današnje srečanje. Nas vse, razen Rudija, ki smo se tukaj zbrali, še to čaka, če se bomo seveda »včakali«. Datum 3.1.1955 Ti je gotovo ostal v spominu, ko Si začel z nami vred vleči težak voz v TGA. Vmes Si doživel več »pre- Ì buketiranj«. Marsikaj bi lahko danes tukaj o teh časih rekli - se spomnili! Bili so veseli, pa tudi žalostni trnutki. Časa za ocenjevanje teh let, ki si jih več ali manj skupaj z nami preživel v TGA, ali so bila ta kratka ali dolga, ali < je to bila za tebe mladost ali sta-1 rost, boš imel sedaj dovolj. Kot že rečeno, ukvarjal Si se z marsičem, kot vodja laborato-1 riju. livarne, v.d. DE, vodja DE. v. d. TOZD. vodja proizvodnje, pa vse do konca, ko Ti je preostala le še tehnologija. Prenesel Si štirinajst šefov. Kot človek na delu Si bil strog in pedanten, kar so Ti nekateri šteli v dobro, drugi pa v slabo. V vodenju Si bil spreten in odločen ter pošten v vseh relacijah, zato Si večkrat naletel na težave s samoupravo. Za delo in sposobnost Si dobil zlata in druga odličja, ki pa Si jih kot vedno karakterni človek, tudi znal zavrniti, če Si sprevidel in ocenil, da so določene stvari le »črke prava«, kar pa je včasih daleč od pravice. Na kratko torej, začel Si v laboratoriju, zaključil pa pri laboratoriju! Dol fa, upamo, da Si boš sedaj odpočil. Želimo, da se nocoj spomniš le na lepe trenutke, saj jih je bilo tudi mnogo. Bodi zdrav, uživaj in delaj le toliko, koliko je za zdravje koristno. Penzijo pa Si Siže tako do natančnosti sam izračunal, ko Si še le samo hodil v službo. Na koncu, pa sprejmi od zbranih prijateljev - sodelavcev v spomin to skromno darilo. (Upamo, da od prijateljev zlata ne boš zavrnil) Se enkrat srečno in zdravo! Tvoji prijatelji in sodelavci1 Za prijeten večer in tako bogato obložene mize ter ves trud1 tebe kakor soproge Danice, se še preko našega glasila enkrat lepo zahvaljujemo. Uredništvo Aluminija Vem. da nisem naslovil pisma na pravi naslov, vendar če imate možnost ga objavite v imenu upokojencev. V kolikor bo kaj zaleglo pri vodilnih ali sindikatu je to druga stvar. Ne spominjam se zbora delavcev na katerem smo razpravljali o minulem delu. tov. Markovič je razlagal, da sprejemamo samoupravni sporazum, po katerem bodo tudi upokojenci upračeni do dobička (če ga bo starem imenujem), čeprav so že v pokoju. Iz časopisa Aluminij prebiramo, da podjetje zelo dobro gospodari in da je ustvarjen velik dohodek. Čestitamo kolektivu za tak uspeh. V pomislek pa naj prepišem pismo upokojencem KK Ptuj. kjer med drugim piše: »Spoštovani upokojenec!« Pred nekaj dnevi smo vam nakazali novoletno nagrado za leto 1989 v višini 200.000.- din. Za izplačilo smo se odločili v marcu namesto v decembru z namenom, da bi zmanjšali vpliv inflacije v letu 1989. Upamo, da ste z našo odločitvijo zadovoljni. Tovariški pozdravi Kaj naj dodam v imenu upokojencev TGA. ki smo za praznik dobili 20.000,- din (upokojenci KK pa za njihov praznik nekaj več). Mogoče pa bo le kdo kaj razmislil ob današnjih časih in uvidel tiste upokojence, ki živijo na repu eksistence. Pa brez zamere in lep pozdrav vsem skupaj. 22.03.1989. T. Brglez TAKŠNA POT Prišla je natanko pred tridesetimi leti, kot najstnica, polna življen-skih moči. Sprejela dela v delovni organizaciji, tudi takšna za katera sc jc mogla učiti sproti. Leta so tekla, delo se je spreminjalo. Zlahka se jc privajala novim delovnim nalogam. Seveda ji jc pomagala njena poslušnost in marljivost. Zakon je zahteval razčlenitev delovne organizacije na temeljne organizacije. Razporejena je bila na novi opis del - to besedo uporabljam zato, ker je že podobna dela opravljala prej — doda tno - seveda ne v tako velikem obsegu. Zopet zagnana, vključila sc je v novo delovno okolje in bila bi čelo nagrajena, če ne bi bila v komisiji zii priznan ja: Ni trajalo dolgo, ali vsaj po njenem ne. ker ji čas tako hitro teče. Kot blisk je prišla vest - temeljne organizacije se ukinejo, nekatera dela se preimenujejo, nekatera pa celo ukine jo. Njena so sc ukinila. Sprejela je delo za določen čas, spet sc je hitro znašla in bila zadovoljna. Sprejet je bil člen 29. našega Pravilnika, kateri omogoča vsem, ki so že dalj časa v podjetju - milo rečeno stari — nezmanjšani osebni dohodek, oz. razporejeni naj bodo na dela. katera ustrezajo njihovim delom pred ukinitvijo. V delovni enoti, kjer dela od svojega prvega dne sprejetja, ni sistemizirano nobeno delo, ki bi ustrezalo členu 29. Vodja druge delovne enote je nujno iskal pomoč pri delu, zaradi odsotnosti delavke, k sreči enako njenim sposobnostim. Kadrovska premestitev je bila urejena. Poslušna kot je vedno, je nastopila delo v delovni enoti z dnem, kot je bilo zapisano na razporeditvi. Vodja delovne enote jo je sicer vljudno sprejel vendar ji odgovoril nekako takole - Bil je nesporazum - naša delovna enota ni iskala vas, ampak pripravnico - in odšel je. Ostala je nema. Verjetno je doživela šok. Kam pa zdaj, nazaj kjer je bila ni mogla, vse osebne zadolžitve je vrnila, delo, ki ga je opravljala za določen čas, ji je bilo odvzeto. Ali res mora delavka ali pa tudi delavec 30 let delati v TG, da doživi takšno pot. Vem, da še ni konec poti, da še ni prispela na cilj, če ji bo zdravje dopuščalo, bo to čez 5 let, ko bo upokojena. In ona bo vzdržala,, ker bila je kos tudi težkim privatnim življenskim udarcem^ Kako smo poslovali Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu februarju 1989. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z načrtovano proizvodnjo v osnutku letnega gospodarskega načrta 1989. DE Proizvodnja glinice V mesecu februarju smo proizvedli 8.038 ton Al hidrata A1203, kar izkazujemo z indeksom 87 glede na planirano količino. V dveh mesecih znaša proizvodnja 16.339 ton ter s to količino ne dosegamo plana za 2.570 ton oz. 14 %. Proizvodnja kalcini-rane glinice je 7.389 ton, to je'1.3.33 ton manj kot smo načrtovali (indeks 85), v obeh mesecih pa smo proizvedli 16.763 ton oz. 9 % manj, kot smo predvidevali. Al hidrata A1203 smo v februarju proizvedli za prodajo 293 ton oz. 72 % več, kot smo planirali, v I. in II. mesecu skupaj pa smo proizvedli 532 ton in tako, presegli načrtovano proizvodnjo za 48 %. Skupna mesečna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je 7.682 ton (indeks 86), v času januar-februar pa je 17.295 ton in s to količino ne dosegamo načrtovane količine za 8 %. V tabeli II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v dveh mesecih-porabili na tono proizvoda: 106 % boksita, 102 % Na hidroksida, 105 % pare, 71 % žganega apna in 109 % električne energije. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v tem letu porabili glede na planirano porabo surovin 1 % manj toplotne energije in 4 % več električne energije:«;- V tej DE smo v februarju proizvedli tudi; 934 ton raztopljenega vodnega stekla 38° Be (indeks 88) in 125 ton zeolita A-suhega (indeks 40). Dvomesečna proizvodnja teh proizvodov pa se je gibala tako: raztopljeno vodno steklo 38" Be 1.604 ton (indeks 71); raztopljenega vodnega stekla 42° Be 26 ton (indeks 81) in zeolit A-45 267 ton (indeks 41). DE Proizvodnja aluminija V elektrolizah smo v mesecu februarju dosegli naslednje rezultate: hala A 1.461 ton (indeks 103), hala B 2.434 ton (indeks 100) in hala C 3.111 ton (indeks 104). Skupna mesečna proizvodnja je 7.006 ton in za 168 ton oz. 2 % presegamo načto-vano količna. V obeh mesecih pa smo proizvedli naslednje količine: hala A 3.091 ton (indeks 103), hala B 5.087 ton (indeks 99) in hala C 6.547 ton (indeks 104), kar znaša skupaj 14.871 ton oz. 3 % več kot smo predvideli v osnutku letnega gospodarskega načrta. Primerjava letošnje proizvodnje s proizvodnjo v enakem času preteklega leta nam pokaže, da smo letos proizvedli 92 % več aluminija, predvsem na račun nove elektrolize C. Pri proizvodnji elektrolitskega Al so porabljene surovine še v mejah planskih normativov, razen kriolita in el. energije, katera presegata dovoljeno porabo v vseh treh halah. V februarju smo proizvedli tudi 320 ton anodne mase in s to količino ne dosegamo planske postavke za 68 %. V obeh mesecih smo proizvedli 1.040 ton, kar je prav tako manj za 41% od načrtovane količine. Pri proizvodnji anodne mase smo V dveh TABELA I: Dinamika poslovanja - indeksi fizičnega obsega proizvodnje Osnutek DOSEŽENO INDEKSI Enota plana 198« 1989’ 1989/88 1989 DE/Proizvod li l-II II MI II MI 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 • 6 ' : 7 8 9 10 11 12 De Proizvodnja glinice Al hidrat A12113 t 9.240 18.909 7.536 14.930 8.038 16.339 107 109 87 86 Kalcinira glinica t 8.722 18.379 7.421 16.217 7.389 16.763 100 103 85 91 Prodani hidrat A1203 t 170 360 233 . 466 293 532 126 114 172 148 Skupaj (kalc.gl.+prod.hid.) t 8.892 18.739 7.654 16.683 7.682 17-295 100 104 86 92 Razt.vod.stek. 38° Be t 1.065 2.244 993 2.061 934 1.604 94 78 • 88 71 Raztop.vod. stek. 42° Be t 15 32 30 30 - 26 - . 87 81 Zeolit A-suhi t 311 655 ' III 263 ,|^125:/ 267 113 ,102 40 41 DE Proizvodnja aluminija Flektrolit. Al - hala A t 1.422 2.996 1.596 3.311 1.461 3.091 92 93 103 103 Elektrolit. Al - hala B t - 1.822 3.762 _ 146 _ 4 ■ - ■ Elektrolit. Al - hala B t 2.430 5.120 286 521 2.434 5.087 851 976 100 99 Elektrolit. Al- hala C 't 307 647 ■ -160 538 211 525 - 98 69 8! Drogi za kline in stikala t 14 29 - - - - - _ Pretap. Al za tuje n aro c. 77 : 162 597 - ,1.104 - - - - siisi DE Predelava aluminija Rondelice t 307 , 646 161 341 274 540. 170 158 89. 84 Izparilci t . 153 323 165 . 342. .173 345 105 101 v 113 107 DE LLBK Trbovlje Al odlitki t 135 255 143 270 v. 120 - 228 84 84 89 90 Blagovna proizvodnja t 6.824 14.349 3.852 7.199 6.894 14.163 179 197 101 99 mesecih porabili 4 % manj petrol-koksa, poraba ostalih surovin pa jè enaka planski porabi. Anodnih blokovi B smo v februarju proizvedli 2.289 ton (indeks 409), blokov C pa 2.442 ton (indeks 76). Dvomesečna proizvodnja anodnih blokov B je 5.587 ton oz. 45 % več kot smo načrtovali, blokov C pa 3.327 ton oz. 18 % manj kot je planska postavka. Pri proizvodnji anodnih blokov B smo prekoračili porabo petrolkoksa za 23 % in zemeljskega plina za 49 %. Poraba ostalih surovin je manjša od planske porabe in sicer: katranska smola (indeks 81), zasipni koks (indeks 22) in električna energija (indeks 29). Pri proizvodnji anodnih blokov C smo prekoračili samo porabo zemeljf skega plina za 39 %, medtem ko smo ostalih surovin porabili glede na planske normative manj in sicer: katranske smole za 23%, zasipnega koksa za 69 % in električne energije za 72 %. V livarnah se je proizvodnja livar-niškega asortimenta v prvih dveh mesecih gibala tako: Al formati — za prodajo 8.650 ton (indeks 108), Al formati - za izparilce 113 ton, livarske zlitine - za prodajo 853 ton (indeks 83), livarske zlitine - za odlitke 215 ton (indeks 81), gnetne zlitine -za prodajo 1.800 ton (indeks 131), gnetne zlitine za lastno porabo 6 ton, predzlitine za lastno porabo 180 ton (indeks 107), Al žica 655 ton (indeks 241), Al trak - ozki za prodajo 280 ton (indeks 25), ozki za rondelice 1.198 ton (indeks 93), Al trak - široki za prodajo 812 ton (indeks 62), široki za izparilce 525 ton (indeks 81). DE Predelava aluminija V tej DE smo v februarju proizvedli 274 ton rondelic oz. 11 % manj kot smo načrtovali. Proizvodnja rondelic v času od I-II je 540 ton (indeks 84), izparilnikov pa 345 ton (indeks 107). DE LLBK Trbovlje S proizvodnjo 120 ton Al odlitkov mesečno za 11 % zaostajamo za planirano količino. Prav tako je dvomesečna proizvodnja, ki znaša 228 ton, nižja od načrtovane za 10 % . Iz prikazanih podatkov je razvid- no, da je mesečna blagovha. proizvodnja Al proizvodov 6.894 toriSn. presegamo načrtovano količino za 70 ton oz. 1 %, v obeh mesecih skupaj pa znaša 14.163 ton in ne dosegamo planske postavke za 1 Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda Enota Planski DOSEŽENO Indeksi DE/Proizvod mere normativi II I-II 4:3 /5:3 I 2 3 4 5 6 7 DE Proizvodnja glinice - boksit t 2,652 2,787 2,824 105 106 -Na hidroksid t 0,103 t), 125 0.105 121 102 -para t 4,344 4.319 4.55 T 99 105 -žgano apno t 0,0734 0,05238 0,05177 71 71 -el. energija : kWh 397,181 413,957 432.180 104 109 Kalcinirana glinica - toplotna energija GJ 5,414 5,340 5,339 99 99 -para t 0,040 0,040 0.040 . 1100 100 -A fluorid t ■ 0,0002 . - _ _ -el. energija kWh 34,779 36,015 36.278 104 104 DE Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al - hala A -glinica s t 1,920 1,920 1,920 1(H) 100 - anodna masa t 0,559 0,598 0,583 107 104 -kriolit t 0,025 0,0493 0,033 197 132 - Al fluorid »Ms 0.040 0.043 0,041 108 103 -el. energija kWh 18.080 18.014 18.009 100 100 Elektrolitski Al-hala B -z anodnimi bloki — glinica t 1,920 1,904 1,920 99 100 - anodni bloki t 0,455 0,433 0,413 95 91 - kriolit t 0,030 0,066 0,090 220 300 - Al fluorid t 0,040 0,0413 0.0337 103 84 -el. energija kWh 15.193 15.879 15.520 105 102 Elektrolitski Al - hala C -glinica t 1,925 1,925 1,925 100 1O0 -anodni bloki t 0.440 0.387 0.379 88 86 - kriolit t 0,001 ' 0,00096 0.00455 96 455 -Al fluorid t 0.0175 0,0167 0.0079 95 45 -el. energija kWh 13.864 13.427 13.415 97 97 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0.66885 0.64793 ■ 100 96 - katranska smola t 0,3380.15 0.32135 0.33761 95 100 -zemeljski plin Srn’ 4.42 4.42 4.42 100 100 -el. energija kWh 150 150 150 HM) KM) Anodni bloki - B -petrolkoks t 0.622 0.80845 0.76345 130 123 - katranska smola t 0.180 0.139 0.145 77 81 — zasipni koks t 0.061 0.0238 0,0136 39 22 -zemeljski plin Srn' 83.1 108.80 124.21 131 149 -el. energija kWh 389.3 106,136 111.621 27 29 Anodni bloki - C — petrolkoks t -r: 0.651 0,657 0,652 101 100 - katranska smola t 0.180 0,149 0,139 83 77 -zasipni koks t 0,056 0,0175 0,0175 31 31 -zemeljski plin', 1 Srn3 83,1 108,80 115,75 131 139 -el. energija kWh 389,3 106,136 108,61 27 28 Tonček Horvat Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem vodstva DE glinice in Kotlarne za prisrčno slovo in darovano prelepo spominsko darilo. Se vnaprej vam želim mnogo delovnih uspehov. Marija Emeršič ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem za sprejeto darilo vsem sodelavcem delovne enote Kontrola kvalitete. Celotnemu kolektivu TGA in posebej sodelavcem delovne enote KK želim zdravja, mnogo sreče in veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Leopold Hriberšek Podarim -dobim Ha S Ha ob kozarčku, ko so nazdravili našima medaljama. »Naši smučarji so zelo preprosti, nič zvezdniško se ne obnašajo. Predvsem dekleta in Čižman, res fejst fant.« Kurent v Ameriki »Sem iz skupine kurentov iz Rogoznice, ki želo dobro sodeluje s ptujsko skupino, ki je že od Sarajeva dalje spremljevalec naših smučarjev na vseh večjih tekmah. V njihovi skupini je bilo prosto mesto in ker se tudi v naši skupini ni nihče odločil za to dolgo pot, sem zagrabil priložnost.« Začetek potovanja je bil zelo buren. Zaradi megle niso prišli pravočasno v Beograd, tako je letalo v Ameriko poletelo brez njih. Ostali sta jim dve možnosti: ostati in počakati na naslednje letalo, ali odpotovati v Toronto. Vodja skupine se je odločil za drugo varianto. »Kakšna sposobnost organizacije, saj narri je v uri in četrt uspel urediti vize za Kanado«. »V Ameriko smo prišli z zamudo, zato smo nekoliko spremenili načrtovano pot. Na prizorišču svetovnega prvenstva smo ostali tri dni. Vzdušje je bilo enkratno. Kjerkoli smo se pojavili, smo bili v središču pozornosti. Ljudje so nas prosili za avtograme, slikali so nas oziroma so se slikali skupaj z nami. Pogovarjali so se z nami. Kako drugačen je ta svet! Bučno smo navijali za naše in za vse elanovce. Predsednik ameriške smučarske zveze nas je prišel prosit, naj malo ’poru-žimo’ tudi za njihove, kar smo seveda storili. Na smučišču smo se srečali tudi z našimi rojaki. Neka Zagrebčanka, ki že 25 let živi z možem v Denverju nas je častila z bogato večerjo v našem apartmaju. »Mimogrede sem všpra-šala, kakšna je bila ta večerja in dejal je, da za oči fantastična, enkraten pogrinjek, več vrst mesa, priloge itd., le okusno ni bilo kot so so naše jedi.« Pohvalil pa je hotel, čeprav so jim že doma povedali, da so jim rezervirali nekaj bolj skromnega. »Pri nas še A kategorija nima kaj takega«. V prijetnem spominu mu je ostala naša reprezentanca, s katero so srečali na smučišču in po tiskovni konferenci tudi »Zelo prijetno nam je bilo tudi v Chicagu, kjer smo se srečali z domačini - Ptujčani, ki so tam pravi podjetniki. O tem, koliko bi tam zaslužil, raje ne bi govoril. Vodili so nas po mestu in nam marsikaj pokazali. Tudi sami smo se poslušali znajti v mestnem vrvežu in ugotovili smo, da ni niti tako težko, le neko stavbo si zbereš, po kateri se orientiraš, ali še bolj enostavno, pokličeš taksi. Kot v filmu, dvigneš palec in žeje pri tebi in lahko se voziš, kamor želiš, pa še drago ni.« Povprašam ga, ali je prišel tudi v kašno predmestje, kjer je videti tudi revčino. »Ne, do revčine nisem prišel. Povedali so nam, da če le hočeš, dobiš delo, da lahko preživiš. Reveži so torej tisti, ki resnično nočejo delati. Videl pa sem zelo urejene ljudi, zdi se, da hodijo v službo skoraj vsi s kravatami. Mesto živi podnevi in ponoči. Na vseh koncih te vabijo v lokale in za plačano vstopnino tudi nekaj nudijo. Čisto po naklučju smo v eni od ulje stopili v tak nočni lokal. Bilo nas je pet in privoščil smo si dve pivi in tri viskije ter plačali toliko kot je pri nas" vstopnina za malo boljši lokalček. V Chicagu smo si ogledali tudi najvišjo stavbo, kjer so razni poslovni prostori. Preden vas dvigalo zapelje proti vrhu, se zberejo obiskovalci v posebni dvorani, kjer vam za 25 centov povedo razne zanimivosti o stavbi in mestu. Mi smo se zapeljali v 103 nadstropje in prav prijetno mi je bilo pogledati navzdol. Nimam težav z višino. Tudi na letalu sem imel srečo, da sem sedel pri oknu in opazoval celo valove morja. Videti je bilo drobne bele pike, ko si se premikale.« Amerika je dežela, kjer si lahko privoščiš vse, posebno, če prirrijerjaš našo in njihovo plačo in ugotoviš, kaj vse bi zanjo dobil pri nas. Kaj pa tam? »Tudi. Lepo se da živeti, če delaš in ne zapravljaš. Nikjer nisem videl, da bi v lokalih npr. plačevali runde, kot to počenjamo pri nas. Kar zmede te, ko ugotoviš, da bi sé že po treh mesecih dela nabralo nekaj milijard, a bolj ko tehtaš in razmišljaš, ostaneš, kjer si.« Doma je doma, čeprav je Amerika strašno fajn, sva končala P°g°VOr- Zapisala Vera Peklar aluminij Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3800 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975.