Tllfc«igtlSi

■ i
■ :
■ v:
- « i i • ' ■ ■ -

■
HM® i- •

- ifi ' si t ®

\	vi

^^itlll
^ - r?
ssM

POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIH
J
Skovana in utrjena v krvavih ho-jili za našo osvoboditev, praznuje letos 22. decembra naša ljudska armada svojo trinajstletnico. Rodila se je t; najtežjih dneh naše zgodovine in zrasla iz šibkih, majhnih in slabo oboroženih partizanskih skupin v mogočno silo, ki je danes porok svobode in neodvisnosti naše socialistične domovine. Prav zato. ker je zrasla iz ljudstva, da brani koristi ljudstva, proslavljamo vsako leto to obletnico kot naš skupni praznik. Ob tem s ponosom spremljamo iz leta v leto njen razvoj z velikim zadoščenjem popolnega zaupanja, da bo zmogla vsak čas braniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe.
Velik je delež naše Armade v povojni socialistični graditvi. Opirajoč se na njeno moč, smo lahko nemoteno razvijali pridobitve ljudske revolucije. Zato so naše zmage pri graditvi socializma tesno zvezane z imenom naše ljudske vojske, prav tako kakor tudi vsi uspehi, ki smo jih dosegli v mednarodni politiki in utrjevanju miru v svetu.
Vzgojena na tradiciji boja proti tujim osvajalcem je preprečevala vse poizkuse zunanjih in notranjih nasprotnikov nove Jugoslavije, ki so nas ogrožali. V tem pa je tudi njen doprinos k utrditvi miru t) svetu. To svojo nalogo pa je lahko' izvrševala s takim uspehom samo zato, ker je bila vseskozi moralno in politično enotna in čvrsta, ker je del naše socialistične skupnosti.
In v tej povezanosti z ljudstvom je njena moč. V tem pa je tudi velika razlika med. našo ljudsko vojsko in vojskami drugih držav, kjer so oborožene sile pogostoma orodje za dušitev teženj lastnega naroda, navzven pa orodje imperialistične in agresivne politike. Zato so tudi njihovi vojaki zgolj poslušni stroji, ki mnogokrat ne vedo, za kakšne cilje se borijo. Moralna enotnost naše vojske je v tem, da niso odtrgani od splošnega dogajanja ter vedno in povsod vedo, za kaj se bodo borili, če bo to potrebno.
Z dokončno priključitvijo k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji bodo imeli tudi naši mladinci iz novo priključenih vasi čast, da služijo v vojski, ki si je pridobila v trinajstih letih svojega obstoja nevenlji-vih. zmag. Kot za druge mladince bo tudi za njih Jugoslovanska ljudska armada velika šola, kjer se bodo učili in izgrajevali v zveste hranilce naše skupne domovine in s tem tudi socialističnih načel in idej. Zato bomo letošnji dan JLA o teh krajih še posebej svečano proslavili skupaj z naio vojsko, prepričani, da bo stopala pod vodstvom svojega vrhovnega komandanta maršala Tita, čvrtto naprej po poti ¡lavnih tradicij naje z'odo<$ine.
Poštnina plačana v gotovini.
S L 0 V E N
NAŠA VOJSKA SE JE VRNILA
Mnogokrat smo že napisali, da sta Armada in ljudstvo eno. Sto in sto primerov iz vsakdanjega življenja naše vojske nam lo potrjuje ob vsaki priložnosti. Nedavno pa so i udi prebivalci novopriključenih vasi bivše cone A sprejeli svoje vojake. Slika nam prikazuje, kako prisrčno je bilo to srečanje po dolgih letih pričakovanja. Prišla je ljudsko vojska in z njo občutek gotovosti in miru. začetek mirne graditve nove socia-
t: lične domovine.
IK	Hi	
		
		
		
		
		
llSItl		
		
Po rešitvi tržaškega vprašanja se Avstrija vse bolj zanima za. tržaško pristanišče. Te dni je avstrijska trgovinska zbornica zahtevala za Avstrijo pravico sodelovanja v upravi tržaškega pristanišča, in to brez finančnih in gospodarskih žrtev. Dalje je zahtevala, da dobi Avstrija o tržaškem pristanišču posebno skladišče, ki naj bi bilo izključno le pod avstrijskim carinskim pregledom. Rasen tega. naj bi se avstrijskim podjetjem dala možnost revizije tranzitnih tarif in znižanje pristaniške in pomorske tarife v Trstu.
Medtem ko si francoska vlada želi, da bi zahodnonemški parlament čimprej v ustavni, obliki potrdil po-sarski sporazum, se v številnih nem-Sih krogih še dalje nastopa p,roti temu sporazumu, kar povzroča zavlačevanje omenjene potrditve. Te dni so zahodnonemški socialni demokrati ponovno napadli upravo Posarja ter ji med drugim očitali, da odreka politične svoboščine posarskim Nemcem, ki so naklonjeni svoji matični državi. Hkrati pa so tudi med drugimi vladnimi strankami nesoglasja glede posarskega sporazuma.
Ta odpor je u nekaterih nemških krogih med drugim tudi posledica odpora proti ratifikaciji pariških sporazumov, ki vlada v številnih francoskih vodilnih krogih in v množicah. Misel, da bi se Nemčija ponovno oborožila in bila sprejeta v evropsko skupnost, razburja in hkrati vznemirja večino Francozov. Zato imajo redki pristaši te ideje z Mend.es-, Franceom na čelu nemajhne težave v prizadevanju, da bi prevričali francosko javno mnenje, da ponovna oborožitev Nemčije ne pomeni prav nobene nevarnosti za Francoze. Ko t o te dni pretresali vprašanje ratifikacije pariških sporazumov v zunanjepolitični komisiji francoske skupščine in so postavili to priporočilo o ratifikaciji omenjenih' sporazumov, je bilo odobreno samo z enim glasom večine. Mendčs-France se še dalje trudi, da bi končno le prišlo do ratifikacije teh sporazumov. Njegovi pristaši menijo, da bo to dosegel tudi zato, ker si je zadnje čase nekoliko utrdil svoj majavi položaj s tem, da je ugodno rešil vprašanje tunizijbkih upornikov ter dosegel pomiritev v Maroku in Alžiru.
Te dni se je tudi v italijanski poslanski zbornici pričela razprava o ratifikaciji pariških s)jorasumov. Tu
l/	\M&ah j
■New York: Te dni bodo pred po-»lopjem Organizacije združenih narodov odkrili spomenik miru, ki ga je izdelal jugoslovanski umetnik kipar Antun. Augustinčič. Spomenik je OZD podarila Jugoslavija. Kipar Augustinčič ne bo (mogel prisostvovati odkritju, ker je odpotoval v Etiopijo, kjer bo izdelal kip cesarja Haile Selasia in spomenik žruvam fašizma.
New Delhi: Ministrski predsednik Nehra, ki je obiskal velika indijska gradbišča, je po obisku dejal:
»Napredujemo, čeprav naših uspehov ne razglašamo z bobni in čeprav imamo ljudi, ki rajši občudujejo tisto, kar so dosegli v tujini, kot tole tu.«
Atene: »Američani! Rajši imamo odkrite sovražnike kakor rake prijatelje kot ste vi,« Take napise je i?o-silo v Atenah nad 5000 grških študentov1, la so demonstrirali po uli-oah glavnega mesta ter vzklikali proti Američanom in Angležem. Demonstranti so odšli pred ameriško in angleško poslaništvo in se tam spopadli z močnimi oddelki policije, ki je branila dohod do poslaništev. Pri spopadu je bilo ranjenih 27 ljudi, ocl teh 7 težje. Kot znano, se je Grčija pritožila pri OZN in vztraja na stališču, da sc- ijudst.vu otoka Cipra zagotovi pravico, da samo odloči o svoji usodi.
Berlin: V Vzhodni Nemčiji so začeli registrirati vojaške obveznike od 17, do 22, let starosti in vse bivše vojake do starosti 46 let. Vzhodno-nemška vlada je pred dnevi napovedala, da bo organizirala redno 'vojsko, če bodo pariški sporazumi ratificirani.
Ženeva: Švicarski zvezni svet je v poslanici Zvezni skupščini predlagal, naj sprejme konvencijo o letalskem prometu z Izraelom, Jugoslavijo, Libanonom, Sirijo, Izraelom in Južnoafriško unijo.
so precejšnji izgledi, da bo brez posebnih težav doseženo soglasje večine za ratifikacijo. Predstavniki KPI v zbornici sicer grajajo ta sporazum in so proti ratifikaciji lega, vendar tudi v tem. primeru niso dosledni in v svoji popustljivosti predlagajo, naj se o primeru ratifikacije sporazumi ne začno izvajati do novih pogajanj s Sovjetsko Zvezo.
Iikrati_si rimska vlada prizadeva, da bi postopoma povsem izločila italijanske komuniste in socialiste iz javnega življenja. V ta; namen je izdala ukrepe za omejitev delovanja komunistične in socialistične stranke, kar je o njunih vrstah izzvalo odpor in proteste.
Zadnje dni se v Grčiji čedalje bolj dvigajo glasovi, ki zahtevajo .priključitev otoka Cipra k Grčiji. V Atenah so bile vel*ce vrotibritanske in protiameriške demonstracije. Demonstranti so vzklikali proti Angliji, ki noče vrniti Ciper Grkom, in proti ZDA, ki so obljubile podporo Angliji v OZN, kjer so začeli razpravljati tudi o tem vprašanju.
Nedavni vsaj dozdevno dokaj znosni odnosi med ZSSR in zahodnimi zavezniki >sn se • zopet znatno zaostrili. Sovjetska vlada jc namreč ponovno nastopila proti ratifikaciji pariških sporazumov ter v zadevni noti obsodila odnose zahodnih velesil do
Vsak dan prihajajo iz Trsta poročila o čudnem postopanju italijanske policije, Id je po rešitvi tržaškega vprašanja in v skladu z določbami prevzela v Trstu svoje funkcije. Začelo se je na Preseku, slovenski vasi v bližini Trsta, Policisti so poklicali na zasliševanje več ljudi in jih iz-praševali vse mogoče stvari. Policija.- je predvsem zanimala politična pripadnost posameznikov, postavljali pa so jim tudi vprašanja, kje so bili na večer prihoda italijanskih trup v Trst in podobno. Čeprav ta zasliševanja opravičujejo s tem da so ta večer neznanci metali kamenje na taborišče beguncev, se zdi vsa zadeva precej iz trte zvita,
Dejstvo je namreč, da ni ostalo pri. tej »akciji«. Policija kaže tudi v drugih slovenskih vaseh izredno vnemo. Njenega obiska so bili deležni prebivalci Velikega Repna, Sv, Križa, Konlovela itd. Zlasri v Velikem Repnu so se policaji izkazali. Blokirali so neko hišo v vasi, kamor so pridrveli z motornimi vozili, kot bi šlo najmanj za odkritje velike gangsterske tolpe. S seboj so pripeljali lopate, krampe in drugo orodje. Pa-zabili pa tudi niso detektorja za iskanje železnih predmetov. Pred presenečenimi stanovalci so začeli preiskovati hišo, pri čemar so poru-šrli celo neki zid. Iskali so seveda orožje. Ker pa niso našli ničesar, so
vprašanja četverne konference. Letom očita ne samo to, da so odklonile sodelovanje na tej konferenci, temveč tudi da niso prav nič storile za zagotovitev kolektivne varnosti d Evorpi. Glede pariških sporazumov pa je v noti rečeno, »da je ratifikacija teh sporazumov potrebna le tistim, ki se zavzemajo za obnovitev agresivne politike zahodnih držav.«
V posebnem političnem komiteju OZN je sovjetski delegat Soboljev )>roglasil ZDA odgovorne za agresijo proti Kitajski in predložil resolucijo, ki zahteva, naj OZN obsodi ameriško vmešavanje v zadeve Kitajske in Formoze.
Razen političnih bojev, ki jih vlada ZDA ima s svojimi zunanjimi nasprotniki, sc mora boriti tudi proti svojim notranjim nasprotnikom, in v prvi vrsti proti Mc Carthijju, ki je napovedal odločen boj Eisenhowe.ru in vsej Beli hiši. Me Carthtj je pričel groziti s tem, da ho ustanovil svojo stranko, ki bo vodila odločilen boj proti, komunizmu v ZDA in izven njihovih meja.
Na koncu je treba omenili še potovanje generalnega tajnika OZN liammarskjolda na Kitajsko. V krogih OZN se trdi, da ta korak pomeni prvič priznanje kitajske vlade, od strani Združenih narodov, drugič pa napoved, da bo uspeh Ilammars-kjoldove misije skoraj gotovo prive-del do spremembe stališča, ki ga je doslej večina v OZN zavzemala l>roti LR Kitajski.
spet zapustili vas dn pustili za seboj vse razmetano in demolirano.
Seveda vsak prebivalec -teh vaji razmišlja', kaj hoče priv za prav policija s temi svojimi akcijami. Poudariti moramo, da ni doslej našla nikjer ničesar, kar bi opravičevalo njen postopek. Prav tako vemo, da je bil režim glede nošenja in skrivanja orožja v času anglo-ameriške vojaške uprave zelo strog, posebno kar se tiče slovenskih vasi. Očividno torej ne gre za to, da bi te vasi ^očistili« in jih »razorožili*, Končno tudi ni bilo nikoli v povojnem času razlogov, da bi lahko sumili, da so v slovenskih skrita skladišča orožja in vojnega materiala.
Zato se sama po sebi vsiljuje misel, da gre tu za neko drugo .stvar, ki je hudo blizu, če ?.e n^ popolnoma enaka, starim fašističnim metodam ustrahovanja slovenskega živba v tržaški okolici, Ta,ki postopki policije vzbujajo gnus med prebivalci in so očitno nasprotje določbam sporazuma tržaškega vprašanja in Posebnega statuta. Saj končno lahko v njih vidimo samo en namen: ustvariti mod slovenskim prebivalstvom občutek negotovosti in jim narediti življenje na vasi nemogoče. Težko 'je to drugače tolmačiti, kot napovedi razgretih tržaških iredentistov, ki so ves čas grozili ljudstvu teh easi, da
Na svoji potii v Indijo in Burmo, je predsednik Tito včeraj z ladjo »Galeb« ptiplul v bombaysko ircistaruišče, kjer so ga sprejeto z vaMMrrm vojaškimi in državniškimi častmi. »GaileJbu« nasproti so izplu-!i trije indijski rušilci, ki so pozdravili predsednika Tita z 21 topovskimi salvami. Nekaj minut pozneje je prileteda eskadra indijskega vojnega letalstva, nakar je' pozdravil »Galeb« Indijo prav tako z 21 topovskimi streh. BaAerije na indijskih rušilcih so pozdrav vrnile. Rušilci so spremili »Galeba« v bombaysko pristanišče.
Juitri, v soboto, bodo .priredili predsedniku Tliibu. svečan sprejem na železniški postaji v New Del-Iriju; Visoke jugoslovanske goste bodo med drugim sprejeli predsednik indijske republike Prasad, predsednik indijske vlade Nehra, predstavniki indijskega javnega živUjenja in diplomatski zbor.
Prvi dan obiska v New Delhiju bo izpolnjen z medsebojnimi obiski obeh predsednikov hi z obiskom ministrskega predsednika Nehru-j.a. Drugi dan se bo predsednik Tito ponovno sestal z Nehrujem, obenem pa bodo jugoslovanskim gostom razkazaiM svoje načrte o izgradnji indijske vasi. Istega dne bo priredila Titu na čast delhijska občina sprejem, slavnostno večerjo
bodo po priključitvi k Italiji zaceli dokončno obračunavati z njimi. Po izjavah vodilnih ljudi in predstavnikov italijanske vlado v Trstu an drugje res nismo pričakovali rakega obnašanja s strani policije, niti takih postopkov z našimi ljudmi, ki so ostali v Italiji. Posebno nas začudi, ker se dogaja v času znakov zbliževanja med Jugoslavijo in Italijo in uspešnih stikov med predstavniki obeh držav.
Ni lahko torej razumeti teh odnosov. Mar so torej vse, kar so govorili in napisali v zadnjem času v Italiji glede odnosov z Jugoslavijo, v Italiji, le prazne, konvencionalne fraze, ali naj to vzamemo kot resnično prizadevanje italijanskih vodilnih ljudi za poglobitev sodelovanja in ustvaritev dobrih sosedskih odno-eajev. Če je temin tako, potem morajo podobne akcije policije takoj prenehati.
Naj dodamo še to, da sc med tean policija prav nič ne zanima, da bi ¡razčistila tiste primere odkritih skladišč orožja in streliva v samem mestu, ki so svoj čas povzročila toliko hude krvi v Trstu in okolici. Vse to le zaspalo ki bilo potlačeno. Zato lahko vidimo, da ima vnema policije določen namen, ki nima ničesar sikuonoga z zagotovitvijo osebne svobode in drutih pravic našega živl.ja v tržaški okolici.
pa ministrski predsednik Nehra. Tretji dan zvečer bo priredil slavnostno večerjo predsenik indijske republike Prasad. Predsednik Tito bo tudi obiskal indijski parlament, ogledal si bo delhijske zgodovinske spomenike ter se udeležii vojaške parade, ki jo bodo priredili njemu na čast. Medtem se bo tudi večkrat sestal z Nehrujem. Jugoslovanski gosti si bodo ogledali še več večjih indijskih mest. Pred-odhodom v Burmo se bo predsednik Tito še sestal z ¡indijskim ministrskim predsednikom.
Po vrnitvi iz Burme bo predsednik Tito s svojim spremstvom obiskal tudi indijski državi Madras i» Majsoro ter nekatere južne indijske pokrajine.
Tako bo potovanje maršala Tita v Indijo in Burmo ter njegovi sestanki s predstavniki obeh držav še poglobilo že obstoječe prijateljske stike z obema državama, hkra^ ta pa bo v svetu utrdilo prepričanje, da je možno sožitje socialistične države z državami drugih družbenih ureditev, kadar jih povezuje skupni smoter: skrb za ohranitev miru v svetu. »Srečanje predsednika Tita in premiera Ne-hruija bo obenem tudli srečanj» jugoslovanskega in indijskega ljudstva«, je dejal guverner države Bombay skupini jugoslovanskih novinarjev.
Zvezni izvršni svet je pripravil osnutek družbenega plana, o katerem bodo razpravljali v Zvezni ljudski skupščini, Družbeni .plan za prihodnje leto predvideva predvsem veliko ukrepov za pospeševanje kmetijstva in povečanje kmetijske proizvodnje. Seveda pri tem ne zanemarja razvoja industrije in predvideva v tem pogledu povečanje proizvodnje za 14% v odnosu na letošnjo industrijsko proizvodnjo. Kljub temu pa bodo investicije v te namene občutno manjša od lanskoletnih, ker bo povečanja proizvodnje v industriji v glavnem posledica začetka obratovanja novih v letošnjem letu zgrajenih industrijskih objektov in pa boljšega izkoriščanja obstoječih industrijskih naprav.
Tudi celotne predvidene investicije bodo nekaj manjše in vskla-jene z možnostim!, ki jih imamo, tako da ne bodo toliko težile življenjskega standarda naših ljudi. Razen tega bo tudi razdelitev investicij drugačna. Omenili smo že večji poudarek na kmetijstvu, povečane pa bodo tudi investicije v prometu, zgradnja stanovanjskih in drugih objektov družbenega standarda.
Družbeni plan predvideva povečanje proizvodnje za široko potrošnjo za 15% in se bo po tem načrtu povečala potrošnja prebivalca v prihodnjem letu za okrog 12%. Obenem naj bi se vzporedno zvišali tudi prejemki.
Posebna značilnost plana je v teem, da predvideva ukrepe za stabilizacijo trga. Med njimi so najvažnejši uspostavitev rezervnih denarnih skladov, ki bi prišli v obtok, samo kadar je položaj na trgu ugoden, vzskladite.v izvoza, zagotovitev stabilnih tečajev za uvoz, delna razširitev določenja najvišjih cen surovinam itd.
Prav tako novi družbeni plan odpravlja dosedanji nestimulativni plačni sistem in predvideva, da pride v prihodnjih tarifnih pravilnikih kot osnova nagrajevanja dejanska dosežena storilnost, ki ne bo obdavčena. Namen tega je, da se vzpodbudi s pravilnim nagrajevanjem vse delavne ljudi, katerih prejemki bodo odvisni od tega, kap bo posameznik dejansko ustvaril. Zato lahko pričakujemo, da bo t.a sistem nagrajevanja . pozitivno vplival na storilnost in v zvesi s tem tudi na povečanje proizvodnje ter boljšega izkoriščanja industrijskih objektov.
V novem družbenem planu prihaja do izraza težnja po zvišanju življenjskega standarda, čeprav imamo še veliko težav s odplačil kreditov in podobno, bo del tega načrta splošnega dviga standarda delovnih ljudi Jugoslavije urasni-čen že v prihodnjem letu in se bo stopnjeval vzporedno z rastjo naše gospodarske moči.
S poti predsednika Tita v Indijo in Burmo: predsednik Tito, Aleksander Rankovič, Koča Poncrvič, Jovan Veselinov in poslanik v Kairu Nikežič pregledujejo na palubi »Galeba« pošto in časopise
e n
—I I?*!
)iin i
er
¥ urinem
Do 1950. leta je bilo v Sloveniji več elektrogospodarskih šol, takrat pa so jih ukinili in ustanovili centralno šolo v Cerknem. Ko so prišli sem v začetku šolskega leta učencj in predavatelji, so našli nekdanje italijanske vojašnice še povsem opustošene. Namesfc da bi sedli za šolske klopi, so morali krepko poprijeti za delo. Težko je bilo takrat za ene in drage, toda klonili iriso in tako se je 4. decembra že začel pouk. Ker ie bila takrat šola zveznega značaja, so bili mecl učenci cel0 Bosanci in Makedonci — vsi so se med seboj prav dobro razumeli. Kmaiu pa je dcbila šola samo republiški značaj in od takrat so v njej samo Slovenci. V šolskem letu 1950/51 je šolo uspešno končalo tudi 5 deklet.
šola traja 3 leta ter ima kombiniran teoretičen in praktičen pouk. Potrebna predizobrazba je nižja srednja šola (4 razredi gimnazije). Ustanovitelj šole je Elektroenergetska skupnost Slovenije, ki kaže do nje veliko razumevanje in ji tudi močno pomaga. Po dovršeni šoli dobijo učenci naziv kvalificirani delavec — obratni električar. Šola ima že dve leti svojo termoelektrarno, prihodnje leto pa si bodo zgradili ob potoku Zapoška tudi lastno hidroelektrarno.
morali v preteklosti v zimskih mesecih često svetiti s svečanu ali petrolejkami, medtem ko se jim sedaj tega ni več treba bati.
Gradnjo hidroelektrarne pripravljajo že precej časa. V teh pripravah so našli vse razumevanje pri Sistemskih podjetjih. Tako jim je HE Moste podarila cevi nekdanje, v prvi svetovni vojni zgrajene HE Savice. Demontirali so jih učenci sami pod vodstvom svojih predavateljev, kar ni bil0 lahko delo. Podjetje Elektro Ljubljana-okoli-ca je podarilo šoli francisovo turbino z regulatorjem, Soške elektrarne pa generator. V jeseni prihodnjega leta bo ta nova elektrarna že cbratovala. Ker bo stala sredi med vasmi Trebenče, Poče in Gorje, ki so danes še brez električne luči, jih bodo učenci pod vodstvom svojih predavateljev elek-trificirali. Kmetje bodo prispevali les, prevoze in delovno silo, okrajni ljudski odbor v Tolminu pa je za potreben material že predvidel v svojem družbenem planu 6 milijonov din.
Delavnice, ki spadajo k šoli, so šele v razvoju, primanjkujejo jim zlasti obdelovalni stroji, vendar pa bodo zaradi velikega razumevanja ustanovitelja šole prav gotovo tudi to uredili. V -fizikalnem kabine-
s 14 prhami, gradijo pa si celo manjši zimski plavalni bazen.
Na šoli deluje 12 članski tambu-raški orkester, ki ga vodi ravnatelj glasbene šole iz Idrije. Doslej je priredil že več uspešnih nastopov. Učcnci imajo tudi svoj šahovski klub »Vasja Pire«. Pridno se bavijo z odbojko, košarko, namiznim tenisom in lahko atletiko. Gojijo še smučanje, močna in aktivna je tudi planinska sekcija. Mladinska organizacija v internatu je agilna, vseskozi sodeluje pri urejevanju doma ter kaže polno razumevanje za njegov nadaljnji razvoj.	mt.
Zadnje čase večkrat naletimo v našem časopisju na članke, ki govore o novi železniški progi. Gre, v mejah današnjih možnosti, za povezavo Herpelj s Koprom ali v drugih besedah za premostitev 495m višinske razlike (tako visoko leži Herpeljel z največ 15 %0 vzpona, kakor na progi Ljubljana —Trst.
Seveda mora biti nova proga ob danih pogojih čim krajša. Idealna bi merila 33 km, njej se mora čimbolj približati realna, zlasti ker stane veliko ne le gradnja (150,000.000 din kilometer), ampak tudi poznejše vzdrževanje in promet.
S tega stališča je traso čez Sečovlje C68 km) oz. Piran (63 km) menda treba opustiti, čeprav so tam
M volitvami občinska sli
V IIIÍSKI
Zanimivo je, kako so prišli do lastne termoelektrarne. Rudnik premoga Pečovnik pri Celju je odstopil šoli s prenosom osnovnih sredstev lokomobilo. V šoli so jo sami preuredili na pogon na žaganje, ki ga je po malih žagah v okolici Cerknega v izobilju. Elektrarno so spustili v pogon v novembru 1952. leta in obratuje po dvakrat na teden za potrebe šole. Ima 65 KW moči in po potrebi lahko napaja tudi Cerkno, kjer so
Novi tečaj Politične šole bo februarja 1955
Novi petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS se bo pričel 1. februarja 1955. Šola je namenjena predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu.
Interesenti naj osebno napišejo prijavo z vsemi osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi ter višini mesečnih prejemkov,
Prijave bomo sprejemali d0 31. decembra 1954. Interesenti naj jih pošljejo na naslov; Politična šola pri CK ZKS, Parmova 37-II trakt, telefon 23-981 int. 206.
Slušateljem bo za čas študija zagotovljena štipendija, gojencem izven Ljubljane pa tudi bivanje v internatu politične šole, Podobnejše informacije še dobijo pri upravi Politične šole in na okrajnih komitejih ZKS svojega okraja.
v
šola nudi temeljito znanje iz osnov znanstvenega socializma in pobtične ekonomije, ki omogoča absolventom nadaljnji samostojni študij naših političnih in gospodarskih vprašanj, zlasti pa jih usposablja za globlje razumevanje aktualnih družbeno-gospodarskih problemov v zvezi z nastajanjem komun.
tu imajo modele vseh turbin, ki tudi obratujejo. Podari! jim jih je Turboinstitut. šola una 5 učilnic in telovadnico, v katerih ie prostora za 160 učencev. V pritličju ima delavnico z obdelovalnimi stroji, varilnico, kovačnico, montažni oddelek, merilni oddelek in previjalnico. V načrtu pa imajo še ustanovitev oddelka za gaivanopla-stiko in za popravilo ter polnjenje akumulatorjev. V šolo in štiri-stanovanjsko hišo za predavatelje so doslej investirali okrog 40 milijonov din. Je pa šola še vedno v gradnji jn računajo, da bo trajala gradbena dejavnost še kakšna tri leta.
šola ima tudi svoj internat, ki je samostojna ustanova in ima prostora za 160 učencev. Internat ima lepo jedilnico in sodobno urejeno kuhinjo. V spalnicah s parketnim podom je po 8 učencev. Dalje imajo še lepo urejeno ambulanto z ordinacijsko in bolniško sobo. V internatu je še kopalnica
Pretekli teden je imel Občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica sejo v zvezi z bližnjimi volitvami občinskega odbora in vaških odborov. Na seji so bili prisotni poieg odbornikov občinskega odbora SZDL tudj predsedniki in tajniki vaških odborov. Tajnik občinskega odbora SZDL je govoril o delu občinskega odbora in vaških odborov SZDL .in drugih družbenih organizacij. Iz njegovega govora in razprav je razvidno, da sq bili nekateri odbori v obdobju od izvolitve precej pasivni. Da pa je bila delna krivda za to tudi na občinskem odboru SZDL. Po nekaterih vaseh niso bili vaški odbori niti izvoljeni, tako da še vedno delujejo stari odbori. Tudi za kult.urno-prosvetno delo so slabo skrbeli in je bilo prepuščeno le SKUD.
SKUD bo v kratkem pričel predvajati brezplačne filme za mladino po vaseh. Tudi komanda JLA je dobila en tak projektor in bo tedensko predvajala brezplačne poučne fibne za mladino.
Ljudskj odbor mestne občine je nakazal SKUD 500.000 din za nabavo enotnih oblek in drugih potrebščin za mladinsko godbo na pihala.
Na zborih volivcev so bili izvoljeni novi šolski odbori, Dosedanji so delovali le kot posvetovalni organ. Naloge novih šolskih odborov naj bodo odprava odmaknjenosti šole od ostalega družbenega življenja, večkratni. roditeljski sestanki, javni nastopii, razstave za široko javnost, iznašanje šolskih problemov na množičnih sestankih ter zagotovitev materialnih sredstev za razvoj šolstva.
Gasilsko društvo je doseglo lepe uspehe pri izvrševanju svojih nalog in udejstvovanju in sodelovanju z ostalimi družbenimi organizacijami. Na vseh tekmovanjih je prejelo pohvale in nagrade. Vendar se gasilsko društvo bori s težavami, predvsem radi prevoznih sredstev. Ima en odprt avtomobil, ki ne odgovarja potrebam društva. Društvo šteje 82 članov, od tega je 73% mladine. V svojem sestavu ima žensko desetino in dva pionirska odreda. Ljudski odbor in DOZ bi morala nuditi društvu večjo pomoč.
Krajevni sindikalni svet zajema občine Ilirska Bistrica, Jelšane, Prem in Knežak. šteje pa 28 sindikalnih podružnic. Iz razprav je
VEC RfiZPMVLJMJfi 0 BISTVU KOMUNE
Pretekli teden je bila pri Okrajnem ljudskem odboru v Postojni konferenca predsednikov in tajnikov občinskih ljudskih odborov. Konferenco je vodil predsednik sveta za gospodarrstvo. Razpravljali so o ustanavljanju komun v postojnskem okraju, o proračunu ter o raznih drugih gospodarskih vprašanjih. Ugotovili so, da so na dosedanjih zborih volilcev in sejah ljudskih odborov do sedaj raz pravljeM le o mejah komun, medtem ko so vlogo komune, njene pristojnosti in gospodarsko stanje le površno prikazovali državljanom. Zato so tudi nastali problemi v nekaterih občinah, ki se ne morejo odločiti, kateri komuni bi se priključili. Okrajna ekonomska komisija je ugotovila gospodarsko stanje posamezne občine, tako da
bodo volilcem prikazali pravilno sliko razvoja bodočih komun. Sprejeli so sklep, da se v postojnskem okraju ne osnivajo manjše komune, temveč širše komune, ki bi imelč pristojnosti sedanjega okraja.
Nadalje sq razpravljali 0 proračunu za leto 1954 in predlogu za leto 1955 ter sklenili, da se takoj odvede reputfliki določena kvota ustvarjenega viška dobička.
Gradbena podjetja v postojnskem okraju so pred problemom nabave lesa: za gradnje, ki so v teku, medtem ko so razni trgovci iz okraja izvozili velike količine lesa brez prometnega davka in plačila gozdne takse. Do registracije podjetij, ki bodo pooblaščena za odkupovanje lesa, bodo izvedli naj-ostrejšo kontrolo pri odkupu lesa.
M. K,
ugotovljeno, da sindikalne podružnice dobivajo premalo opore od strani delavskih svetov in upravnih odborov podjetij, pa tudi od strani posamenih komunistov. V tej zvezi pa je Krajevni sindikalni svet imel več konferenc s predstavniki podružnic in člani plenu-ma KSS ter jim obrazložil vlogo in pomen sindikata v podjetjih. Nato je imel več predavanj po podružnicah. Najslabše deluje podružnica v šiviljski šoli, podjetjih Planika, Sloga, gostinstvu, zdravstvu in prosvetnih delavcih.
Nadalje so razpravljali o obrtni dejavnosti v Ilirski Bistrici, ki znatno nazaduje in obstoji resna bojazen, da bodo nekatere stroke s časom povsem izumrle, že več let se zasleduje pomanjkanje vajencev v nekaterih strokah, zlasti zidarski, kleparski, urairski in dimnikarski. Te stroke bodo brez dvoma propadle, če ne bomo podvzeli ustreznih ukrepov. Treba je misliti še na razne druge stroke, ki jih sploh ni in so važne za prebivalstvo. Zadnja leta je več obrtnikov opustilo svojo obrtno dejavnost-.
Razpravljali so še 0 kmetijstvu, o ugodnih pogojih za razvoj sadjarstva, Do -sedaj so že nekateri kmetje dali zemljo za strnjene sadovnjake, dragi pa še vlagajo prošnje. Institut, za sadjarstvo bo preskrbel sadike in nudil pri tem vso strokovno pomoč.
Ob zaključku so se pogovorili tudi o pripravah za volitve, Id bodo do konca tega meseca,
K. M.
LADJA NA POGON S PLAVU-TAMI. To je eden izmed zanimivih domačiji izumov, ki so jih zadnje čase patentirali v jugoslovanskem Patentnem uradu, Izumitelj, beograjski inženir Dimitrije Jovano-vič trdi, da lahko njegova ladja doseže znatno večjo hitrost ob manjši porabi energije kot sedanje ladje na pogon z vijakom.
PUŠKA ZA POGOZDOVANJE. Izumitelj Ivan Sami iz Valjeva v Srbiji je dobil piatentne pravice za svojo metodo pogozdovanja z avtomatsko puško na zračni pritisk. Seme dajo v tem primeru v zaščitni ovoj iz gline in umetnega gnojila in z njim kot z običajno kroglo »se-jejo«. To lahko delajo tudi iz letala.
VELIKA DELOVNA AKCIJA MLADINE MAKEDONIJE. V vseh večjih središčih Makedonije so bila posvetovanju Ljudske mladine in njenih predstavnikov. Razpravljali so o borbi proti zaostalosti, nepismenosti in agrotehničnem izobraževanju mladine. Nadalje so razpravljali o doslej največji mladinski delovni akciji, ki jo bodo začeli prihodnje leto. Gradili bodo fiskulturne in higi-cnsko-zdravstvene ustanove v vseh delih republike. Pri teh delih bo sodelovalo 60.000 mladincev in šc. člani množičnih organizacij.
ZA 15 MILIJARD VEČJI IZVOZ. Po pravkar objavljenih podatkih za mesec november, je naš izvoz dosegel 6669 milijonov din. To je nekaj manj kot v oktobru, ko smo izvozili za 6933 milijonov din, vendar je za 543 milijonov več kakor lani v novembru. V prvih 11 mesecih letos smo izvozili za 63,7 milijarde din blaga, kar je za 14,8 milijarde din
soline, premog itd. Saj se lahko spelje iz Kopra ob morju.
Boljši so predlogi z odcepiščem v Prešnici oz. Podgorju, Proga Koper—Podgorje bi merila 40,5 km (do Herpelj še 8 km), Koper—• Prešnica pa nekaj kilometrov manj. Krajše proge tod niso priporočljive, ker bi narastel vzpon in postal previsok za tolike razdalje.
Kakor vidimo, smo v obeh primerih precej daleč cd idealne proge. Teren, odkrito povedano, in državna meja bosta delala trasan-tom brez dvoma preglavice, so pa kljub temu možne tudi krajše trase, na primer: Proga naj bi padala 15 %u takoj iz Herpelj pod pulj-sko tako, da bi s 6. kilometrom bila v Petrinjah. Tu bi zavila s predorom proti Trstu tik do meje (možna je varianta brez takega predora čez Klanec). Pred mejo bi skozi nov pedor prišla pod Socerb in se dalje spuščala tako, da bi z 20—21 kilometrom prišla -na višino 180—200 m pod črnim kalom. Nato hi zavila po Msljskem gričevju in z 29—30. kilometrom prišla v škofije, 3 kilometre nato pa v Ankaran, od koder bi v 4—5 km dolgem boku ob morju prišla v Koper. Skupno torej 38 km, deset manj od prej omenjenih.
Ta proga bi napram idealni imela le kakih 5 km ravnine več,, bi paDOvezala s Koprom vse obmejna kraje, ki so svoichs-gxa,YitiIairiTn, Tist, a jih danes od Trsta. loči mc-_
ia. Povečala bi turistične možno-

J¿/?" ¿ZtZZ.

sti Ankarana in Sv. Nikolaja in bila bi poleg tega še lepa panoramska proga z razgledi na' Tržaški zaliv.
Nabolje bi seveda bilo, da bi se proga začela dvigati že takoj iz Kopra. Tucli taka proga bi bila panoramska, je pa vprašanje, če bi po koprskih hribih nad levim bregom Rižane jn potem čez Riža-no proti Socerbu (drugih variant za takojšnje spuščanje iz Herpelj menda ni) mogla v 33—34 kilometrih uriti do Herpelj s 15 %0 vzpona. Samo pod tem pogojem bi ¡ah-ko imela prednost pred progo čez Ankaran. Vsekakor velja proučiti' t-ud-i to varianto, saj bi taka proga bila res najkrajša.
Toliko glede na sedanje meje. če bi pa mogli t-rasirati po italijanskem ozemlju (Ricmanje—Koper), potem bi omenil prego čez Bazovico. S priključkom na Sežano in Divačo bi izenačila razdaljo Ljubljana—Trst in skoraj isto bi bilo za zvezo z Gorico in Jesenicami.
Poreška proga je pa poglavje zase. Njena obnovitev z normalnim tirom bi se vsekakor -ne izplačala. Kvečjemu bi lahko speljali železnico ob morju do Sečovelj tako, da bi povezala s Koprom in zaledjem še Izolo, Piran in Portorož.
Dr. Z. J.
ali za 30 odstotkov več kakor lani v istem razdobju.
ŠPORTNI RIBIČ-1NVAL1D ULOVIL VELIKEGA MORSKEGA PSA. Športni ribič Mijo Rogič, invalid a Lukova, vasi južno od Senja, je o Crikvenici ulovil morskega psa, dolgega 4.75 m, težkega okrog 600 kg s tremi vrstami ostrih zob. Te vrste morski pes rad napada tudi ljudi.
ANHOVSKA CEMENTARNA IZDELUJE CEVI ZA PREKOP DONAVA — TISA — DONAVA. Mecl nove proizvode cementarne o Anhovem je treba prišteti ogromne cevi za prekop Donava - Tisa - Donava, ki jih bodo začeli izdelovati te dni. To dokazuje velik napredek tovarne, ki bo svoje izdelke začela izvažati tudi v inozemstvo.
TOVARNA SCETK „ISTRA" V KOPRU
Odkupuje kri in in bele prano Ščetine po najvišjih dnevnih cenah
D
vprašujejo: Pod katero komuno?
Ob cesti Ljubljana—Trst je v Planini pred Postojno na mestu nekdanjih italijanskih obmejnih poslopij zrasla jz ruševin ¿epa nova stavba — miad'inSK.0 vzgajali-šče, namenjeno predvsem defekt-nim otrokom. Zavod dela v vse-občo korist že od leta 1951, ko je bil ustanovljen. Njegova- zmogljivost je bila skraja 30 gojencev, zdaj pa jih ima že 70. Ker je njegovo delo izredno- važno, saj ima gojence iz različnih krajev Slovenije, posebno pa s področja bodoče koprske okrajne skupnosti komun, je prav, da se malo pobliže seznanimo z delom te vzgojne ustanove.	j •
oz. skupino vodita po dva vzgojitelja.
V zavodu imajo dve politehnični šolski delavnici, kjer se gojenci privajajo praktičnemu delu v mizarski in čevljarski stroki. Razen tega pa pri ročnem delu izdelujejo tudi vsa potrebna učila za zavod, ki jih bodo ob zaključku šolskega leta razstavili. Ob prostem času, kadar nimajo šole, pa gredo gojenc-i v bližnji gozd ah k vodi, čistijo drevje, spravljajo skupaj steljo, kopljejo pesek in podobno. S tem zaslužijo nekaj denarja, ki ga spravljajo v rezredni hranilnici. Tako se navajajo varčevati, kar jim bo prišlo pra-v v življenju. Ve-

mm;
|||C H»:- f tif
Vzgojitelji v Mladin skeni domu na Planini
Sprva je bil zavod nastanjen samo v poslopju bivše karabinjerske postaje v Planini, oz. Kačji vasi, Ker je šolanje v zavodu urejeno na internatski bazi, kar je seveda nujno spričo načina vzgoje in namena zavoda ter so gojenci zbrani z vseh vetrov Slovenije, je staro poslopje kmalu postalo premajhno S pomočjo OLO Postojna, ki je res pokazal veliko zanimanja in pravilno razumel prizadevanja te ustanove, čeprav je bila sprva v republiški pristojnosti, je lahko uprava zavoda prevzela in preuredila z velikimi adaptacijami še stavbo, ki je nekdaj pripadala italijanskim obmejnim organom. S tem so pridobili precej novih spalnic in učilnic za svoje gojence. Prostore so opremili Sveti za zdravstvo in socialno politiko okrajev Postojna, Sežana, Koper, Jesenice in Ljubljana, ker imajo otroke s svojih področij v oskrbi v zavodu. Za prihodnje leto pa nameravajo preurediti in opremiti še bližnjo stavbo bivšega italijanskega turistično-potovalnega urada, ki je popolnoma demolirana. Poleg bodo izravnali razriti in prekopani prostor in napravili iz njega igrišče. Vse skupaj pa -bodo še ogradili z lično ograjo.
Največjo skrb posveča vzgojiteljski kader v zavodu učenju gojencev. šola prehaja polagoma v osemletko, ki pripravlja učence za vstop v življenje — v obrt ah podobno. Učenje je izredno težko, ker je potrebno individualno delati z vsakim posameznikom, ker so mnogi zamudili cela leta učenja v svoji »divji« svobodi. Razredi so zato majhni — največ do 20 otrok, v težjih pa ¡le po 10. Vsak razred
i.

■v.i'H '

&
m.

•V. "... ' .' . -v.-/
' ^ £ ••• im
w-w&rm


..... ■
' ipsp?® ...¿¿¿i:........ .,.
K ....
Hlladinci v Domu so navdušeni fizkulturniki
deti namreč moramo, da so gojenci v glavnem otroci, za katere je morala poskrbeti skupnost, ker nimajo staršev, ah pa starši niso hoteli skrbeti zanje. Zato so to tudi večinoma otroci, ki so bili že
Letos se je vpisalo na vse fakultete ljubljanske Univerze nekaj nad šesbtisoč slušateljev, če to število primerjamo s celokupnim slovenskim prebivalstvom, vidimo, da odpade na približno 170 ljudi po en študent. Taka primerjava pa je nerealna. Saj odpade samo na Ljubljano in Maribor približno polovica vseh slovenskih študentov, dasiravno živi v teh dveh mestih komaj petina vsega slovenskega prebivalstva. Zelo skromne so številke ljudi, ki prihajajo študirat na visoke šole iz naših pokrajin, kot so Primorska, Prekmurje, Suha krajina, Bela krajina itd. Dotok študentov iz teh krajev sicer iz leta v leto narašča, vendar pa silno počasi. V preteklem šolskem letu ni imela Suha. krajina niti enega študenta. Malo boljše je bilo stanje v sežanskem okraju, kjer je odpadel na 1000 prebivalcev okraja le en študent.
Iz Primorske študira okrog 400 ljudi, vendar pa se ta številka iz leta v leto dviga. Povprečni letni pritok na visoke šole je okrog 60 študentov, ki prihajajo predvsem iz gimnazijskih centrov Postojna, Koper, Gorica in iz raznih srednjih strokovnih šol.
Postojnski akademski klub je nedavno organiziral zanimivo anketo, pri kateri je sodelovalo 63 študentov postojnskega okraja, med temi '45 moških in 18 žensk. Anketa je pokazala, da je 51% študento-v doma iz mesta (Postojna, II, Bistrica), 49% pa iz vasi. Torej velika neproporcionalnost glede na število ljudi, ki živijo v mestu (približno 7000) in v vasi (nad 30.000). Največ študentov izhaja iz uradniških družin (38%), manj iz kmečkih (29%), k razmišljanju pa vas sili procent študentov, ki izhajajo iz delavskih družin (22%!). Od 63 študentov jih vzdržujejo v času študija, le 28,6«/» starši, ostali pa so navezani na otroške dodatke (40%), na socialno podporo (22%) in na študijske pogodbe (23%).
To so številke, ki jih sicer ne smemo posploševati na vso Primorsko, ker je sodelovalo pri anketi le 16% primorskih študentov, Vendarle pa nas opozarja na naslednje. Prvič, da prevladujejo študenti, ki izhajajo iz uradniških družin. (Mar so temu vzrok boljši fi-
prepuščeni ulici • in jim je ta že grozila, da jih bo popolnoma pokvarila. Prav zato je tako potrebno individualno vzgojno delo v zavodu, nepopustljivost. pri tem delu, po drugi strani pa metoda prepričevanja in dokazovanja. Seveda je tako delo za vzgojitelje ob upoštevanju primerne temperaimentnosti gojencev, mnogokrat velike zakrknjenosti in večkrat tudi precejšnje zaostalosti, izredno naporno in tudi mučno. Treba je neznanskega potrpljenja m velike ljubezni do takega dela, da človek lahko pri tem vzdrži.
Gojenci se v zavodu vsestransko uvajajo v življenje. Ne samo učenje, ki je glavni namen, na svojem umiku imajo tudi aktivno sodelovanje pri TVD Partizan, delo v svojih različnih krožkih, kot so šahovski, filatelistični, nogometni, pevski, tehnični in drugi. Med njimi je nekaj' pravih talentov, ki mnogo obetajo v svoji stroki, Vsi gojenci imajo tudi smuči — letos pa jih vreme nikakor noče usliša-ti in namesto poštene mere snega le dež moči zemljo, ki je že pripravljena na zimski počitek.
Po zaslugi OLO Postojna so vsi gojenci vsako leto vključeni v počitniške kolonije na morju. To je njihovo posebno veselje. Veselijo pa se tudi večjih izletov, ki so nagrada za njihovo pridnost pri učenju, Na izlete se peljejo z avtobusom in obiskujejo predvsem kraje, ki so znam iz naše NOB. Bili so že v partizanski bolnici Pranji, na Bledu, v Opatiji, na Reki, v Ljubljani in drugod.
Upravnik vzgajališča je tovariš Sbil Marko. Kot sam pravi, je ves kolektiv ena sama družina in v tem je njihova moč. Otroci to čutijo in priznavajo in prav zato ima zavod tako lepe uspehe v svojem vzgojnem delu.
nanačni pogoji ah drugačna men-tahteta ljudi? Premislimo o tem!) Drugič, veliko nesorazmerje med študenti, ki so doma iz mesta in vasi in tretjič, velika pomoč, ki jo daje danes mladim intelektualcem pri študiju družba.
Anketa je nadalje pokazala, da si je teh 63 študentov izbralo poklice kakor sledi: tehnika 17, filozofija 10, medicina 6, medicinske sestre 7, ekonomija 7, gozdarstvo 3, agronomija 3, pravo 3, ostalo 7.	Miklavčič
Povojne razmere in razne črte, ki so jih diplomati risali po naši zemlji, so prebivalcem vasi Gra-den, Pregara in nekaj zaselkom povzročale razne gospodarske težave. Njihovo naravno izhodišče je bil vedno Koper, na katerega so bih povezani s cesto preko Grači-šča. Tja šo hodili za vse gospodarske potrebe, tam so predajali svoje pridelke. Ustanovitev pokojnega STO jih je v septembru leta 1947 naenkrat odrezala od tega srelišča. Takrat so potem pripadli sežanskemu okraju. Leta 1948 pa so se naenkrat znašli v okraju Bu-zet.
Te dni prebivalci teh krajev zelo živo razpravljajo na zborih vo-lilcev o vprašanju njihove bodoče pripadnosti. Naravno, da jim ne moro biti vseeno, ali naj pripadejo pod komuno Buzet ali Koper. Na Koper So navezani, kot smo že poudarili, z vsem življenjem, čez
Gračišče pelje edina njihova cesta v Koper, vsa odvisna delovna sila je zaposlena v Sloveniji, če bi pogledali zdravstveno statistiko, bi ugotovili, da se vsi bolniki zdravijo v bolnicah Kopra, Ankarana in Ljubljane. Bolnica v Puli je zanje vse preveč oddaljena.
Ti kraji so pasivni, toda imajo dobre pogoje za razvoj živinoreje. Do sedaj niso mogli razviti te panoge, ker niso imeli kam oddajati mleka, Z zgraditvijo mlekarne v Dekanih pa se je tudi njim odprla aebra pot. Možnosti razširitve živinoreje so take, da se bo tudi struktura prebivalstva spremenila. V teh vaseh živi nekaj nad 800 ljudi, ki imajo vso pravico, da se sami odločijo, h kateri komuni, bodo spadali. Menimo da ni nobenih ovir, ki bi preprečevale, da ne ugodimo želji ljudi tega deia Slovenske Istre.
Prvi občni zbor taborniške družine
Kopru
„Srebrnih g
V nedeljo so imeli koprski taborniki svoj prvi letni občin zbor, ki ga je otvoril starosta tov. Abram Mario. Mešani zbor mladih tabornikov je nato zapel dve pesmi o našem morju, ki ju je uglasbil- skladatelj Vasilij Mirk in ju je posvetil koprskim tabornikom.
Po tem slavnostnem uvodu so izvolili delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, nakar so vodniki poročali o številu prisotnih članov, po čemer so ugotovili, da je občni zbor sklepčen.
. član Izvršnega sveta LRS in član starešinske uprave Zveze tabornikov Slovenije, dr. Potrč Jože, je čestital »Srebrnbn galebom« na doseženih uspehih in jim želel še več za prihodnost. V svojem jedrnatem in prisrčnem nagovoru vsem tabornikom in njihovim prijateljem je poudaril zlasti zdrava načela taborniške organizacije, ki telesno in duševno delo veže z vzgojo in življenjsko stvarnostjo. Siedilo je poročilo načelnice družine tov. Tinta Velle o razvoju organizacije, o začetnih težavah in prvih uspehih ter o prvem taborjenju, ki'je bilo v Bohinju. Analiza dela »Srebrnih galebov« nas je prepričala, da so bili marljivi in požrtvovalni v izpolnjevanju svojih dolžnosti, kar velja zlasti za njihovo vodstvo, ki jim ni samo strokovno pomagalo, ampak je vlo-
!Pi*©tsiwaSei ©feHIone Čb*bi3 ICal s® ^^ gs^ikijtsi
K
-Na sestanku občinskega komite-ta sekretarjev osnovnih in množičnih organizacij občine Črni kal so med drugim razpravljali 0 vprašanju, h kateri komuni na.j bi v bodoče pripadali. Prišlo je do enotnega sklepa, da je najbolje, če se vse področje sedanje občine priključi h koprski komuni. Za tako odločitev govorijo gospodarski, kulturni, politični, socialni, zdravstveni in drugi razlogi.
Občina črni kal spada sedaj pod sežanski okraj. Taka rešitev, ki je bila nujna zaradi razmer v 1947. letu, je ljudem povzročila velike težave. Kadar je imel prebivalec občine opravka v Sežani, je moral zamuditi najmanj en dan, vožnja pa ga je stala. 420 dinarjev.
Zato so se tudi ljudje stoodstotno izrekli za bodočo koprsko komuno.
;ka univerza delci
mm®
vanja iz področja vzgoje naše mladine.
Tudi profesorji goriške in ajdovske gimnazije pripravljajo vrsto predavanj, s katerimi bodo obiskali bližnje kraje.
— ja —
KORTE
2 uspeti
Letošnja sezona za delo Ljudske univerze na Goriškem je zelo plodna, Doslej so bila predavanja v Novi Gorici, Kanalu in Ajdovščini. Povsod je bil obisk proti pričakovanju zelo številen, posebno v Novi Gorici, kjer je bilo na vseh treh predavanjih vsakokrat- po 150 do 200 ljudi.
Poslednje predavanje je imela tov, dr. Mackovšek Peršičeva iz Vipave »O raku« s skioptičnimi slikami.
Drugod pa so bila razna preda-
V Kortah se letos zelo pritožujemo čez deževno vreme, ki nam ovira delo. Kljub temu pa smo do sedaj posejah vso površino, namenjeno za ozimna žita. Kar ni bilo do sedaj posejanega, bomo določili za saditev paradižnika in drugih po-vrtnm, ki prinašajo precej dohodkov našemu gospodarsrtvu.
Zdaj je nastopil čas za obiranje oljk. To nam ne povzroča posebnih skrbi, čeprav je vehko naših mladih ljudi zaposlenih v industriji in raznih podjetjih v okraju. Pomagamo si tako, da gre na obiranje vse: mlado in staro. Obiranje oljk je lahko, toda zamudno delo. Ob nedeljah pa priskočijo na pomoč še vsi delavci in delavke, ker imajo prost dan. Ko se v starem zvoniku oglasi zvon, se podvizamo iz postelj in odpravljamo na delo. Kmalu se iz vseh strani oglasi lepa pesem obiračev oljk- Fantje in dekleta tekmujejo, kdo bo več nabral. Proti večeru se vračajo s polnimi vrečami. Pobrali bomo do zadnjega zrna pridelek, ki ga nam kot zadnjega v letu nudi mati narava.
Franc Grbec
V
žilo v to delo vso svojo ljubezen in ves svoj prosti čas.
V imenu taborniških organizacij Jugoslavije je pozdravil občni zbor načelnik starešinske uprave Zveze tabornikov Slovenije tov. Woele Rudi. V svojem refeatu je pokazal na nekatere malenkostne pomanjkljivosti v delu koprske taborniške družine, obenem pa jim je priznal, da so bili ena izmed najboljših družin v Sloveniji. Povedal jim je tudi, da je starešinska uprava v Sloveniji mnenja, da je utemeljena želja »Srebrnih galebov«, da se preimenujejo v rod, ki se bo delil v več družin, saj imajo 101 člana, kar je preveliko število za družino. Novoustanovljeni rod »Srebrnih galebov« pa naj se zaveda, je rekel tov. Woele, da živi ob morju in naj ne živi samo suhozemskega življenja, kot vsi drugi rodovi v Sloveniji, ampak naj postane nosilec novega lika naših tabornikov — morskih tabornikov. S svojimi strokovnimi in dobrohotnimi nasveti je načelnik starešinske uprave iz Ljubljane pokazal »Srebrnim galebom« pot, po kateri naj hodijo prihodnje leto.
Zaradi vzorno vodenih knjig in vsega poslovanja je dobil stari odbor razrešnico in sledile so volitve novega odbora. Izvoljeni so bih: starosta — Abram Mario; namestnik — Tinta Veha; načelnik — Šalamun Dagmar; člani: Pelan, Plesničar, Suhadolnik, Pobega, Za-bric in Križmančič; nadzorni odbor: dr. Šalamun, Veselko in Obra-novič.
Ob zaključku občnega zbora je član novega odbora podal kratko poročilo o proračunu za prihodnje leto in okvirni načrt dela rodu »Srebrnega galeba«.
Cilj predavateljev naj bo vas
Prejšnji teden se je zbralo v Ljubljani okrog petdeset študentov postojnskega okraja na sestanku Postojnskega akademskega kluba, študenti so se pogovorili 0 bodočem delu kluba. Poudarili so, da je treba rešiti prvenstveno vprašanja življenja in dela študentov v kiubu. V tem smislu bo klub prirejal za svoje člane družabne večere, izlete itd. Da bi čimprej rešili nekatera materiailno-ekonomska vprašanja svojih članov za študij, so izbrali ekonomsko komisijo, ki bo pregledala pogoje, v katerih študenti živijo, in stopala bo v stik z OLO v Postojni.
Po plodni razpravi so študentje sprejeli določene sklepe, med katerimi je najvažnejši ta, da osnujejo skupino študentov-predavate-ljev, ki bo obiskovala kraje v postojnskem okraju in ljudem predavala o vprašanjih, ki so aktualna in ki jih zanimajo. Danes šteje skupina že nad 10 študentov, študenti so poudarili, da naj bo cilj ' predavateljev predvsem vas, kajti v mestu je ljudska univerza, ki ima tedenska predavanja. Poslali bodo predavatelja tudi Mladinski LU.
Po dveh mesecih obstoja je v Postojnskem akademskem klubu okrog 70 študentov okraja Postojna.	M.
ove
Gledališče Slovenskega Primorja hiti izpolnjevati svojo obvezo. Po zaključenih uspelih turnejah s »Kranjskimi komedijanti« po petih okrajih Slovenskega Primorja se je lotil ansambel koncem novembra intenzivnega študija. Se pred novim letom bomo videli v koprskem gledališču kar tri pre-
miere: 17. t- m. Budakovo dramo »Metež«. 22. t. m. Tiemeyerjevo dramo »Mladost pred sodiščem«, 29. t. m. pa mladinsko, Seliškar-Filipičevo igro »Bratovščina Sinjega galeba«.
O prvih dveh premierah sta nam povedala režiserja, ki ju priprav-jata, sledeče:
Režiser Srečko Tič o Budnkovi drami »Metež«
Srbska ali hrvatska dramska dela pri nas kaj redko prihajajo na oder. Zdi se, da Slovenci le preradi hlastamo za za-padnimi literarnimi umetninami, pri tem pa pozabljamo na dela jugoslovanskih avtorjev, kar je še posebno očitn0 v dramatiki. Pov-vprečni ljubitelj gledališke umetnosti na pr. danes skorajda ne pozna drugega hrvatskega dramatika kot Miroslava Krleža ali Draga Gervaisa, večkrat tudi ta dva le po imenu, četudi se je prav v zadnjih letih dramska ustvarjalna dejavnost na Hrvatskem močno razbohotila. Premalo poznamo dela, ki so jih v povojni dobi ustvarili številni hrvatski dramatiki: Mirjana Matie-Halla, Slovko Ko-lar, Duško Roksandič, Joža Horvat, Ervin Sinko, brata Franičevič in še drugi. Mnoga od teh del so po svojem pokrajinskem koloritu, po čustveni ter miselni problematiki mnogo bližja slovenskemu človeku kot dela sodobnih dramatikov na zapadu in dela klasične damske literature, čeprav je poznavanje le-teh tudi potrebno zaradi njih visoke umetniške vrednosti.
Zato je Gledališče Slovenskega Primorja sprejelo v letošnji repertoar dramo »Metež« (v originalu >»Mečava«), delo sodobnega hrvatskega dramatika Pera Budaka.
Pero Budak, danes režiser, igralec in direktor Dramskega gledališča v Zagrebu, se je rodil leta 1917 v Trebinju v Hercegovini. Osnovno šolo je obskoval v Nikši-£u v črni Gori, od tam pa se je družina preselila v Liko, kjer je mladi Pero preživel najlepši del mladosti. Socialne in ekonomske razmere so bile v Liki pravzaprav Še bolj pereče kot drugod, kajti kamnita zemlja ni rodila in tudi danes ne rodi toliko, da bi mogla prehraniti svoje ljudi. Ljudje, če ■o hoteli ostati doma, so si morali iskati priložnostnih zaslužkov v slavonskih gozdovih, ali so se vdi-njali državi, mnogi pa so stradali ob tistem, kar so podedovali od svojih očetov. Pero Budak je te razmere dobro poznal, saj lih je občutil na lastni koži. Tudi njegov oče se je moral seliti iz kraja v kraj za zaslužkom. Kljub vsej revščini pa se mu je Lika priljubila — Lika z okornimi, na zunaj trdimi ljudmi, kot je trdo njihovo življenje in zemlja, ki jo obdelujejo. Lika s slikovitimi nošami, z volkovi, ki v snežnih zimah zavijajo okoli h,iš, z zajteglimi ljudskimi popevkami, z vsemi tistimi značilnostmi, ki dajejo pokrajini pečat idilične patriarhalnosti.
Ta Lika, kot jo je Budak doživljal v mladosti, tvori pokrajinsko In časovno ozadje njegovi drami »Metež«.
Središče vsega dogajanja pa je izseljenski problem. Izseljenci prinašajo v staro Liko duh novega sveta, obzorje ljudi se širi, zlasti mladi prično gledati na življenje drugače, kot so gledali njihovi predniki. Tisti, ki sQ ostali doma, hrepenijo v tujino, za kruhom, za boljšim življenjem, izseljenci pa se vračajo. »Nas pa je šest bratov«, pravi Jure v »Metežu« prijatelju Daneta, »Kje bi mogli ostati vsi na zemlji! Marko je po vojski ostal pri žandarjth ... Luka je odšel v finance... Joco pa bo dobil službo policaja na občini. Se zmerom smo trije, ki smo prikovani na to krpo zemlje. Zato moram v Ameriko.« Stari veseljak Tom0 pa razmišlja: »čudni so ti naši ljudje. Odidejo, pa se zunaj ne morejo pomiriti. Neki črv jih grize, da se vrnejo k tej čni zemlji, pa da rije-jo po njej kakor njihovi stari« Mars'kdo si je v Ameriki materialno opomogel in prihaja domov, uravnovešen in nekoliko bahav, povsem amerikaniziran, z mirno samozavestjo ocenjujejo stvari okoli sebe. Tak je Marko v »Metežu«. Mnogi Sq v tujini propadli. Nove- . mu svetu sa niso znali prilagoditi in se vračajo, revni kot tedaj.
preden so odšli, živčno razrvani, doma se vdajajo pijači, da bi pozabili žalostno preteklost in sedanjost. Tak je Jole v drami, Amerika ga je unič la, tam je »prodal svoje zdravje, svojo nogo in kos mesa«, ki so mu ga bili odgrizli volkovi, zato ne more več prenašati njihovega tuljenja. Tudi snežni metež ga razburja; v njem vidi mogočno sovražno silo, ki je zasula njegovo srečo na tujem. Na zunaj je brutalen, nečloveški, nedoseženo bogastvo mu pomeni edino človeško vrednoto in prav temu hoče žrtvovati svojo hčer, v bistvu pa je se vedno človek z občutljivim in ljubečim srcem.
Ob izseljevanju se zapletajo usode ljudi, žene čakajo doma na svoje može, dekleta na zaročence, vendar oddaljenost ohlad: marsikatero čustvo, ki ni dovolj dobro zasidrano, nemirna kri zahteva svoje in spričo njene silovitosti se trgajo dolgoletne ljubezenske rezi. Maša, glavna ženska oseba v »Metežu«, je v nečem podobna svojemu očetu. Kakor se je oče boril za človeka vredno življenje, tako se Maša bori za ljubezen. Kot oče zanikuje čustveni svet, tako Maša ignorira materialne dobrine in ne čaka bogatega Amerikanca, ker jo srce in nagon vlečeta drugam. Vendar pa končno klone pred očetovo brutalnostjo in se poroči z Amerikancem Ivanom, ki mu j s pred sedmimi leti obljubila zvestobo. In Ivan, sin amerikanca Marka, vračajoč se v rodno Liko, doživi šele v domovini veliko razočaranje. Pred rojstvom Mašinega otroka spozna, da otrok ni njegov, ženi se mora odpovedati, na ljubo tistemu, ki je izrabil njegovo sedemletno odsotnost in Mašino nemirno kri.
Tako mora vsak plačati svoj davek, le redki so, ki se mu izognejo. Plačujejo za skorjo kruha, ki jim ga siromašna Lika ni mogla dati.
»Metež« je drama izseljencev in v tem sorodna Cankarjevemu »Kurentu« ali »Zupančičevi »Dumi«.	—ts—
Dramaturg Dj ur d j ica Flere
o Tiemeyerjevi drami „Mladost pred sodiščem"
Daleč bi morali iskati dramo, ki bi žela v zadnjih desetletjih na evropskih in tudi slovenskih odrih toliko uspehov kakor Tiemeyerje-va »Mladost pred sodiščem«.' V Amsterdamu je doživela svoj krst leta 1947 in še isto sezono so jo prevedli in uprizorili v Nemčiji in v Angliji. Naslednja leta so jo gledali domala po vseh vidnejših evropskih odrih. In komaj je zabeležilo njen jugoslovanski krst MG Celje, ki jo je uprizorilo s prodornim uspehom v minuli sezoni, že jo srečujemo na repeitoarjih v Kianju, Trstu. Mariboru, Ptuju, na . esenicah in v K~pru.
Tiemeyer je nizozemski gledališki človek mlajše generacije: dramski pisec, igralec, režiser in umetniški vodja, Danes mu je 46 let, z gledališčem pa se ukvarja aktivno od 1927. leta dalje. Pred vojno je slovel predvsem po svojih revolucionarnih režijah političnih satir, medtem ko ni prodrl kot igralec in pisatelj. Prvo delo, s katerim je doživel resničen uspeh, je prav- »Mladost pred sodiščem«. (Origmalni naslov: »Zadeva Ana Daalders,«)
Sam Tiemeyer je podnaslovi! »Mladost« takole: »Razprava pred sodiščem za mladoletnike.« Res: če prebiraš dramo (tekst sam ali skope avtorjeve opombe, n. pr. »Igra se pri razsvetljenem avditoriju, igralci vstopajo iz dvorane, gledalci morajo imeti vtis, da prisostvujejo razpravi«), dobiš pri branju le vtis urejenega sodnega zapisnika. Gol, krut življenjski drobec. Vrsta zasliševanj. Nič drugega. Vsa običajna teatralika prepovedana.
Toda ta zasliševanja razkrijejo
nenadoma pretresljivo usodo mladih ljudi, ki so žrtve povojnih razmer Zapada, Razkrijejjo njegovo najbolj perečo družbeno resnico: zapadna mladina, ki se je formira la v času vej ne zmede, fašistične okupacije in izjalovljenih odporniških akcij, je razočarana, dezorien-tirana in podivjana. Kri in zločin ji je vsakdanja atmosfera. V tej drami ubije dekle človeka, ki ga je videla samo enkrat na platnu filmskega tednika.
In drama razvije pred nami vprašanje: kdo je kriv tega zločina?
Klice družbenega odpora in borbene težnje za korenito, revolucionarno izpremembo življenja, ki so vzkliie v mladini pod fašistično okupacijo, so se izjalovile v prazno čvekanje, telažilno frazo. Nič se ni izpremenilo. Nasprotno, še slabše je kakor prej. Vsa kri, prelita v akcijah med okupacijo, vsa kri, prelita v vojni, je tekla zaman.
Zato se spreminja vsa nakopičena sla mladine po življenju v gnev in odpor, ki jo žene v direktno akcijo. Zločn, v katerega ta mladina nagonsko drvi, je le strahotna obtežba celotnega obstoječega sistema. Družba, ki je opeharila mladino za revoluoijo, mora sprejeti krivdo njenih zločinov nase.
Pred tem sodiščem se zgodi nekaj velikega: obtoženci se spremene v tožilce, na zatožno klop pride družba, ki je kriva, da je dekle morilo. Družba je onemogočila staršem, da bi jo pošteno vzgojili. Ves sistem je kriv, da je življenje večina ena sama muka.
Za to bi mogli imenovati Tieme-yerjev sivi sodni zapisnik vest Zapada. Odtod njena žgoča aktualnost in njen uspeh. Malokatera drama ima zapadnemu človeku toliko povedati.
Tudi nam, ki smo izpeljali revolucijo, je njena problematika dragocen memento. Vprašanja vzgoje miadcf.eitnikov obravnava Trema-yer v svoji drami tako globoko in iskreno, da bodo našli vsi, ki jim je mladina in njena vzgoja pri srcu, v njej dovolj snovi za razmislek.
Slovenska izseljenska matica jc v novembru razposlala slovenskim rojakom po vsem svetu Izseljenski koledar za leto 1955.
Lanski koledar si je pridobil med Slovenci v tujini mnogo prijateljevim je svojo nalogo — rodoljubne povezave med rojaki in rojstno domovino — v polni meri izpolnil. Naši rojaki najdejo v njem v besedi in sliki mnogo lepega in zanimivega iz njihove rojstne domovine Slovenije.
Nemajhno pozornost in odobravanje pa je vzbudil koledar tudi pri nas doma med onimi, ki se zanimajo za zgodovino slovenskega izseljen-stva, saj se v njem od leta do Je.ta zbirajo važni zgodovinski, kulturni in politični dogodki -slovenskih naselbin iz vsega sveta. Koledar pa je zanimivo in prijetno čtivo tudi za vse one, ki imajo svojce in znance v tujini.
Koledar za leto 1955 je precej obsežnejši od lanskega. Poleg običajnega koledarskega dela, ki je opremljen z izvirnimi ilustracijami slovenskega umetnika Toneta Kralja', opisuje nekako polovica knjige življenje ljudi v novi Jugoslaviji, v drugi polovici pa pišejo rojaki sami o življenju slovenskega izseljenca v svetu.
Iz ZDA in Kanade je v koledarju
objavljenih devet zanimivih odlomkov iz življenja Slovencev, ki so se naselili v državah Illinois, Ohio, Mi-chigan in Pensvlvanija. Daljši članek pa opisuje življenje kanadskih Slovencev v letih narodnoosvobodilne borbe.
Dva vidna predstavnika Slovencev v Argentini opisujeta v koledarju gospodarsko in kulturno življenje tamkajšnjih Slovencev.
Od Slovencev, ki žive v evropskih državah, so v koledarju za leto 1955 zajeti oni v Holandiji, iz Giraumonta v Franciji, westfalski Slovenci in pa Beneški Slovenci, ki žive v Belg ji.
Koledar poživlja okoli 170 fotografij iz Slovenije in iz krajev, kjer žive naši izseljeni rojaki.
Deset strani jc v koledarju namenjenih tudi mlademu rodu. To gradivo bodo naši rojaki lahko uporabili na prireditvah, kjer nastopa slovenska mladina. Vrednost koledarju povečujejo tudi zanimivi članki o slovenskih manjšiateh v Avstriji, na Madžarskem in v Italiji, opremljeni z lepimi fotografijami iz teh krajev.
Koledar je prav primemo novoletno darilo zlasti za sorodnike in znance v tujini.
M. S.
-'■ "i : i ■•"■
■ f ii-Kšiti! '	i^C "	;
Recitacijska skupina sepripravlja na proslavo
Kulturno - prosvetno življenje v edinicah JLÄ
V pripravah za Dan JLA smo obiskali naše koprske edinice, ker nas je zanimalo njihovo kulturno prosvetno življenje.
KLLTURNO-ZABAVNI VEČERI
Poleg mnogih nalog, ki jih morajo izvrševati naši vojaki, izkoristijo vsak svoboden trenutek za svoje kulturno izobraževanje. Ena izmed oblik tega dela so zabavni večeri, ki so vsako soboto; vsakih 15 dni pa Sq nastopi posameznih edinic. Vojaki se z veliko ljubeznijo in veseljem pripravljajo na te večere, tako tisti, ki aktivno sodelujejo, kakor tudi tista, ki so le gledalci. Zabavni skeči, narodne pesmi, harmonika in frula ter kolo — to je spored. Ob posebno slavnostnih dvenih (kakršen bo zdaj Dan JLA) pa pripravijo poseben program.
Slišali smo pevski zbor edinice, ki smo jo obiskali. Vodi ga vojak Ljubiša Dujmovič, študent filozofije. Zbor se pripravlja na proslavo Dneva JLA, ko bo pel tri pesmi, in sicer: Ko-njuh planinom, Annijo naša in Pesem o Titu. Re-citacijsko skupino vodi Petar Jan-kovič, ki jc študent arhitekture. Zdaj študirajo Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegovo pravi-
>	-.-J S':::* i^fc/iWiVÄliii
co«. S posameznimi recitacijami se pripravljajo za proslavo svojega praznika.
»IZKORENINIMO NEPISMENOST
ZAPUŠČINO PRETEKLOSTI«
to je geslo v naši vojski. Nepismenost v stari Jugoslaviji je bila množična, kajti takratni režuni so se ravnali po geslu: »Nepismen človek je tudi politično nepismen«, kar je njihovi probiljudski vladavini samo koristilo. Namen takratne oblasti tudi ni bil, da ljudi v vojski izobrazi ter strokovno in politično dvigne. Oni s0 rabili samo poslušne stroje, ki bodo slepo ubogali njihove ukaze.
Toda danes, ko smo že premagali velike težave in uspešno gradimo lepše življenje v socializmu, danes ko rabim0 vedno več strokovnih delavcev, morajo biti vsi pismeni, to je predpogoj njihovega uspeha in strokovne izobrazbe.
Vzporedno s splošnim razvojem naše domovine pa se razvija tudi naša ljudska armada. Od našega vojaka zahtevajo vedno večje in večje vojaško-pjlit.;6no znanje, nepismen človek pa ne more obvladati vse te tvarine. Zato v vsaki edinici, kjer je le nekaj nepisme-



Fevski /bor koprske edinice
nih vojakov, začnejo takoj z anal-fabetskimi tečaji.
Tak tečaj vodi v koprski edinaci vojalk Miodrag Draklovič, ki je končal učiteljišče. Tečaj posečajo tudi taki, ki sicer poznajo črke, pa jim gre čitanje in pisanje bolj počasi in težko od rok. Učijo se latinice ali cirilice, od kod je pač kdo doma. Veliko je veselje vojakov, ko napišejo svojcem prvo pismo. Ponosni so na svoj uspeh, čeprav so mogoče od začetka v veliki zadregi priznali svoje neznanje.
KNJIŽNICA IN ČITALNICA
V	prostem času najdeš v čitalnicah vedno nekaj vojakov. Berejo knjige, časopise, igrajo šah. Na steni visi sten-čas, kjer so članki o pripravah na proslavo Dneva JLA in praktični nasveti iz vojaškega žnMljenja. Tam vidiš tudi ilustrirani sten-čas, kjer so slike s podpisi o političnih in tehničnih zanimivostih doma in po svetu.
Knjižnica, ki smo jo obiskali v koprski edinici, ima nad 2000 knjig, ki si jih vojakj pridno izpo-sojujejo. Berejo največkrat kar v čitalnici, nekateri pa jih tudi odnesejo s seboj, tako da lahko izkoristijo za branje vsako prosto minuto. Vojaki z vasi pravijo, da bi bilo njihovo obzorje veliko širše, če bi imeli tudi v svoj vasi tako knjižnico in čitalnico ter toliko možnosti za izobraževanje, kot jih imajo v vojski.
V	čitalnicah smo prisostvovali tudi sestanku odbora za kulturno-prosvetno delo, ki ga sestavljajo vojaki edinice, vodi pa ga oficir, ki je zadolžen, da jim pomaga. Tokrat je bilo seveda govora o pripravah na proslavo velikega praznika vseh naših vojakov. Predlogi, želje in težave, — o tem so govorili vojaki.
Tako se vzgajajo vojaki v naši armai.i ne samo za strokovno, ampak tudi kuU.urno-prosvet.no področje. Zato ne ponavljamo zaman povsod parole, da je »naša armada kovačnica novih ljudi«.


i i% 1
SÄwäPf x IäS v- i
.i-:'
M	'■--•-■ '"v-7""" V ' ■ .


—	Merilec!
—	Polnilec!
—	Podajalec streliva! — rezko avenijo v obširni lopi mladi glasovi topovske družine komandirja oddelka desetarja. Božidarja Dineiča, Oddelek ima opraviti z ogromnim ■topom ■— havbico ameriškega porekla najsodobnejše izdelave, šest ton tehta kolos, pa ga mladi vojaki z lahkoto upravljajo.
Na obisku smo pri naših topni-čarjih. Mladi vojaki so še to, saj eo pri vojakih šele dva in pol meseca. Lahko pa bi rekli, da so že »stan« po svojem znanju, ki so si ga ta čas že uspeli pridobiti. Prav neverjetno je, kako so že obvlada-
Jovanovič in nekateri drugi častniki iz širše enote, mladi vojaki pa so se sprva kar malo preveč »mirno« postavili v krog, vendar so se kmalu sprostili. Krog nas so pod «Jgromin® loPo veliki »korenjaki«, s kakršnim smo imeli pravkar opravka, in njihovi vlečni stroji, pravi 'traktorji in prav-tako opremljeni z gosenicami.
»čast mi je, da služim Jugoslovansko ljudsko armado!« — to ni samo gola beseda; mirna prepričanost in velik ponos odsevata iz odgovora mladega vojaka tega oddelka Momira Jakovljeviča, ki je doma iz vasi Suvido v LR Srbiji. Po poklicu je kmetijski tehnik. Od-
ja obvladal tudi vlačilec in tako vsestransko izpopolnjuje svoje znanje, Ne samo zdaj v vojski, tudi potem v civilnem življenju mu bo to lahko še prav prišlo.
Med vojaki je tudi Jovič Miodrag iz Mladenovca, vasi Kosmajskega okraja, iz osrčja uporniške Srbije. Komandir voda poročnik Jova.no-vič in vsi drugi prisotni oficirji so mladega vojaka, ki je po poklicu učitelj, zelo pohvalili za njegova prizadevanja na kulturno-prosvet-nem področju. Je od svojega oddelka in voda pa preko diviziona in v vsem polku eden najboljših organizatorjev kulturnih prireditev in prosvetne dejavnosti, Od učenja nepismenih pa do organizacije dramskih prireditev, predavanj in veselih, zabavnih nastopov, — vse to spada, v njegovo nenapisano pristojnost.
— Ne kar mora, kar more, mož
storiti je dolžan! to je geslo vseh mladih ljudi okoli nas. Zunaj lije dež, sredi decembra smo še vedno brez snega. Zato so vojaki opravili svoje učenje po učilnicah in tudi veliki top smo si ogledali kar pod iopo. Brez .potrebe se vo':akom ni treba močiti na dežju, čeprav so že utrjen in dobro prenašajo vse vremenske neprijetnosti.
S prisrčnim »Zdravo!« smo se poslovili, Pred nami je veliki praznik naše ljudske vojske, 22, december in obenem trinajstletnica njene ustanovitve. Ta dan ne slavijo samo pripadniki JLA, marveč tudi mi vsi,, vsi Jugoslovani, kajti ta Armada je naša, je del nas in nam pomeni vse: našo državno varnost, našo politično moč na zunaj in zagotavlja potrebno spoštovanje naše neodvisnosti, ter je porok naše socialistične izgradnje in boljšega življenja!
Kakor so mladi vojaki, s kateri-
V. '
f ® ¡m r illf^i
..IS'«-«tli «S :
mi sem se na obisku pri njih spoznal, pozdravili vso našo .iavncist, tako jim tudi mi ob njihovem prazniku želimo vse najboljše in

še mnogo uspehov pri njihovem prizadevanju za dosego velikekga smotra: biti najboljši Titov vojak !	Brko
Vojaki pri topu
ti tehniko. Tudi najbolj zapleteno merjenje jim ne dela več težav. Je res, da v oddelku — topovski desetini — ni bilo nobenega nepismenega, res je tudi to, da so se na vojaško službo pripravili že poprej s predvojaško vzgojo, vendar pa poprej niso nikoli prišli v stik s teko mogočnim vojnim orodjem, kot so to veliki topovi s svojimi vlečnimi stroji. To je bilo zanje popolnoma covo in treba je bilo v resnici veliko truda, veliko napornega dela in vztrajnega učenja, da so se v tako kratkem času spoznali s svojimi nalogami ob orožju, da lahko to postane učinkovito do najvišje možnosti. Ko človek opazuje mlade vojake pri njihovem delu okoli orožja, je prepričan, da bodo kmalu postali njegovi popolni mojstri, kot to od njih zahteva domovina in Vrhovni komandant tovariš Tito.
Vsestransko se izobražujejo, imajo svoje kulturne in splošnoizobra-ževaine krožke, prirejajo razne prireditve, predavanja, zabavajo se z različnimi športnimi vajami, igrajo šah in še mnogo drugih zabavnih reči v svojem prostem času ali v času, ki je za to določen. Predvsem pa se posvečajo svoji vojaški izobrazbi. Ta pa ni vedno lahka! Iz bolj ah manj odpornih in okretnih fantov, k'i pridejo v vojsko odslužit svojo vojaško dolžnost, morajo zrasti čvrsti in pogumni vojaki, — za to pa je potrebna dolga in naporna pot! Za vojaka ne sme biti nobene prepre-ke, zanj ne sme biti nobena naloga pretežka ali neizvedljiva. Po pekočem soncu ali strupenem mrazu, p0 dežju in snegu ali po peklenski burji — ve:7no in povsod vojaki vršijo svojo dolžnost in sku paj rastejo v nepremagljivo silo naše socialistične domovine.
Po končani demonstraciji obvladovanja vojne tehnike smo se zbrali v ozek krog ob topu in se malo pomenili o vsakdanjih stvareh, ki najbolj zanimajo mlade ljudi, Iti. se pripravljajo na odslu-ženje vojaškega roka. Z nami je komandir voda poročn'b Radovan
lično se razume s svojimi tovariši.
»Ljudska armada mi je postala drugi dom. Skušam si pridobiti čimveč znanja, da ga bom lahko koristno uporabil v vsakem položaju!« je dejal Hjič Bratislav iz vasi Svraškovci v Takovskem okraju LR Srbije. Med mladimi lianti so tudi taki, ki skoraj ves svoj prosti čas prebijejo najrajši med svojimi stroji. Tak je mladi Bosanec Bjelica Saliih, ki je doma iz Dura-kovičev blizu Sarajeva. Po poklicu je šofer in bi vedno kaj stikal in pregledovali, čistil 'in popravlj al okrog velikih traktorskih vlačilcev. Prav zares si prizadeva, da bi postal mojster svojega stroja, čeprav opravlja pri topu drugo funkcijo, si vendar prizadeva, da bi do kra-
I
Po kapitulaciji fašistične Italije je bila v Cerknem ustanovljena Vojkova brigada. Brigado so sestavljali- trije bataljoni, ki so že drugi dan po ustanovitvi brigade odšli vsak na svoj sektor in zavzeli položaje.
Drugi bataljon ie bil tri tedne kasneje na Ledinah nad Idrijo z nalogo, da malo podraži Nemce, ki so bih. po Goriški ofenzivi zasedli Idrijo. Ležal sem na položaju na razgledni točki in opazoval postojanko.
V tem me je zmotil drcban, mlad partizan, ki se je sklonjen priplazil izza bližnjega grma in se ustavil ob meni. Brez uvoda je začel:
■»Slišali sem, da boš premeščen na drugo mesto. Uiredi tako, da bcm jaz prevzel dolžnost kurirja namesto tebe.«
»Misliš, da bi zmogel tako naporno jn odgovorno dolžnost? Zdi se mi, da si malo prešibak za to.«
»Vajen sem hoditi p0 strminah, Utrjen pa sem tudi dovolj,« je dejal in me resno pogledal.
»Kdo pa si in od kod?«
»Kdo da sem?! Mislil sem, da mg poznaš. Monov Boris sem, iz Cerkna. Hišo imamo prav nasproti Anžigovccve ob Cerknici. Moja mati in cče te dobro poznata.«
»No, če je tako, bcm tvojo željo povedal na štabu. Mislim, da ti bodo ugodili.«
Na štabu bataljona res ni bilo pomislekov in tako je Boris postal kurir.
Znova sva se potem srečala na nekem pohodu kakih dvajset dni kasneje. Navdušeno je pripovedoval, kod vse je že prenašal pošto in poročila. Oči so se mu svetile kot sokoliču.
»Dokler sem čepel doma, nrissai vedel, da je naša Primorska tako lepa. Niti bodeča žica. in minska polja pred njo me ne morejo zadržati. Veš, kako sem zadnjič šel čez? Dobil sem desko in jo položil na žico, nato pa šel' po njej kot po mostu.«
Veselo se je zasmejal ob misli, kako je premagal take ovire, Obema se je mudilo, zato sva se hitro poslovila. Takrat si nisem predstavljal, da ga zadnjič vidim živega.
Zadnji teden decembra 1943 je brigada preživela deloma tostran Blegaša, dehio na 2irovskem vrhu. Nemci in belčki so bili na vrrhu Sv. Treh kraljev napravili utrjeno postojanko. Ponoči je bila razsvetljena, da je bilo težko priti

»S
- \ -
m
m ■■■■■ A
•p"
¿ewgfea«
K - -
, -
~ i-S:,T-.7:-"" "-'i":
iV"


-'v•-•■ v."-■"■--•.• ...... _______ .. . .1
Na vežbah pri Kopra
v bližino. Vendar smo jo Vojkovci nekajkrat napadli. Napadi niso imeli zaželenega uspeha, ker je sovražnik začel z minometi obmetavati naše položaje, kot bi natančno vedel zanje. Na štabu so začeli sumiti, da nekje nekakj ni v redu.
Novoletne pranzike je brigada preživela v stalnih premikih v meter visokem snegu. APŽ organizacija v Žireh je borcem pripravila novoletna darila. Kako so se razveselili, ko so odpirali zavoje z raznimi potebščinami. V zavojih so dobili pisma z voščili: »Vse najboljše k novemu letu in skorajšnjo zmago!« Te domače besede so borcem priklicale v spomin vzdušje pričakovanja novege, leta in jim nadomestile toploto' domačega ognjišča.
Popoldne, 3. januarja je brigada prišla v bližino 2irov. Bataljoni so zavzeli položaje po višinah nad trgom, štab pa je odšel v trg in se nastanil v zapuščenem župnišču. Propagandni odsek je kasno v noč pripravljal gradivo za prvo številko brigadnega glasila »Za Vojkom«. Izmučeni so nato polegli kar po golem podu in pospali v upanju, da bodo drugi dan v miru dokončali začeto delo.
Pa ni bilo tako. Ni še dobro zbledela jutranja zarja, ko so a več strani zaregljale nemške strojnice. Borci na položajih so planih pokonci. Kako in kje so se Nemci iamiuanüi skozi? Misel vseh je bila: Izdajstvo!
Res je bilo izdajstvo, to so zvedeli kasneje. Takrat ni bilo časa za dolgo premišljevanje. Nemci in belogardisti so že drli po glavni ulici in divje kričali, ko so ugledali kakega borca: »Halt! Halt! Hände hoc!« Odgovarjali smo jim s streli iz pušk in z ročnimi bombami.
Nenaden napad je terjal življenja devetih vorcev naše brigade, več pa je bilo ranjenih. Med padlimi je bil tudi kurir Boris, Težko ranjen je obležal na mostu sredi; trga. Ko so Nemci pridrveli do njega, so ga s streli v glavo umorili.
Četrtega januarja 1955 bo preteklo deset let, odkar je padel za svobodo mladi cerkljanski kurir Boris. Danes, po desetih letih ga vidim prav takega kot ob prvem srečanju na Ledinski planoti: majhnega, svetlih in pogumnih oči. Taki so bila vsi kurirji. Mnogi so padli in ležijo raztreseni po vsej Primorski. Vendar niso padli zaman. Kadarkoli grem mimo obnovljenih vasi, mostov, mimo novih zadružnih domov in dragih
stavb, se spomnim na besede kurirja Borisa: »Nisem vedel, da je naša Primorska tako lepa!«
Ko me je pred časom pot pripeljala v Cerkno, sem se oglasil tudi na obnovljenem domu kurirja Borisa. Borisova mati mi je pokazala njegovo zadnjo sliko.
»Vidiš ga. Ali ni prav tak kot takrat, ko je bil še živ?«
Slika se ji je v rokah nalahko stresla, čez uvela lica pa sta iz vlažnih oči spolzeli dve solzi...
Res ie. V scu in spominu Monove matere, materega mladega in pogumnega kurirja Borisa in v spominu vseh živih soborcev živijo vsi padli prav taki, kot smo jih poznali: mladi, pogumni, do zadnjega diha, do zadnje kaplje krvi predani borbi za svobodo. Po vaseh in mestih smo jim postavili spomenike, ki bodo še poanim rodovom nove Jugoslavije pričali o junaštvu in ljubezni pradedov do svoje domovine.
P. A. — Oirarey
December 1941
Daleč gori na severu sta gorela f||J||§|i nebo in zemlja. Veliki, mlin vojne §šJ|PI je mlel stotisoče življenj. Tisoče |||jyf| kilometrov tam na jugu so Romihi®! mlovi volkovi na motorjih drveli »«Hlflfp Proti Suezu, da bi presekali glavno ^il»!» žilo britanskega imperija. Pot v 7-"- ':«'„' v -JU tndiio Je bila prosta. Gordi Albion i»*! bi W1 na koncu spremenjen v §111 prah. Na tisočih kilometrih jekle-llll nosivega Atlantika so odmevali |||| kriki s torpedira.nih ladij. Goebbels fHU se je drl: »Kdor potuje v Anglijo, potuje v smrt!« Pred nekaj dnevi je nemšo vrhovno poveljstvo spo-likvidirani po-omunističnih e zmago-
BS§|iy vala od Soluna do polarnega kro-ga. Nad Evropo se je razlegal: »Sieg-Heil!« Rudo. Majhno mestece, kakrš-m^m \ 'i nh na tisoče na Balkanu, Na ^•^fS-fe«.« zemljevidu je označeno z majhnim krogom. Na nekaterih zemljevidih pa sploh ni označeno.
Rudo. Kasaba iz pripovedk Ivana Andriča. Okoliške planine pretijo, da bodo zabrisale bedne bajtice in tiste orientalske hišice, pretijo z izbrisanjem še tistega neznatnega kroga na zemljevidih.
Rudo. Majhno, neznatno mestece Sandžaka.
Po prvi ofenizvi smo se umaknili iz Srbije. Težko je bil0 priti čez CJvac in zapustiti daleč za seboj domače griče Sumadije, tiho Morava, znance in svojce. Odšli smo, za nami pa so prišle zelene uniforme ter požigale in ubijale. Odšli smo, a ne za vedno. Vsak izmed nas je z obale Uvca sporočil svoji rodni grudi: Vrnili se bomo!
Prišli smo v neko drago mestece po jurišu na Užice, Kadinjaču in Zlatibor. Tu smo ostali nekaj dni, da bi se odpočili od napornih bojev. Ta čas so črnogorski tovariši osvobodili Rudo in še nekaj drugih manjših krajev. Prijepolje je bilo blokirano, in Italijan] niso smeh pomoiiti ven svojega nosu.
Med odmorom so nam tovariši obrazložili: Mi nismo doživeli nobenega poraza. Zapustili smo določeno ozemlje pred premočnim sovražnikom, potem ko smo mu prizadejali velike izgube. Moramo biti elastični, moramo tolči sovražnika, nenehno in povsod. Moramo
22. decembra 1941 je bila ustanovljena I. Proleterska brigada. Ta dan praznujemo danes kot dan ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade. Obljavljamo spomine polkovnika Vojc Radiča na ta
veliki dogodek
ga moralno uničiti in vselej nastopati odločno, in t0 celo tedaj, kadar sovražnik misli, da nas preganja. To je revolucionarna taktika, tO je naša partizanska taktika.
Na te sestanke in konference je večkrat, prišel tudi tov. Tito. In prav v teh razgovorih in analizah se je porodila v tovarišu Titu - mi sel za osnovanje Proletarske brigade, ki naj bi bila gibljiva, sestavljena iz najboljših ljudi, predvsem pa iz vrst delavskega razreda in iz vseh krajev Jugoslavije.
Ko smo se odpočili, smo krenili v Rudo. Mislim, da je to bilo 20. decembra. Na konferenci nam j s tovariš Raja Nedeljkovič dajel, da

Napočil je 22 december. Dan je bil oblačen in mrk, Od Ziatara je vel hladen veter. Iz sivega neba je od časa do časa priletela snežinka. Na dolgi, površno pokošeni poljani so bili post roj eni trije bataljoni. Vse je bilo tiho in svečano, V grlu se mi je nekaj nabiralo in nekaj čudnega mi je prešinjalo telo. Naš kragujevački bataljon je bil na desnem krilu. Kmalu se je z naše desne strani pojavil tovariš Tito, ogmjen s črno pelerino in z jančjo kučmo na glavi. Stopal jc s trdnim korakom in se razgovar-jal z Mijalkom Todorovičem. Na obrazu mu je poigraval njegov značilni široki nasmeh.
i
IÄ«
■ -- .-V.
:., .-., J?.-, -.-:. -
¡gi iiv
i ■ >'. = ' ! i
,-Jit
■ ■-. _ . •-.:::, . .." •;,........ . . ..
o/ < I i!Äti|isll
I «►•PfcÄ®®
m m
KÄillllÄ»
■ ■ •'■'■.V,.V 1 i
mmmmmr^mmi
■ ■	v -»i - v.;■:.< v.;--', s
- —■: - :..:■:' i i •v	V.I	• ; . - ';, ,.■.■■> , =


¡m
mi
mmmi
üuzmMi*. m
mr®*<

Predaja zastave I. Proleterski br gadi
bo čez nekaj dni ustanovljena I. Proletarska brigada. Ta enota bo sestavljena iz najboljših sinov našega ljudstva in bo jedro bodoče Ljudske Armade. Ta enota bo plamen našega boja, naše ljudske revolucije. Sestavljena bo iz treh bataljonov: kragujevačkega, beograjskega in enega črnogorskega. Takoj po osnovanju bo morala iti v vzhodno Bosno, kjer je narodnoosvobodilno gibanje zaradi izdajstva četnikov prišlo v težak položaj.
©w
Noč in dan — neprenehoma bdijo na naših mejah čuvarji naše domovine — graničarji. Težka in naporna je ta služba. Vstrajati morajo v poletni vročini in najhujšem mrazu, v dežju in divjanju gorskih viharjev. Pripravljeni morajo b'ti vsak trenutek priskočiti drug drugemu na pomoč in zato redko kje drugje srečamo tako globoko in resnično tovarištvo, kakor med njimi
Graničarja Miroslav in Ramadan sta se vračala s komande. Vas sta zapustila, ko je dan že skoraj ugasnil. V daljavi so se v snegu zrcalih rumeni žarki zahajajočega sonca, a njuna pot, ki je šla skozi skalnat gozd, je bila čedalje bolj temačna. Kmalu se je naglo stemnilo. Večerni mraz je prevleke! sneg z ledeno skorjo. Noge so jima negotovo tavale po zmrznjeni odeji.
Tako sta šla proti karavli. Ko-prena mraka je postajala čedalje gostejša. Ko sta prišla v gozd, je Miiroslav pogledal proti oddaljenemu vrhu, ki je bil komajda viden na obzorju in k,i sta ga morala doseči. Zazdelo se mu je, da je neskončno daleč. Ozrl se je na Ramadana ter mu predlagal, da bi pospešila. Ramadan je v znak soglasja pokimal z glavo.
Za trenutek sta se ustavila, nato pa nadaljevala pot. V globini doline je bilo slišati preplašen krik živali, ki se je razlegaj po podolju, nad njima pa je prhutni-ta preplašena ptica in takoj izginila. Nato sta še začula, kako je škrlnila veja ogoljenega in vnirz-tij enega drevesa.
Zatopljena vsak v svoje misli,
sta hitela protj karavli. Miroslav je hodil spredaj. Na nekem ovinku mu je spodrsnilo in je zdrknil nekam nizdol. Ramadan mu je priskočil na pomoč, a pri tem je začutil bolečine v trebuhu. Ne da bi tega niti 0menil, je predlagal kratek odmor. Sklenila sta, da se od-počijeta, predno se povzpeta na najvišjo strmino.
Ko sta krenila dalje, je Rada-man začutil še večje bolečine, Nekaj časa je hodil korakoma za Miroslavom, potem pa je pričel zaostajati. Strmina, ki se je dvigala nad potokom, je bila zanj velika zapreka. Ob prvih korakih v klanec ga je tako močno zabolelo, da bi bil najraje na ves glas zaje-čal. Svojemu tovarišu ni o tem še ničesa.r omenil. Zaniižal je, stisnil zobe in še bolj napel svoje sile. Toda vse to je bilo zaman, Ko je napravil še nekaj korakov, je omahnil na sneg. Avtomatska puška mu je zdrknila ob nogi in padla na tla. Spet je poskušal dalje, toda bolečine so ga povsem oslabile. Trudil se je, da bi vstal, a ni mogel.
Miroslav ni tega takoj opazil. Zatopljen v svoje misli se je že ne-
koliko oddaljil. Ko se je obrnil in je zagledal Ramadana ob gazi, je vprašal: »Si zelo truden?«
»Ne, bolan sem. Nadaljuj sam in pohiti na karavlo po pomoč. Ne morem dalje,« je rekel Ramadan, Stanojevič je stal kot vkopan. »Bolan!« je iztisnil skozi zobe in se hitTo vrnil.
Kaj bi bilo, če bi poslušal Nehata in ga pustu samega v tej divjini in mrazu? Ali bi ga za tem našel živega? Zdaj se je naglo odločil.
»Ne bom te zapustil, tovariš moj,« je dejal. Tedaj se je sklonil, vzel Ramadanovo puško in si jo vrgel čez rame. Nat-o je vzdignil tovariša, si ga naložil na rame in krenil dalje. Vojaški čevlji so se krepkeje zagrizli v zmrznjeno gaz, sneg je glasneje škripal pod njegovimi nogami.
čas je naglo bežal, a zdelo se mu je, da je vedno na istem mestu. Znoj ga je vsega oblival, vendar prizadeval si je, da ne bi a ničemer pokazal svojemu bednemu tovarišu, da je truden, posta! je, si nekoliko oddahnil, nato p i šel dalje.
Ramadan je vedel, da je to zs Miroslava velik napor in zato mu je zopet rekel, naj odide na karavlo, toda Miroslav ni hotel ničesar slišati o tem. če bi se utrudil, bi prijel Ramadana pod pazduho te;-mu tako pomagal, da bi sam napravil nekaj korakov, nato pa bi ga zopet nesel naprej...
Tako je šlo pozno v noč. Miroslav ni hotel zapustiti svojega tovariša in je bil pripravljen storiti vse zanj. šele pred polnočjo sta zagledala obrise svoje karavle.
N. L.
Ukazan je bil »Mirno!« in »Pozdrav na desno!« Mimo postrojene onote je šel tovariš Tito, nato pa so okoliške planine odmevale od gromovitega »Svobodo narodu!« Vznemirjenje je vse bolj narašča^ lo. Pred očmi mi je nekaj vztrepe-tavalo. Sam ne vem kaj, morda so bile solze. Kdo bi gledal na to v takem trenutku! V ušesih mi je bobnalo, ko da bi poslušal kano-nado topov. To, kar je govoril tovariš Tito, sem komajda slišal. Vem, da je rekel, da nas čakajo velike in težke nologe in da jih mi moramo izvršiti. Da, mi jih bomo izvršili, pa naj bi bili še tako težke. Da, mi jih bomo izvršili, ker smo proleitarcd.
Kaj je bilo sledilo temu, niti sam ne vem. Tovariš, ki je stal poleg mene, me je sunil in zašepatal: »Vojo, pojdi in primi zastavo.« Pred očmi se mi je zameglilo in noge so mi bile kakor odrevenele. Srce mi ie bil0 vznemirjeno, a obenem radostno.
IVO ZORMAN:
ODLOMEK IZ MLADINSKEGA
ROMANA »SVOBODNI GOZDOVI«, KI GA JE IZDALA PREŠERNOVA DRUŽBA V LJUBLJANI.
Pozno popoldne so bila deia pri mostu končana,
i Ljudje so se oddahnili. Nihče jih ni več zadrževal in drag za dragim so se porazgubili po hišah.
—	Spet imajo prosto pot, je pomislil Jurček. Jezilo ga je, da so škodo tako hitro popravili.
Prvi tovorni avtomobil se je premaknil na cesti. Jurček ga je skozi okno opazoval, kako je počasi, skoro tipaje zavozil na most. Prav dO hiše je bilo slišati, kako so zaječala bruna. Motor je hropel in avtomobil se je pomikal naprej. Sprednja kolesa so že dosegla nasprotni breg in zadnja so bila na sredi, ko so se bruna vdala in se hrešče zrušila. Vozilo je zdrknilo nazaj, se obrnilo in obležalo v strugi.
»čudovito!« je vzkliknil Jurček, zaploskal z rokami in planil od okna. »Mostu ni več,« se je obrnil k Pavli.
»Saj so bili Nemci dosti neumni, če so mislili, da bo držal,« se je nasmehnila, »še enkrat naj nas naženejo skupaj, da bi jim gradili, pa se bo zrušil tudi v drago.«
—	Torej so nalašč, je spreletelo Jurčka in obšlo ga je zadovoljstvo kakor zjutraj, ko je stara mati udarila oficirja s palico po nosu.
Nemci so besneli, pa jim vse skupaj ni nič pomagalo. Tz mesta so pripeljali jeklene nosilce, cement in tudi ljudi, da bi gradili. Priganjali so, kolikor so mogli, pa je le minilo teden dni, preden je bil most- uporaben. Končno so vendarle odstranili opaže in vozila so zapeljala čezenj. Vojaki, ld so vse te dni čakali v vasi, so se dvignili, vpregli konje in se pomikali naprej. Tisti, ki so se takrat z avtomobili pripeljali iz mesta, so ostali.
—	Le kaj nameravajo, so se spraševali ljudje.
Pokazalo se je, da nič dobrega, še tisti dan so odprli
cerkev in jo začeli prazniti, Za cerkovnikovd hišo so nakopičili klopi, lesene svetnike in podobne reči, ki so jim bile napoti. Tudi v zvoniku so nekaj šarili in tistega dne se zvonovi niso oglasili ne opoldne ne zvečer o mraku.
»Prav pred nos so se nam usedli,« je rekla Pavla in s skrbjo pogledovala skozi okno.
Tudi Jurčku ni bilo lahko pri srcu. Doslej so imeli mir, saj se vojaštvo, ki se je umikalo, ni menilo za življenje v vasi. Prišli so in izginili, kvečjemu če so kdaj kje pobrali kakšno žival, ker so hoteli jesti. Ti tukaj bodo pazili.na vse. Vohljali bodo po cestah, nadlegovali ljudi in povsod vtikali svoje nosove. Nič več ne bo" tako brez skrbi, posebno za mamico, saj se lahko zgodi, da pretaknejo vse hiše v vasi.
V veliki prazni cerkvi so prav do večera votlo odmevali udarci kladiv, da se je slišalo daleč po cesti. Nemci so oboroženi postajah okrog in zavračali vsakogar, ki je hotel mimo. No, takih je bilo malo, saj so se jih najraje ogibali v velikem loku.
»K očku bom moral,« je rekel Jurček, ko se je zmračilo.
»Počakaj raje do jutri,« ga je skušala zadržati Pavla. »Prav nič ne veš, kje lahko naletiš nanje.«
Jurček je odkimal. Niti ure ne sme več odlašati. Očka in G.rega najbrž niti ne slutita, kaj se godi v vasi. Ta bi bila lepa, da bi jim onadva padla v pest!
»Kmalu se vrni, Jurček!« je naročala mamica. »Pa previden bodi!«
Vselej je bila v skrbeh, kadar je odhajal, sedaj še prav posebno. Prisluškovala, je v noč in se vznemirila ob slehernem šumu. — Sedajle mora biti na dvorišču, mu je sledila v mislih. Na cesti jih bo lahko opazil, če pa tiče kje skriti... Misel je bila boleča in strah j.i je stisnil srce. — Saj je tako oprezen, se je tolažila. Tolikokrat je odnesel celo kožo, zakaj bi je tokrat ne! Povsem pomirila se vendar ni in zaradi skrbi ni mogla zaspasti.
Tudi Jurček je bil vznemirjen, ko je stopil na hišni prag. Nič več ni mogel kakor včasih zaviti po cesti skozi vas in potlej onstran mostu v hrib proti Kužni. Gotovo bi naletel na patrulje ah vsaj na stražo pri mostu. Podnevi bi se že izmuznil mimo, ne bih bi pozorni nanj, v tem času pa so prežah na vsako senco.
Noč je bila mrzla in nebo čisto jasno. Po tleh je v debelih slojih ležalo blato, da je Jurčku glasno zacmokalo pod nogami, ko je stopil na cesto. Postal je in se pritisnil čisto k ograji. Poslej je stopal previdneje. Plazil se je za hlevi in škednji, da bi obšel- most in se približal reki spodaj pri mlinu, kjer je vodila čeznjo ozka brv. Ponekod se je moral pretipati naprej, tako temno je bilo "med hišami.
—	Prančakov skedenj, je pomislil in potegnil z roko po hrapavi leseni steni. Pod nogami mu je zašumelo zdrobljeno seno, kd je bil0 razmetano pod napuščem. še malo, pa bo pri mlinu. Naj je še tako napenjal oči. videti ni mogel ničesar, slišati pa je bilo šum vode, ki je padala na kolesa. Hotel je 'zaviti na desno, ko se je ob nečem spotaknil, da se je komaj obdržal na nogah".
- Pa menda ne... ga je prešinilo, ko je otipal streho pasje ute ali nečesa podobnega, a za razmišljanje že ni bilo več časa, V uti se je nekaj zganilo, zarenčalo in se mu tuleč zagnalo pod noge. Otresel se je vsiljivih pasjih zob in se zadenski umikal. Mrcina je tiščala za njim, dokler ji je to dopuščala veriga, utihnila pa tudi potlej ni. Jurček se ni več obotavljal, sedaj je bila vsa previdnost odveč, ščene je zagnalo tak hrup, da se je razlegalo po vsej vasi. Psi so se prebujali in drag za drugim, zagnali lajež v noč.
—	Lepa reč, je zaskrbelo Jurčka. če sedajle ne pobitim .,.
Z dolgimi koraki se je pognal proti mlinu, še preden pa je dosegel brv,- je na levi nekaj počilo in v zrak je švlstnila raketa.
»Vragi!« je sikni-l Jurček in se vrgel na tla.
Vse se je zableščalo v slepeči modrikasti svetlobi, ki je trepetala nad hišami. Jiur-v-u se je zdelo, da je minila (Nadaljevanje na 11. strani).
Hrana, ki jo uživamo, mora vsebovati iste sestavine, ki jih ima tudi naš organizem. Vsako hranilo ima svojo nalogo v organizmu: ustvarjanje novih telesnih celic ali pa toplote in energije.
Hrano dajejo živali, rastline in rudnine (sol, voda), živali nam dajejo v glavnem mleko, sir, smetano, maslo, jajca, meso, mast in drugo. Vsa ta živila So zelo bogata na beljakovinah, ki so tudi sestavni del vsake celice človeškega organizma. Zato mora naša hrana vedno vsebovati beljakovine.
Mast potrebuje telo za t.vorjenje telesne toplote in energije, toda preveč masti ovira prebavo m vpliva na prekomerno debelenje.
Od rastlin v glavnem izkoriščamo stročnike, žitarice, krompir, zelenjavo, sadje in olje. Tudi te snovi vsebujejo beljakovine (posebno žitarice in stročnice), poleg tega pa imajo še škrob, sladkor in celulozo. Škrob in sladkor potrebujemo za. tvorjenje telesne topline in energije, celuloza pa pospešuje prebavo, na katero delujejo tudi rastlinske kisline ter razne dišave.
Iz rastlinske hrane dobivamo še nujno potrebne rudninske soli in vitamine, ki jih organizem potrebuje vsak dan. Od rudninskih soli so najvažnejši kalcij, železo in fosfor. Telo jih potrebuje za izgradnjo organizma (kosti, krvi. mozga in možganov). Prav tako potrebuje vitamine za pravilni razvoj, rast- in ohranjevanje organizma ter zavarovanje pred nalezljivimi boleznimi. Vsak vitamin ima svoje posebne lastnosti. Vitamini so tudi v živalski hani, n. pr.: v mlečnih proizvodih, jajcih in drobovini. Največ pa jih vsebuje rastlinska hrana, sadje in zelenjava (korenček, peteršilj, paradižnik, paprika, zelje, ohrovt, kislo zelje, čebula itd., kakor tudi jabolka, šipek, jagode, slive itd,).
Pomanjkanje vitaminov in rudninskih soli najbolj občutimo pozimi in spomladi, ko uživamo malo presnega sadja in zelenjave. Ker je hrana pozimi halj enolična in glede na sestav pomanjkljiva, o-pažamo pri ljudeh utrujenost in
Kdaj sinemo „trajno" ko-drati lase in katero trajno kodranje naj zberemo
Trajno kodranje las ni škodljivo, če so lasje zdravi in čvrsti, če je lasišče zdravo in če je oseba, ki si da lase trajno kodrati, zdrava in v dobri kondiciji. Ne pripo ročamo pa kodranje takrat, ko lasje močno izpadajo, ali ko so slabi in krhki. Tudi ob koncu nosečnosti in prve tedne po porodu naj žena s svojo »trajno« rajši malo počaka. Ist0 velja za vse tiste, ki so prebolele težjo infekcijsko bolezen.
Seveda je velika neumestnost in popolnoma nepotrebno, da dajemo delati »trajno« svojim hčerkam. Deklice naj imajo do petnajstega ali šestnajstega leta naravno fri-euro, gladko ali skodrano, kakor so pač lasje po naravi. Hčerkicam se bodo lasje očvrstile in okrepilo se jim bo lasišče, če bodo nosile dolge lase, pričesko v kito ali dve kiti. Cesto opažamo, da je deklica, ki je imela prej popolnoma gladke lase, in jih je nekaj let nosila spletene v kito ter jih potem ostri-gla, dobila lepe kodre, tako trajno skodrane, kot jih ji ne more skodrati nobena frizerka.
Vroča trajna ondulacija ne škodi solidnim, gostim, temnim lasem. Barvanim lasem, še bolj pa beljenim, je škodljiva, posebno ako je redukcijska tekočina — to je tekočina, v kateri lase namočimo, preden jih navijemo — močno alkalne reakcije. Preveč alkalna tekočina izpodrine preostali hidrogen v lasu, las postane krhet, se odlomi ter razpada. Tega si morajo bita posebno v svesti frizerke, ki imajo opravka s trajnim kodra-njem.
Hladna »trajna« lasem manj škodi in je bolj priporočljiva za barvane lase kot vroča trajna ondu-laoija. Važno pa je, da sta obe tekočini, ki jih za to uporabljamo, vekladeni hi natančno določeni v
razmerju druga proti drugi.
iznemoglcst, kakor tudi majhno odpornost proti boleznim.
Ljudje navadno mislijo, da je sit človek tudi dobro hranjen. Tako mnenje je nevarna zmota, kajti le raznolika hrana je zdrava in v njej mora biti pravilno razmerje med živalskimi in rastlinskimi živili. Sodobni nauk o prehrani priporoča rastlinsko prehrano kot glavno sestavino naših jedilnikov. Najbolje je tudi, da je med t.o rastlinsko prehrano precej presnega (solate), kajti le tako dobi telo nepokvarjene naravne sestavine beljakovin in rudninskih soli, kakor tudi vitamine, če pa pripravljamo prikuhe, moramo upoštevati pravila o pravilni prehrani, n. pr. zelenjavo moramo dobro in hitro oprati, najbolje pod tekočo vodo in nikoli je ne smemo pustiti, da leži v vodi, kuhati pa jo moramo v čim manj vode hi ne predolgo, vendar pa mora biti mehka; vodo, v kateri smo kuhali zelenjavo, vedno porabimo in je nikoli ne mečemo proč. Zelenjavo solimo, ko je že kuhana in nikoli preveč; prav tako ne uporabljamo preveč drugih bačimb (popra, paprike, kisa).
Poleti, ko je zelenjave na pretek, je prav lahko sestaviti pravilen jedilnik. Precej težje pa je to v zimskih mesecih, ki so pred durmi. Gospodinja, ki je na to mislila že poleti, je pripravila zimsko zalogo, ki ji bo zdaj zelo dobro služila. Če imate v shrambi sveže zelje (belo in rdeče), ohrovt, vse vrste koreninske zelenjave (korenček, posebno peteršilj in zeleno), dalje čebulo in česen, belo repo, rumeno kolerabico ter sadje (jesenske hruške, jabolka in kutine), potem ne boste v zadegi. Važno je tudi, da imate kislo zelje in kislo repo, ki sta v zimskih mesecih najboljši in najcenejši vir vitamina C, posebno če ju uživamo surove ah v obliki solate. Pri kolinah je kislo zelje za razsol- neprecenljivo važnosti.
Veliko nam bo pomagalo tudi posušeno ah konservirano sadje in zelenjava, posebno marmelada in sadni sokovi. Ti zadnji so nam zlasti potrebni, če imamo v družini otroke.
Tako založene bi naše shrambe pač morale biti, toda veliko je gospodinj, ki niso nič pripravile: ne-kaitere so preveč zaposlene, pa ne utegnejo, drugje pa ni te lepe navade in mlade žene niso tega vajene. Toda zaradi tega še ni treba obupati, kupovati bodo morale pač sproti, kar se dobi, in pri tem bo trpel proračun prehrane, kajti v zimskih mesecih je zelenjava draga. Kljub temu pa naj ne bo nobene gospodinje, ki bi štedila pri teh izdatkih, kajti zelenjavo in sadje nujno rabi naš organizem za pravilen razvoj in delovanje.
POLIP nov pripomoček y gospodinjstvu
Ze nekaj časa lahko opazujejo gospodinje v trgovinah za posodo in železnino nov predmet, ki je mnogim neznan in ne vedo, kako bi sc ga poslužile.
Ta doslej nepoznani gospodinjski pripomoček vidite na naši sliki. Imenuje se polip. Izdelala ga je tovarna Titan v Kamniku.
Kako si s polipom pomagamo?
Pripravo privijemo na rob miz-ne ploskve ali kake druge delovne plošče. Pritrdimo jo na isti način kot mesni strojček ah strojček za drobtme. Zgornji del polipa je iz gumijaste plošče, ki je montiran tako, da se da premikati s posebno ročico, ki jo vidimo na sliki.
Ako postavimo nanjo posodo z ravnim dnem in jo rahlo pritisnemo ter potegnemo ročko na levo, se središče gumijaste plošče premakne za nekaj milimetrov navzdol. Med dnom posode in ploščo nastane vakuum, ki prisesa posodo z močjo 60 kg. Posoda je nepremakljiva. Prej bi lahko dvignili s posodo tudi mizo, kakor bi se posoda odtrgala.
V tako pritrjeni posodi mešamo, stepamo in peremo, pa bo ostala vendarle na mestu,
Ko pa je delo opravljeno, potegnemo ročke v desno in posodo lahko dvignemo.
Kdaj si lahko pomagamo s polipom? Pri vmešavanju maščob, jajc s sladkorjem, krem in podobnim. Ker je posoda pritrjena, imamo obe roki prosti in mešamo lahko menjaje z levo in desno, kar nas manj utruja. Pri stepanju večjih količin testa si prihranimo pomoč druge osebe, ki nam je morala do-sedaj posodo držati.
Polip pa lahko uporabljamo še drugače. Na njem ohladimo jed, nc da bi se bali, da jo bo zvrnil kak otrok. Ce imamo pri mizi, kjer jemo, premalo prostora, pritrdimo na rob mize polip in postavimo
Milo je vsestransko uporabno
Mila ne uporabljamo samo za osebno higieno in pranje perila, kajti milo ima lastnosti, zaradi katerih je vsestransko pomagalo v hiši.
Kadar ne morete izvleči predala, namazi te njegovo notranj0 podlo go s suhim milom.
Ce so podplati vaših čevljev pretrdi, jih namažite z milom.
Ce ste se pri delu v kuhinji o-pekli, si namažite opeklino s suhim kosom mila.
Iglo boste mnogo laže vdevale, če nit na koncu namilite in jo nato poravnate s prsti.
Pri šivanju vam bo milo uspe šno nadomestilo za krojaško kredo. Z njim boste lahko označile izrezke, žepe itd.
V hladnem vremenu se vam ne bodo zameglila očala, če odrgnete njihova stekla z namiljenimi rokami. Nato očala zbrišite s čisto krpo, dokler ne postanejo popolno ma prozorna.
Če ste razbile kozarec ali kak drug steklen predmet, zbere te lahko najdrobnejše in pogosto nevidne koščke stekla na ta način, da pritiskate kos mila na tista mesta, kjer so se črepinje razsule.
Kadar morate na šivalnem stroju sešiti obleko ali kaj drugega iz grobega in debelega blaga, se vam -igla ne bo zlomila, če jo premažete z milom.
če ključ ne odpira ključavnice, ga namažite z milom, To velja tudi ca ključavnice, ki ne delujejo tako kot je treba.
Tečaje vrat, ki cvilijo, namažite z milom, pa bodo zopet neslišni.
nanj skledo z jedjo. Ko trebimo razno zelenjavo, si pomagamo z njim. Namestimo ga v ustrezni vi-šišni, pa nanj lahko denenio po-
trebno posodo. Tudi pri pranju nam bo prišel prav.
Veliko bolj pa bo izkoriščen, če ga lahko namestimo v raznih višinah, tako da delamo sc-de.
Kostanj v naši kuhinji
KOSTANJEVA JUIIA 5 dkg surovega masla ali margarine, 3 ilkg moke, 1 liter mleka, 1/4 litra vode, kuhan kostanj, malo sladkorja, 1 rumenjak.
Maščobo raztopimo, nato zamešamo vanjo moko, ko se to dobro speni (zaru-meneti ne sme) prilijemo najprej malo vode, da se vso skupaj lepo gladko raz-kuha, nato pa še ostalo vodo in mleko. Dodamo še toliko kuhanega, olupljenega in pretlačenega kostanja, da je juha primerno gosta. Juho po okusu osladimo in dobro prevremo. Preden jo damo na mizo. ji primešamo raztepen rumenjak.
KOSTANJEV PIRE Olupljen kostanj skuhamo v slani vodi, nato mu odstranimo notranjo kožico in gu pretlačimo. Pretlačenemu primešamo malo surovega masla in mleka. Namesto surovega masla mu ponekod dodajo raz-puščeno suho slanino.
Kostanjev pire serviramo k rdečemu ali navadnemu posiljenemu zelju, pa tudi k mesu.
KOSTANJ Z JABOLKI Kuhan in dobro olupljen kostanj zmešamo s približno enako količino oluplje-nih na krhljo zrezanih jabolk; temu prilijemo nekoliko vode, vue skupaj po okusu sladimo in kuhamo nato do mehkega. Nazadnje to dobro zmešamo in zmečkamo ter zabelimo s koščkom surovega masla ali margarine.
Kostanj z jabolki damo na mizo lahko kot samostojno jed ali pa kot dodatek k mesu. Ce ga pripravimo kot samostojno jed, damo zraven še skodelico mleka.
KOSTANJEVA KREMA 30 dkg kostanja, malo mleka, 1/8 I smetane ali mleka, 10 dkg sladorja, 3 jajca, zavitek vanilija, I do 2 žlici ruma ali (za otroke) sadnega soka, 3 do 4 listo želatine.
Dobro olupljen kostanj dušimo z majhno količino mleka do mehkega, nato ga pretlačimo. Pretlačenemu dodamo jajca, ki smo jih s sladkorjem penasto umešali ali odišavili z vanilinom, rumom ali sadnim sokom. Štejemo polovico smetane in jo tudi primešamo kostanju; če vzamemo nomesto smetane mleko, bo krema pač man} rahla. Ako je krema pregosta, ji dodamo še malo mleka ali smetane. V nekaj žlicah tople vodo raztopimo že-latino, ki jo prej mehčamo nekaj ur v mrzli vodi, raztopljeno želatino primešamo pripravljeni kremi ter postavimo to na hladno, da se zgosti. Nato kremo šo ok rasimo z ostalo polovico stepene smetane. Serviramo jo s skodelico mleka ali kal <aoa kot okusno in izdatno večerjo.
SLADKA KOSTANJEVA J1ÎD 50 dkg kostanja, 3 dkg surovega masla, naribanih ali sesekljanih mandeljnov, sesekljana lupinica od ene limone, sladkorja po okusu, malo sladke smetane.
Kostanj olupimo, nato ga skuhamo do mehkega v malo sla-Jki vodi. Kuhanega pretlačimo ali stisnemo skozi stiskalko za krompir. Surovo maslo penasto umešamo, g.i z ostalimi zgoraj naštetimi dodatki vred dodamo pripravljenemu kostanju in vse skupaj dobro premešamo.
Jed denemo r obliki kupčka na krožnik ali v skledo in jo okrasimo s stepeno smetano. Lahko jo tudi še potresomo s •eseklj'animi mandeljni, Tako pripravljen kostanj serviramo topel ali mrzel.
★
Bakrene kotle za perilo lepo očistimo z gosto zmesjo plavljene krede, soli in vode. Kotel s tem namažemo, odrgnemo preden se posuši, potem pa ga oplahnemo.
Usnje na stolih osvežimo in očistimo, čo ga namažemo z napol stepenim beljakom iu zdrgnemo s suho krpo. Praske na usnju izginejo, Če jih namažemo s pasto za par-kete.
*
Pri čiščenju madežev z bencinom nastane večkrat na tkanini grd rob okrog mesta, ki ga čistimo. To preprečimo, ako denemo v bencin ščepec navadne soli.
ic
Dedek Mraz jc pred durmi. Naši otroci ga čakajo z velikim veseljem. Toda dedek Mraz brez daril nima pravega čara. Z majhnimi stroški lahko pripravite svojim otrokom lepo presenečenje. Igrače, ki jih vidite na naši sliki, so iz plastičnega materiala. Lične so in lahko st perejo, kar jc posebno za majhne
otroke zelo važno Na sliki vidite tudi načrt krojenja in šivanja. Če se katera ne upa lotili izdelovanja po teh skopih navodilih, naj nam piše, pa ji bomo poslali natančno pojasnilo in skico
Večerna obleka je gotovo vaša skrivna želja zi> praznovanje Silvestro-vega. Na sliki vidite tri modele večernih oblek, in sicer samo zgornji del, saj krilo mora biti itak čim bolj široko; dolgo je lahko do glež-njev ali d0 srede meč. Obleke so iz tafta ali organdija.
(Japonska pravljica) Nekoč je živel kamenar, ki je prihajal vsak dan k skali onkraj visoke gore in sekal iz nje plošče za nagrobne spomenike ali hiše. Svoj posel je dobro razumel, za vsak Kamen je vedel, v kakšen namen bo služil, Seveda je zaradi svoje vešče roke imel zmeraj polno dela in naročil. Nekaj časa je bil prav srečen in zadovoljen in ničesar ni pogrešal.
Tedaj pa je v gozdovih živel duri, ki se je od časa do časa prikazoval ljudem in jim pomagal, da so
pa ni nikdar videl tega duha in samo nejeverno je majal z glavo in se dvomeče nasmehnil, če mu je kdo pripovedoval o njem. Vendar je prišel čas, ko je moral spremeniti svoje mnenje o gorskem duhu.
■Nekega dne je kamenar peljal nagrobni kamen nekemu bogatinu in ko je prišel v njegovo hišo, je videl tam najrazličnejše lepe stvari, o katerih se mu še sanjalo ni. Nenadoma se mu je zazdelo njegovo vsakdanje delo težko in iz dneva v dan težavnejše. Tedaj si je rekel:
»O, ko bi bil bogat človek in bi lahko spal v postelji s svilenimi pregrinjali in zlatimi resami, kako srečen bi bil!«
In neki glas mu je odgovoril: »želja ti je uslišana, postal boš bogataš!«
Ob zvenu -tega glasu se je kamenar okrenil, toda videl ni nikogar. Zato je pobral svoje orodje in odšel domov, kajti ni mu bilo več do dela. Ko je prispel do male hišice, kjer je živel, je obstal kakor začaran, kajti namesto svoje lesene bajte je videl pred seboj mogočno palačo, ld je bila opremljena z blestečim pohištvom. Najlepše pa je sijala postelja, ki je bila zares zavidanja vredna.
Bilo je v začetku poletja in iz cneva v dan je sonce žgalo bolj neusmiljeno. Nekega jutra je bila vročina tolikšna, da je kamenarja hotelo zadušiti in sklenil je, da ostane doma do večera.
Bilo mu je silno dolgčas, kajti ni bil doslej navajen postopati.» Opre-
zoval je skozi priprte oknice na četo. Tedaj je zagledal majhen voziček, ki so ga vlekli služabniki v modrih in srebrnih oblekah. V vozičku je sedel princ, ki je držal nad svojo glavo zlat sončnik, da bi se obvaroval pred žgočimi žarki.
»O, ko bi jaz mogel biti princ!« si je zaželel kamenar-
In glas gorskeg a duha mu je odgovoril: »želja ti je uslišana: postal boš princ.«
In v resnici je postal prnic. Služabniki so ga oblačili v škrlat in zlato in sončnik so mu držali inad glavo; vse, kar mu je poželelo srce, je imel. Vendar mu še ni bilo dovolj. Oziral se je še okrog sebe, da bi se česa spomnil. Tedaj je Zagledal, da so mu sončni žarki posrkali vodo, ki je z njo bila zalita trava, in da je kljub sončniku nad glavo postajal njegov obraz iz dneva v dan bolj rjav in bil zmeraj bolj ožgan. Ves jezen je vzkliknil:
»Sonce je močnejše od mene, o, ko bi mogel biti jaz sam sonce!«
In gorski duh mu je zakhcal: »želja ti je uslišana. Postal boš sonce«.
In res je postal sonce. Kako je bil ponosen na svojo moč! Svoje žarke je sipal sem ter tja, po ne bu in po zemlji. Popalil je travo na bil podoben navadnim ljudem. Toda sčasoma se je naveličal svoje moči, kajti zdelo- se mu je, da sicer ne ve kaj začeti. Nezadovoljnost mu je napolnila dušo, in ko mu je oblak zagrnil obraz, da ni videl zemlje pod seboj, je v svoji to-goti vzkliknil:
»Kako to, da oblak zatemni moje žarke? Gotovo je močnejši od mene! Oh, ko bi lahko bil oblak in bi bil rfiočnejši koit kdorkoli!«
In gorski duh se je oglasil: »želja se ti bo uresničila. Postal boš oblak!«
Postal je zares oblak in ležal je med soncem in zemljo. Lovil je sončne' žarke in jih zasenčeval, na veliko njegovo VgSelje je zemlja zopet ozelenela in cvetice so pognale cvetove. Toda tega veselja mu še ni bilo dovolj. Začel je liti iz sebe dneve in .tedne dež, samo dež, tako da so reke prestopile bregove in da je riževa setev stala pod ,vo-vodo.
Silno deževje je uničilo vasi in mesta, samo velika gorska skala je ostala trdna kakor prej. Oblak je bil kakor osupel nad njenim čarom in radostno je vzkliknil: polju in ožgal obraz princa, da je
»Mar ni skala močnejša od mene? O, ko bi mogel biti skala!«
In gorski duh mu je odgovoril: »želja ti je uslišana: postal boš skala!«
Tako je postal v resnici skala in veličal se je v svoji moči. Ponosno je stal in -ni ga mogla zganiti ne sončna pripeka, ne silno deževje. »To je bolje kot vse drugo!« si je rekel. Toda nekega dne je zaslišal ob svojem podnožju glas in ko se je ozrl navzdol, da bi videl, kdo neki je, je zagledal kamenarja, ki je zavihtel svoje orodje proti njegovi
gmoti. In ko je opazil zamah, ga je vsega pretresel strah. Tedaj se je od njega odlomila velika skala in se zrušila na zemljo. V svojem besu je vzkliknil:
»Ali je zemeljski otrok močnejši od skale? O, ko bi le mogel biti človek!«
In gorski duh mu je odgovoril: »želja se ti je izpolnila., še enkrat- boš postal mož.«
In postal je zopet človek in pot mu je tekel pri njegovem deiu po čelu. Posteljo je imel spet trdo in hrano preprosto, toda navadil se je biti zadovoljen s tem, kar je imel, in ker ni hrepenel, da bi bil večji in močnejši od drugih preprosto ljudi, je bil konec koncev srečen in nikdar več ni slišal glasu gorskega duha.
Zbirka je začela izhajati lansko leto in je dosegla število 6. Izbor moramo samó pohvaliti: Rdeča kapica, Polpetelinček, Pravljica o šivilji inškarjicah, Slavec, Uj-a . Vse knjižice so zelo lepo ilustrirane in tiskane z velikimi, če je tekst daljši pa z malimi, a vtem primeru mastnimi črkami.
Ker je zbirka namenjena zelo mladim bralcem in se Mladinska založba zaveda vzgojnega pomena in poslanstva, zato je poskrbela za vsestransko višino. Do sedaj je izšlo v zbirki 5 prevodov in le eno slovensko delo (Kettejeva Pravljica o šivilji in škarjicah), v načrtu pa so za bodoče leto kar tri slovenska dela: Levstikova pravljica »Kdo je naredil Vidku srajčico« , Koroška pripovedka, Mojca Pok-rajcuija ter pravljica s partizanskim ali sodobnim motivom. — Pri domačih delih ne bomo v skrbeh za lep jezik, saj so bili imenovani avtorji mojstri našega jezika. Toda tudi pri prevodih se lahko zanesemo: Pravljice so prevedli sami znani in izkušeni mojstri v prevajanju, imena jamčijo za to (Pran Albreht,
(Norveška pripov2dka)
Nekega moža in njegovo ženo so povabili prijatelji na obisk v bližnje -mesto. Ker sta pa imela kravo, je eden od njiju moral ostati doma, da bi zanjo skrbel, jo negoval m molzel.
»Ti boš ostal doma!« je dejala žena. »Ti odhajaš pogosto v mesto, jaz pa že več mesecev nisem zapustila dvorišča.«
»Ne, ne žena! Bolje je, da ti ostaneš doma,« ji je ugovarjal mož, »Jaz ne znam krave negovati, ne znam je molsti .Razen tega imam v mestu še druge važne opravke,«
Pran Bradač, Bogo Pregelj, p„udolx Kresal).
Toda to je le prva dobra stran te zbirke. Druga pa je slikarska.
Vsaka knjiga zbirke je lepo o-premljena in ilustrirana. Same izvirne ročne litogra.fije priznanih likovnih umetnikov: Marienke Muk-Stupica, Dušana Petriča, Jožeta Ciuhe, Ive šubica, Marije Vogelnik.
Te dni je izšla kot 6. zvezek »Trnuljčica«. Nemška pravljica pripoveduje o kraljevi hčerki, ld se je po prerokovanju modre žene zbodla z vretenom in zaspala ka-kor mrtva. Spanec je zajel vse, kar je bilo okoli nje: grad in vse ljudi v njem. Tedaj je trnje preraslo grad; marsikateri kraljevič je hot&i do lepe kraljične, a mu ni uspelo, trnje ga je umorilo. Enemu princu se je pa le posrečilo. Do speče kraljične je prišel ravno čez sto let, na dan, ko bi se morala zbuditi. In res, ob poljubu se je zbudila in z njo vred ves grad. Poročila sta se in živela srečno in veselo.
Toda najlepše je, če pravljico sami in v celoti preberete. Knjižica ima 20 strani.	M. B.
»Oh, tj imaš vedno 'važne opravke v mestu,« je vzkliknila žena.
Tako sta se prepirala. Tedaj se je žena spomnila, da stoji za hišo strm hrib. Kar kdo zakliče v hrib, mu odmev iz hriba vrne.
»Veš kaj! Hrib naj odloči, kdo od naju bo odpotoval v mesto!« je dejala žena možu.
Mož je bil s predlogom zadovoljen. Oba sta stopila iz hiše in prvi -je zaklicai mož.
»Naj odidem v mesto na obisk ali naj ostanem doma?«
». . . doma!« je odgovoril odmev v hribu.
Zdaj je prišla vrsta- na žena. Zaklicala je:
»Naj ostanem doma ali naj odi-del v mesto?«
», . .v mesto!« je odpovocril odmev v hribu.
In tako je odpotovala prebrisa- . na žena v mesto.
Pionirska križanka
r	2	3	4	5		ó •
					11	
8			11	9		
	m	.10		pHffH	011!==	
11	12		HHíEH	13	14	
15			16			
j 17						18
j		19			SSHS	
I 20	! ID		21			
VODORAVNO: 1) vojaški čin, 7) ženska oseba iz romana »Pod svobodnim soncem«, 8) darilo, 9) gospodična po angleško (fonet,), 10) vrsta pesmi, 11) ime črke, 13) enota za merjenje električnega upora, 15) glasbilo, 17) starogrške boginje maščevanja, 19) vprašalni zaimek, 2) sibirska reka, 21) drago zrnje.
NAVPIČNO: 1) novi slovenski -industrijska kraj, 2) predplačilo, 3) pisalna potrebščina, 4) veznik, 5) znamka jugoslovanskih tovornih avtomobilov, 6) oblika pomožnega glagola, 12) perzijski kralj,
13)	dostojno vedenje, 14) klic, 16) prav tak, 18) vzklik za ustavljanje živine.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1) Banat, 6) Atena, 7) narek, 9) cmok, 10) vi, 11) Ind, 12) Kos, 13) ne, 14) vol, 15) stik, 16) et, 17) dren, 19) Tit, 20) ar, 21) ej. 23) as, 25) Tapir.
NAVPIČNO: 1) bencin, 2) narod, 3) atek, 4) tek, 5) Pakistan, 8) amnestija, 10) vol, 12) Kokra,
14)	vid, 16) eter, 18, era, 22) ki, 24) se.
UGANKE: kazalca na uri, polž, rak-kor, veznik »in«.
Pionirji so veliki prijatelji naših vojakov. Na sliki jih vidimo, kako pozorno poslušajo vojaka, ki jim razlaga vojaško spretnost
Knjižite »Čebelica« - lepo darilo za Melno jelko
DRAGO REHBERGER
o	v »
ZAPISKI S P O T O V A N J A 1J0 SREDOZEMSKIH IN ANGLEŠKIH P K I STANIŠ Čl U
n,.....iilIlllIlIllllhliiMMMill

Povedo nama, da ni nobene nevarnosti, le na žepe, da naj paziva. Ulice so čedalje bolj ozke in nmazane, trgovinice in kavarne so izginile. Ncrznansko mnogo arabskih otrok je tod, Iti se igrajo in kriče na ves glas. Nekateri so prav lepi, temnopolti, črnih, kodrastih las, živahni in razumnih obrazčkov. Vsa četrt je ena sama zmešnjava hiš in ozkih, vijugastih ulic. Ponekod so široke komaj meter. Hiše se stopn.jema dvigajo, vsa četrt leži na gričku, na vrhu katerega stoji vojašld muzej Franchet d'Esrey, kasarna Zuavov, nekaj večjih poslopij ter končno trdnjava, ki je bila sedež alžirskih paš. Srečujeva mule z velikimi košarami smeti, ki jih odnašajo proti vrhu, kjer jih po cevi spuščajo na kamione in nato odvažajo iz mesta. Radovedna sva, kakšna je notranjost teli hiš. Zato vprašava nekega Arabca, če bi si lahko ogledala njegovo hišo. Odkimal nama je in v slabi francoščini povedal, da je tujcem vstop v te hiše prepovedan. Ko sva so temu čudila in ga na vsak način hotela pregovoriti, da bi naju povabil v
stanovanje, nam je dejal, da bi ga gospodar pri priči vrgel iz hiše, če bi nama ustregel. Med razgovorom jc pristopil drugi in se nama ponudil za vodnika. Ker sva menila, da nam bo morda pokazal kaj zanimivega, sva ga sprejela. Najprej naju je popeljal na Plače d'Esirees, kjer stoji muslimanska hiša, preurejena v muzej, oziroma pripravljena za ogled turistom. To je verna rekonstrukcija hiše dobro situi-ranega domačina, Cie sft ne motim, nama je vodnik dejal, da jc bila to hiša nekega gusarskega kapitana. V pritličju je samo obširen atrij z neizogibnim vodometom in nekaj palmami ter vrsto obokov in stebrov, pokritih z mozaikom v sinji in zlati barvi. V prvem nadstropju, pa so stanovanjski prostori. Najprej nekak zaprt balkon z marmornatimi ploščami po tleli, ki je služil za obednico in sprejemnico, nato hodnik s stebri, Iti vodi v kuhinjo in ostale prostore. V spalnici nas je presenetila zakonska postelja, Id ima ob stran; vgrajeno zibelko, Id se zapira v polkrogu v stranico postelje. Zibelka ima ob
zglavju nekaj vrvic, ki so pritrjene na posteljno stranico, tako da mati lahko ziblje otroka, ne da bi ji bilo treba vstajati. Stvar je kar praktična. Vsa zgradba daje obiskovalcu verno sliko življenja v hišah Casbe, tako nama jc namreč rekel čuvaj te hiše. Menim pa, da je to le idealna slika za turiste, ali pa slika notranjosti hiše domačina bogataša, zakaj ne morem si predstavljati, da bi umazana in zanikrna zunanjost večine hiš v Casbj skrivala v sebi čistoto, urejenost in lepoto. Izza priprtih vrat marsikatero hiše v teh ozkih in u-mazanih ulicah scin sicer videl snažne veže, pokrite z marmornatimi, barvanimi ali kamenitimi ploščami ter čisto pobeljenimi zidovi, vendar dvomim, da je povsod tako, Preveč nesnage je po ulicah, ljudje preveč zanikrni in preveč smradu, da bi si človek mogel predstavljati čisto in urejeno notranjost.
Pri čuvaju sva si kupila nekaj razglednic za spomin, nato pa nas je vodnik peljal dalje po ozluli ulicah. Nekatere so tako ozke, da komaj hodita dva človeka vštric, druge pa se enostavno spremene v tunele, k«r so sc hiše zgoraj združile. Vodniku sem omenil, da tu ne bi hotel živeti za ves denar na svetu, pa me je, užaljeno zavrnil, da je Casba lepa, sončna in zračna in da bolezni sploh ni. Nisem mu ugovarjal in sem si mislil svoje. Naslednja zanimivost, ki nama jo
je vodnik pokazal, je bilo pokopališče dveh princes sredi Casbe v ozki nlici, za hišami, v katerih ne bi slutil količkaj prostora. Peljal nas je v precej obširen vrt, kjer je ra-stlo čudovito zveriženo figovo drevo z obsežnim deblom, ki je pognalo iz zemlje skoraj vodoravno. Za tem drevesom sta v nelu zidani votlini grobova princes Fatme in Fise, hčerk maroškega beja Hasan paše. Umrli sta prostovoljno, Iter sla se obe zaljubili v istega mladeniča, ki pa ni mogel poročni obeh. Na drugi strani tega vrta so s; musliman, uredili majhno mo-lilnico. Vsa stvar se nama ni zdela kdo ve kaj zanimiva, vendar sva se prepustila vodniku, ker sva to po-kopališčp videla na sliki celo v vodiču mesta.
Bližal se je večer in zadosti nama je bilo vsega, zakaj bila sva ves popoldan na nogah. Rekla sva vodniku, naj naju popelje iz tega labirinta. Mimogrede nas je hotel vleči še v javno hišo, kar pa sva hvaležno odklonila. Trudua sva se vsedla v kavarni na Plače du Gou-vernement ter vprašala vodiča, koliko zahteva za svoj trud. Pričakoval sem, da bo rekel sto ali dvest-j frankov, pa je postavil za naju nezaslišano številko tisoč petsto, po dolgem pričkanju sva ga odpravila s petsto franki, vsa besna sama nase in na Casbo. Upoštevala nam reč nisva starega pravila za Orient, da se je treba za vsako stvar vna-
prej pogoditi in dati tretjino ali pa še manj tistega, kar kdo zahteva,
Zvečer sem v kabini urejeval vtise, ki sem jih dobil prvi dan v Alžiru. Od tiste Afrike naših sanj nikjer sledu. Mesto je le čudovita mešanica evropskega in arabskega življenja tako po slogu zgradb kot po ljudeh in prirodi sami. Glavna pošta je prekrasna bela stavba v arabskem slogu, z neštevilnimi stolpiči in arkadami, čudovite so tudi stavbe prefekture, mestne hiše in sedež guvernerja. Značilni za starejše hiše evropskega sloga so balkoni, ki se vrste vzdolž vsega pročelja v vsakem nadstropju. Nekaj lepih parkov z raznimi spomeniki, med katerimi je spomenik padlim iz prve svetovne vojne najmarkant-nejši, leži v središču mesta. Ti par-kj so polni bujnega zelenja in palm in po klope>h vidiš i Evropce i domačine muslimane, kar daje vsej sliki še večjo pestrost. Promet je živahen kot le kaj. Vozniki in sprevodniki tramvajev in avtobusov so sami Arabci v modrih uniformah in rdečih fesih. Vozijo tako naglo in spretno, da se jim mora človek, ki ni vajen velikega prometa, pošteno čuditi- Mesto samo leži na griču, tako da je le inalo ulic ravnih, Nekatere se vzpenjajo precej strmo proti vrhu griča, avtomobili pa drve po njih z nezmanjšano brzino, le na križiščih slišiš škripanje zavor, sicer pa se vse dogaja dokaj neslišno.
SREČK E JUG OS LO VA N S K E LO T E RI J E
bndo v prodaji od 11. decembra 1954 dalje.
Berile podrobnosti v članku. Zahtevajte prospekte od prodajalcev srečk.
Letos je tudi severozapadni del Tolminske deležen pomoči ljudske oblasti. Gre za Predel — blok, ki je vso zimo odprt. Predel so letos elektrificirali, zgradili bodo buffet in menjalnico valut. Za vse to je določenih 14 milijonov din. Predel je najvišji blok v naši državi, saj je nad 1000 metrov visoko nad morjem.
*
V	Strmcu, ki je bližnja vas, bodo zgradili nov vodovod, v Logu pod Mangartom pa pripravljajo novo dvorano za kulturne prireditve. Okrajni LO v Tolminu je za to dal na razpolago 300.000 din.
V	Bovcu So začeli graditi poslopje mehanične delavnice in poslopje za lesno podjetje. Gradnjo je prevzelo remontno podjetje v Bovcu.
V Cezsoči, ki je znan letoviški kraj, so se dolgo borili za. vodovod. Odbor je nakazal 2 in pol milijona
Za izboljšanje pouka telesne vzgoje
Svet. za prosveto in kulturo v Gorici je sklical sestanek vseh ravnateljev gimnazij in učiteljev telesne vzgoje, katerega se je udeležil tudi inšpektor za telesno vzgojo SPK LRS tovaiš Knol Vinko.
Razpravljali so o problemih pouka telesne vzgoje na gimnazijah in osemletnih šolah, ki so v tem, da nimajo nikjer primernih telovadnic in st-a le dve v okraju, t., j. v Zalem hribu in Renčah, ki sta last »Partizana«; povsod drugod so le zasilni prostori ali pa jih sploh ni.
Prav tako manjka povsod fizkul-turnih rekvizitov, katerih nabavljanje je ot-ežkočeno zaradi tega, ker šole oz. ljudski odbori nimajo za to dovolj denarja.
Pogovorili so se tudi o odnosih med učitelji za telesno vzgojo in ravnatelji ter ostalimi prosvetnimi delavci na zavodih, ki so bili ponekod slabi, ponekod pa prav dobri
Sklenili so, da bodo odslej posvečali več skrbi delu na področju telesne vzgoje in boio pričeli z vijami oz. s pr;p.i-mi ni veliki okrajni telovadni nastop, ki bo 1. maja 1955. v Novi Gorici. Milko
Osnovoca šel®
Na Goriškem imam0 letos precej praznikov, čisto šolskih praznikov.
Odprli smo obnovljeno šolo v Prvačini, katera je bila požgana v času NOB. šola je dvooddelčna. Ima dve lepi, svetli učilnici, družinsko stanovanje in vse potrebne prostore, ki so zelo sodobno opremljeni ; tudi kopalnica s kadjo in tušem ne manjka. Vsaka učilnica ima tudi umivalnik s tekočo vodo in tla so parketna.
šola stoji na griču, okoli nje je vrt in od tu je krasen razgled daleč po okolici.
OLO zelo skrbi za to, da bodo vse šole na goriškem čimprej obnovljene in zgrajene nove povsod tam, kjer so potrebne.
Isti dan je bil odkrit tudi spomenik padlim v NOB, ki stoji v bližini zadružnega doma. — bil —
EP © s1w e t ©w a Em i e ¿2 ¡maturanti
Postojnski akademski klub je priredil prejšnji mesec prvo posvetovanje z maturanti postojnske gimnazije. Udeležilo se ga je osem študentov tehnike, medicine, prava, ekonomije itd. in žal le polovico vseh maturantov.
Z namenom, da maturante seznani s študijem na visokih šolah, bo postojnski akademski klub tudi v bodoče priredil podobna posvetovanja,	M. A.
dinarjev. Seveda bo treba priskočiti na pomoč s prostovoljnim delom, kar pa so čezsočanl že predhodno obljubili.
*
V	Grudnici nad Mostom na Soči je pred kratkim zasvetila električna luč. Za elektrifikacijo so porabili 3,4 milijona din. Zaključili so tudi elektrifikacijo vasi Sela nad Podmelcem. Dela so bila težavna, ker je vas 800 metrov nad morjem in nima niti primerne dovozne poti. Razen tega, da so dobili tri milijone din denarne pomoči, so domačini tudi sami veliko naredili,
#
V	občini Most na Soči so letos porabili za šole okrog 5 milijonov din. Popravili so šole na Selah, Podmelcu, Planoti, Idriji pri Bači, na Slapu ter zgradili novo šolo na Pečinah. Na Slapu je konec preteklega meseca začel obratovati prenovljen moderen mlin. Mlin lahko namelje 15.000 kg moke dnevno. Ima lastno turbino, ki proizvaja tok še za bližnje vasi. Zraven mlina bodo zgradili še velike silose.
Na vsem Tolminskem pripravljajo tečaje Rdečega križa. Obiskovalo jih bo 485 deklet. Tečaji bodo pozimi ob šolskih počitnicah v Kobaridu, Tolminu in Idriji.
Ta teden so v Tolminu seminarji za učitelje, ki bodo predavali na kmetijsko nadaljevalnih šolah.
Po vsej Tolminski se pripravljajo, da bodo za novoletno jelko lepo obdarovali najmlajše.
J. R.
O Javorcih smo že nekaj pisali, vendar je potrebno, da še nekaj spregovorimo o tej vasi in njenih prebivalcih. Ljudje v tem kraju nimajo kakšne posebne možnosti, da bi Se gospodarsko razvijali, ker lahko rečemo, da žive v najbolj pasivnem kraju sežanskega okraja. Glanvna panoga, s katero se bavijo, je živinoreja, vendar jim tudi ta ne prinaša zadostnih dohodkov. Poleg živinoreje se bavijo s kmetijstvom in sadjarstvom, ki pa je v teh krajih zelo skromno. Vendar Javorci želijo izboljšati svoje gospodarstvo. S tem namenom so si zaželeli splošno izobraževalnega tečaja, ki ga redno obsikujejo že drugi mesec. Prejšnji teden so poslušali predavanja samo iz kmetijstva in živinoreje. Predavanja so bila zelo zanimiva. Saj so razlago poživeli različni strokovni in splošni filmi, ki so jih v enem tednu gledali kar 11.
Vsak večer se je v prostoru, kjer se Javorci sestajajo, zbralo nad 170 oseb. Kljub trem uram posluša nja in gledanja filmov, niso hoteli zapustiti prostora, ampak želeli so še in še.
Javorske gospodinje, mlade in stare, so si zaželele, da bi jim nek-
1 ï 1	Wl	¡L _a . Molli!	' - ;•- • v ■ v " ÎCIC-1	noer i iL...... .. 1
Konec preteklega tedna je v svoji rojstni vasi Lože pri Vipavi umrl tovariš Ivan Mohorčič — Tiger, eden najstarejših aktivistov in borcev na Primorskem. Njegova hiša je dajala zavetje prvim primorskim partizanom že jeseni 1911. leta. Pri njem so so zbirali aktivisti in organizatorji narodno osvobodilnega gibanja v prvih dneh ljudske vstaje.
Tovariš Mohorčič. pa je bil tudi sam vnet aktivist in organizator. Deloval je predvsem v Zgornji Vipavski dolini, obenem pa je bil tudi zveza med drugimi primorskimi aktivisti. Italijani so mu kmalu začeli slediti in bil ie prisiljen, da se umakne v .ilegalo. Ostal pa je še vedno v bližini svoje vasi in naprej opravljal svoje delo na terenu. Vendar pa je takšno stanje sčasoma postalo nevzdržno in zato je julija 1942 leta v sporazumu z organizacijo odšel v partizane.
Ves čas do osvoboditve je bi) v partizanskih vrstah na raznih dolžnostih. Odlikovan z visokimi vojaškimi odlikovanji in spominskim znakom 1911, je bil po zmagovitem koneu velike borbe preveden v rezervo s činom kapitana I. klase.
Naporno in težko življenje v času borbe so vplivali tudi na njegovo zdravje. Bolehal je zlasti zadnja leta in te dni mirno ugasnil. Pokopali so ga z vojaškimi častmi. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi in starih borcev, njegovih tovarišev v borbi, ki so ga pospremili na zadnji poti in mu s tem izrazili še poslednje priznanje kot prvo-borcu za osvoboditev naše zemlje.
do predaval o gospodinjstvu. Tudi tej želji bomo ugodili. Kmalu se bo pričel tudi gospodinjski tečaj. Naše gospodinje so že preskrbele kuhinjo, kjer bodo izvajale praktične poiskuse. Kakor kaže, bo gospodinjski tečaj obiskovalo nad 25 tečajnic.
Mladina, ki se je pred dvema mesecema želela naučiti kakšno veseloigro, dobro napreduje. S težavo so se pričeli učiti, vendar dobra volja je nepremagljiva in uspeli je že dober, za Novo leto pa se bodo mladinci in mladinke pokazali na odru, kjer bodo odigrali igro »Vrnitev«.
P. A.
Dijaški domovi m Goriškem
Vseh dijaških domov in internatov za vajence je 6 — za dijake v črnem vrhu. Vipavi, Ajdovščini in Novi Gorici, a za vajence s Solkanu in v Vrhovlju.
Niti eden ne zasluži tega imena zato, ker vsi gostujejo v pro-vizorijih oziroma v privatnih — stanovanjskih hišah, ki nikakor ne ustrezajo zahtevam za ustanove te vrste.
Tudi oprema je pomanjkljiva, pcsebn0 v dijaških domovih v črnem vrhu, Ajdovščini in Novi Gorici.
SPK OLO Gorica je sklical vse upravnike vseh teh ustanov in razpravljal z njimi o vseh teh problemih, katerih reševanje je nujno. Gre namreč za to, da pristojni odgovorni ljudje začnejo resno razmišljati o gradnji novih domov v vseh teh krajih, kajti naša mladina raste, je tu in ji je treba dati to, kar mora imeti.
— mil —
Igra na srečke Jugoslovanske loterije postaja v povojnih letih vse bolj priljubljena. V tekočem 1954. letu bo prodanih blizu 14,400.000 srečk, t. j. 1 srečka na vsakega Jugoslovana. Slovenci kupujemo še več srečk. V Sloveniji jih je prodanih blizu 1,800.000 kom., torej skoraj poldruga srečka na prebivalca. V zadnjih mesecih letošnjega leta se je že večkrat zgodilo, da so bile srečke razprodane že nekaj dni pred žrebanjem.
Spričo tega velikega odziva prebivalstva ter spričo dejstva, da gre čisti dobiček Jugoslovanske loterije v korist družbenim organizacij kot so: Zveza borcev NOB Cza vojne sirote), Zveza vojaških vojnih invalidov Jugoslavije, Zveza slepih Jugoslavije, Zveza gluhih Jugoslavije in Jugoslovanski Rdeči križ, je bila Jugoslovanska loterija pred problemom, kako v čim večji meri ustreči željam svojih številnih igralcev. Z anketo, ki je bila v Sloveniji v začetku letošnjega leta in s proučevanjem želja milijon igralcev iz vse Jugoslavije so dognali, da imajo glede lo-
Priprave za dedka Mraza v Kopra
Odbor Društva prijateljev mladine v Kopru je na zadnjem sestanku sprejel program praznovanja novoletne jelke, že lani je sejem v mestni tržnici vzbudil pri otrocih največje zanimanje, zato bodo podoben sejem organizirali tudi letos. Na sejmu bodo koprska gospodarska podjetja prodajala svoje izdelke. Novost, na letošnjem sejmu bo, da bodo otrokom razdelili namesto običajnih darilnih paketov denarne bone, s katerimi bodo malčki lahko nabavili kar bodo hoteli in kar bo bolj odgovarjalo njihovemu okusu. Veliko presenečenje pripravlja Dedek Mraz, ki bo v slavnostnem sprevodu šel po koprskih ulicah. Otroci bodo lahko gledali razne gledališke, lutkovne in filmske predstave.
g M a § &
četudi vodi železnica prav v bližini naše vasi, kljub temu spadamo v vrsto onih vasic in naselij slovenskega dela Istre, ki so v precejšnji meri odmaknjene od razgibanosti današnjega življenja. Je namreč dejstvo, da v naši vasi ni ruti enega radijskega sprejemnika in smo navezani samo na' časopisje, ki pa žal prihaja v našo vas s precejšnjo zamudo. Pošto in časopise sicer prejemamo trikrat tedensko, toda kako? V torek, dne 23, novembra je pismonoša dostavil dnevnik Ljudska pravica-Borba in sicer sobotno in nedeljsko številko ter Slovenski Jadran od 19. novembra.
Dozdeva se nam, da bi ob .nekoliko vestnejši dostavi pošte mogli prejemati časopise nekoliko bolj v redu. Ali je res potrebno, da dnevnik, ki pride na pošto Podgorje, že v ponedeljek v dopoldanskih urah, ali je res potrebno, da leži na pošti do četrtka zjutraj, kakor se je bilo to zgodilo dne 23, novembra? In Jadran, ki pride na pošto ob petkih, ali bi se ga ne moglo dostaviti strankam ob sobotah in ne šele ob torkih? Saj je res morebiti samo en naročnik na dnevno časopisje! Ta morebitni izgovor nikakor ne opravičuje nemarnosti! Je namreč dejstvo, da časopisa pri nas ne bere .samo na-slovljenec, ampak da roma o-d hiše do hiše in pa da se v večernih urah zbira okrog njega večje število va-ščanov. Prosimo nekoliko več vestnosti.	— jaz —
terije igralci nasprotujoča si mnenja, čeprav so vsi edini v želji, da čimveč zadenejo, že večkrat smo slišali predloge, da premijo od 1,000.000.— dinarjev razdelijo na večje število manjših dobitkov, češ. milijon naredi veliko veselje enemu, prav pa bi bilo, da se razveseli več ljudi. Ko so eni prihajali s tem predlogom, so drugi ugovarjali, da bo brez milijona igra zgubila svojo draž in da veliko število dobitkov v višini vloge ne zadovolji igralcev, ki so svojih 100.— dinarjev »odpisali« v trenutku, ko so srečko kupili. Zastopajo namreč to stališče, da je treba v loteriji ali zgubiti, ali pa zadeti kaj pomembnega.
Da bi zadovoljila tako ene, kakor druge zagovornike teh nasprotujočih si predlogov, uvaja Jugoslovanska loterija z novim letom dva nova vzporedna načrta dobitkov. Načrt i. (tako ga imenujejo) nima ne milijonske premije, ne velikega števila dobitkov izpod 2,OQO.— din, zato pa ie poudarek na zelo povišanem številu in vrstah dobitkov med 2.000— in 100.000.— dinarjev, Po tem načrtu bodo izdali 500.000 srečk mesečno, žrebanje pa bo vsakega 10. v mesecu, pričenši z januarjem 1955. Srečka-stane 200,— din, polovična 100.— din. Vseh dobitkov in premij bo 109.225 v skupni vrednosti 67,000.000' din, tcej 67°/o od vrednosti vseh srečk.
Igralci, ki jih navdušuje milijonska premija in ki so zadovoljni s tem, da zadenejo vsaj svojo vlogo, bodo zadovolnji z načrtom II. Značilnost tega načrta je v paudarlcu na dobitkih, manjših od 2.000,— din, ki jih bo deležna vsaka tretja srečka. Srečka stane 100.— din. Od 800.000 srečk mesečno b0 275.129: izžrebanih s premijami in dobitki v skupni vrednosti 53,600.000.— din. Tudi po tem načrtu bo 67% vrednosti srečk vrnjenih igralcem v obliki premij in dobitkov, žrebanje po tem načrtu bo prvič 25. januarja 1955, nadalje pa vsakega. 25, v mesecu.
Vsakdo lahko po svoji volji odloči, pa katerem načrtu bo igral. Ker pa je žrebanje, ki je doslej bilo vsakega 23. v mesecu, postalo tako popularno, da je privabilo množico igralcev pred izložbe prodajaln, kjer so objavljali izid žrebanja, in je bil sploh dan nekega prazničnega razpoloženja, lahko pričakujemo, da bodo igralci v novem letu poskušali novo srečo po obeh novih načrtih.	KN
Na.zboru volilcev, ki smo ga imeli v nedeljo popoldne, so volilci na predlog tovariša Viljema Turka-sprejeli sklep, da bodo vas preimenovali, Izvolili smo desetčlanski odbor, ki naj v osmih dneh izbere lepo slovensko ime za našo vas in ga takoj objavi.
Na zboru smo nadalje razpravljali o važnih gospodarskih vprašanjih našega kraja. Volilci so med drugim predlagali, naj bi OLO za prihodnje leto planiral gotovo vsoto denarja za obnovo kmetijstva.
Veliko zanimanja so volilci pokazali za šolske odbore, katerih pomen v socialističnem samoupravljanju šot nam je lepo prikazal učitelj Ogrin. Volilci so tem obširno razpravljali in po razpravi izvolili 11-članski šolski odbor. Dalje so volilci dali več predlogov, ki naj bi jih OLO planiral za prihodnje leto. Izvolili smo petčlanski odbor, ki bo skrbel za splošne potrebe kraja.	T. V.
»K O T E K S« odkupuje po svojih zbiralnicah in kmetijskih zadrugah nepoškodovane domače
Kmetovalci, klavnice — odrite vse prašiče in oddajle kože najbližji zbiralnici »K O T E K S, ki vam plača
najvišjo dnevno ceno! ICOTEKS, LJUBLJANA, KIDRIČEVA ULICA ŠT. 3
Prvi dal nogometnega prvenstva Jugoslavije je končal. Veliko bi bilo treba pisati, predvsem o razočaranju, ki sta ga Partizan in Rdeča zvecda povzročila svojim navijačem, In to povsem upravičeno, saj Sta oba, skupaj z Dlnamom in Hajdukom, vsa povojna leta do-minirala na jugoslovanskem nogometnem področju, žela veliko uspehov v inozemstvu in ustvarila okrog sebe velik krog navijačev.
Njihov padec iz prvih mest oziroma vzpon BSK-a in Sarajeva je pa z veseljem pozdraviti. Tema dvema je končno uspelo razbita monopol, Iti ga je dolga leta držala velika četvorica. Največja zasluga BSK-a in ' Sarajeva je predvsem v tem, da sta rešila prvenstvo iz tiste že vnaprej obsojene monoto-nie in mu vlila s svojimi mladimi močmi novega poleta.
Ta sprememba v lestvici je prav
(Nadaljevanje s 7. strani).
cel» večnost, preden je ugasnila. Ležal je za drevesom, tako da je padala po njem senca in ga niso mogii opasati. V temi, ki je bila sedaj §e gostejša, se je pognal naprej. Brvi tudi to pot ni dosegel, ker je prvi raketi sledila druga in ga spet prikovala na tla.
—	Iščejo, ga je zoprno obšlo in moral je stisniti zobe, da je lahko ostal miren.
Ugasnila je tudi druga raketa in spet se je zagnal naprej. Sedaj je bil že blizu na brvi, v senci mlinskih koles, ki so se enakomerno obračala v šumu padajoče vode in mu škropila v obraz ledeno mrzle kaplje. Oddahnil se je in se vzpel na hrib. Spodaj v vasi so počile puške. Kdo ve, kaj so streljali! NajbTž kar tako, ker ničesar niso mogli najti. Psi so se še vedno zaganjali na verigah in besno tulili v noč.
—	Gotovo je vsa vas pokonci, je pomislil Jurček. Prisluškujejo pri oknih in ugibajo, kaj se je zgodilo. In mamica je v skrbeh.
Zagnal se je v hrib, kolikor so snu dale moči. Pot, ki jo je že tolikokrat prehodil, je dobro poznal. Nič se ni spotikal ob koreninah in zapletal v trnje kakor prvikrat. Ni še minila ura, ko je potrkal na Kužni.
»Ti, Jurček!« ga je z Olajšanjem pozdravila Kužnarica. »V večnem strahu živimo. Si lačen?«
»Ne,« je rekel Jurček, ki se je navečerja.l že pri Grumovih.
»Pa v Studencih? So se zlodeji res naselili v cerkvi?«
-»že veste?« se je začudil Jurček. »Seveda so se. Popravili so most in sedaj bodo pazili nanj.«
»Da bi jih...« Grožnje ni izrekla dG kraja, oči pa so ji zagorele v taki jezi, da je s pogledom povedala več, kot bi mogla z besedami.
»So naši v bajti?«, se je zanimal Jurček.
»So! Davi je bil Grega pri nas«.
»Potlej pa kar grem. Lahko noč!«
Mednarodnega jezika
ESPERANTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za din 50.—, Va.m pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Zveza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
»PEKLA« je najboljše loščilo za Čevlje.
POTROŠNIKI, zahtevajte vedno loščilo za čevlje znamke
Ù
Ki
Industrijsko podjetje »8 A L V E T T i« PIRAN
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št, 26, telefon 170, poštni predal 2 — Rokopisov ne vračamo
dobro prišla prav gotovo budi se-stavljalcem državne reprezentance in jim mora veljati v opomin, da reprezentance brez' mladih moči jim bo športna javnost le s težave prizanesla.
Poleg teh je treba omeniti tudi Dinamo, državnega in jesenskega prvaka, ter splitskega Hajduka, ki se je v nedeljo v Beogradu proti. Radničkemu nekako rehabilitiral za domači poraz po Sarajevu in si s tem zagotovil drugo mesto v lestvici.
Težko pa gre Lokomotivi, Var-darju in železničarju, ki so s sedmimi točkami že toliko zaostali, da bodo morali le med seboj biti boj za obstanek. Le enemu od treh je rešitev. Kdo bo? Spomladanski del prvenstva ga nam bo že dal.
Naše enajstorice, ki bi morale dopustiti svojim igralcem zasluženi počitek, se pa sedaj, kot sicer že, čeprav obsojeno, bičajno, pripravljajo na odhod v »zlate« dežele, kjer jih čakajo težke borbe in... mastni zaslužiti. Samo da se ne bo FSJ oglasil šeie takrat, ko ne bo imel igralcev za sestavo reprezentance, kot se je to lani zgodilo z Zebcem in Cajkovskim, od katerih se prvi še sedaj ni popolnoma opomogel od poškodb, ki jih je dobil v južnoameriški tumej/i. Po toči ne pomaga zvoniti, pravi star pregovor. Bomo sicer videli, če se bo FSJ tega držal, ali bo na to pozabil.
RDEČA ZVEZDA DOHITELA JADRAN
Peto kolo okrajnega nogometnega prvenstva je poteklo brez večjih presenečenj. Edini nepričakovani rezultat je morda v Kopru, kjer je ankaranska Rdeča zvezda premagala drugo moštvo Aurore s 3:1. V Šmarjah je Piran zmagal, toda le z veliko težavo proti borbenim domačinom, kateri so odpovedali le
proti koncu itekme, ki se je zaključila z rezultatom 2:1. V Izoli je Ohmpija izgubila 3:0, medtem ko je Stil v Padni dosegel visoko zmago 17:2.
Zanimivost petega kola je ta, da je Rdeča zvezda dohitela na čelu lestvice Jadrana iz Dekanov, saj imata ta dva, skupaj z Izolo, po 6 točk, Stil 5, Aurora b 4, Ohmpija 2, Šmarje in Padna 0. Piran b ima 8 točk in je po pravici v vodstvu, toda rezervna moštva republiških enajstoric igrata v okrajnem prvenstvu izven konkurence.
»
i
Kot je znano, je nogometna pod-zveza iz Kopra, sporazumno z buj-skimi nogometnimi moštvi; organizirala v čast priključitve večji nogometni turnir, za katerega se je prijavilo pet moštev in sicer Aurora, Izola, Piran, Buje in Umag.
V nedeljo so turnir začeli z tekmama Aurora - Izola in Umag - Buje. V Kopru je poteklo vse kot smo pričakovali in je Aurora zasluženo zmagala z 2:0, medtem ko je pa v Umagu enajstorica Buj odnesla domačinom obe točki.
KNJIŽNI PROGRAM
Prešernove družbe za leto 1956
Člani Prešernove družbe bodo najkasneje do 1. decembra 1955. prejeli naslednjih pet knjig:
1.	KOLEDAR ZA LETO 1956.
2.	Ivan Potre: ZLOČIN, roman
3.	Vjekoslav Kalcb: CAR FRAŠINE, povest
4.	Anton Ingolič: DEČEK Z DVEMA IMENOMA, mladinska povest.
5.	Gustav šilih: VZGOJA NAŠIH OTROK, poljudnoznanstveno delo.
Kdor bo doplačal 50.— din, pa bo orcjel še G. knjigo: ZDRAV ČLOVEK V ZDRAVEM OKOLJU.
Letna članarina, za katero prejemajo člani gornjih pet knjig, je samo 300.— din. Člani, ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20.— din.
Da bi za proslavo 10-lotnice osvoboditve čimbolj razširili knjige Prešernove družbe, pripravljamo
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
katerega se bo avtomatično udeležil vsak član. Razdeljenih bo ve«-dobitkov v milijonski vrednosti. Zato pohitite z vpisom. Člane vpisujejo vsi poverjeniki in knjigarne. Ce pri Vas ni poverjenika, bodite Vi in nam javite Vaš naslov.
Članarino lahko plačate v 3 obrokih.
Naš naslov: Prešernova družba, Ljubljana,
Ul. Toneta Tomšiča 9
1 _•_ •
Nedelja, 19. 12.: 8.15 Iz domačih logov za nedeljsko jutro, 8.40 Za kmetovalce, 9.00 Dobro jutro, dragi poslušalci, 9.30 Miadinslci oder: Car Sailtan, 13.45 Glasba po željah, 15.00 Naš mikrofon je z vami: Primorski zbori, ansambli in solisti, 15.30 Naši kraji in ljudje: Med našimi vojaki, 16.00 'Nedeljski prome-nadni koncert, 16.30 Izbrano cvetje z domače grede, 19.15 Kontrasti 20.15 Juiina in Franina, 20.30 Glasba po željah v hrvaščini, 21.00 I. umetniški večer — PONEDELJEK, 20. 12.: 13.45 Zabavna glasba, objave in reklame, 14.00 Od melodije do melodije, 14.40 Domači zvoki: Vesele in poskočne, igra tr-žišlti kvintet, 15.00 Cistom0 svoj jezik, 15.15 Koncert zbora Radio Beograd, 15.35 Glasbeni -spomini, 16.00 šport doma in po svetu, 16.10 Vasilij Mirk: Skladbe za klavir, 16.30 Naš tedenski skladatelj in njegov glasbeni portret, 19.15 Samospevi: B. Berse in J. Gotovca poje tenorist S. Šajfar, 20.30 Folklora Istre in Hrvatskega Primorja, 21.05 Nočni koncert, 22.00 Plesna glasba — TOREK, 21. 12.: 11.00 Šolska ura: Ob vzgoji v armadi, 13.45 Lahka in zabavna blasba, objave in rekla-
me, 14.00 Od melodije do melodije, 14.40 Domači zvoki: medjimurske narodne pesmi v priredbi Iva Flo ga. Poje baritonist K. Kamšič, 15.00 Kulturno življenje na Primorskem, 15.10 Jugoslovanski solisti in ansambli pred našim mikrofonom, 15.30 Pisan spored glasbenih u-gank, 16.00 Tečaj angleškega jezika, (7. lekcija), 16.10 Za vsakogar nekaj, 19.15 15' z velikim zabavnim orkestrom Radia Zagreb, 20.15 Glasba za dve harfi, 20.30 R. Wagner: »Parsifal« mistična glasbena drama v treh dejanjih. I. dejanje, 22.35 Plesna glasba —• SREDA, 22. 12.: 13.45 "zabavna glasba, objave in reklame, 14.00 Od melodije do melodije, 14.00 Domači zvoki, 15.00 Ob obletnici JLA, 15.15 V ritmu mailih ansamblov, 15.30 Glasbena kronika doma in po svetu, 16.00 Zdravstveno predavanje, 16.10 Za vsakogar nekaj, 19.15 Kontrasti v ritmu, 20.15 E, Grieg: Si-gurd Jorsalfar — orkestralna sui-ta, 20,50 F. Chopin: Nocturno v C molu, 22.00 Plesna in zabavna glasba — ČETRTEK, 23. 12. : 13.45 Lahka in zabavn glasba, objave in reklame, 14.00 Od melodije do melodije, 14.40 Domači zvoki: — Po-
zimi pa rožice ne o veto, 15.00 S knjižne police, 15.20 Jugoslovanski solisti in ansambli pred našim mikrofonom, 15.30 Popoldanski operni koncert, 16.00 Narava in tehnika, 16.10 Za vsakogar nekaj, 19.15 V ritmu z nemškimi zabavnimi orkestri, 20.15 Glasba 'po željah v hrvaščini, 20.45 Obisk priznanih operetnih skladateljev, 22.00 Plesna glasba
Sem dolgo upal ... da se mi nasmehne sreča in jo mahnem na spodnji Kras, v kraje, ki so dosegljivi s precej ugodnimi avtobusnimi zvezami. V Sežani sem dobil v avtobusu precej ugoden sedež in točno ob uri je pognal Kario svoj stroj, Id je začuda brezhibno tekel, Na ovinku pod Sežano se odpre lep razgled na Spodnji Kras in od tu sem zagledal v daljavi Komei — edij mojega potovanja. Križ, Tomaj, Dutovlje, Pliskovica, Veliki dol, Gorjansko, Komen. Kar prijetna je (bila vožnja med po-mehkujočimi se veselimi Kraševci Na tej vožnji sem spoznal nekaj zelo značilnega: Karlo in njegov »konj« ne poznata gostiln. Tik pred gostilnami v Tomaj u in v Dutov-Ijah je vozfilo stato predpiisanih par minut in potem naprej! V Komen sem prišel točno oto 12 uri, ob času torej, ko si pošten potnik žeii vtakniti nekaj primernega v tisto malho za pasom, ki ji pravimo navadno želodec.
Stopil sem v gostilno, toda tu je lc točilnica. Tu da nič ne kuhajo, mi je pojasnila natakarica. Menil sem, da včasih le zanese v Komen, ki je vsekakor središče Spodnjega Krasa, kakega tujca, ki je Dotreben okrepčala. Pa mi je natakarica pojasnila, da se tujci odpeljejo na kosilo ali večerjo v Sežano; tam, pri Mohorčiču in v Triglavu skuhajo toliko, da je na pretek robe, torej tudi za tujce, ki pridejo po kakršnem koli opravku v Komen. Zaželel sem si osminke vina. Dobii sem jo in tudi pošteno plačal, popil jo pa nisem. Prepričal sem se namreč, da krašld vodovod od.Učno deluje, celo preveč dobro, ker pušča svoje precej obilne curke naravnost v gorattllniške sode. To dejstvo mi je pojasnilo
moje poznejše odkritje v Komnu. Ko sem namreč ogledoval vas, sem srečal več ljudi, med njimi več moških kot žensk, a rdečih nosov nisem videl!
Gredoč po Komnu sem opazni res dosti mladine s šolskimi torbami, povedali so mi, da je v Komnu nižja gimnazija, ki pa nosi le ime Komen, v resnici pa je gimnazija v Svetem. Kakor koli isem si mislil, tudi to reč si bom ogledal. V Komnu sem videl dosti, dosti preveč razvalin, žalostnih spominov na požig vasi leta 1944. Mar res ni nobenega, Id bi se zavzel za to, da bi po desetih letih to enkrat vendarle popravil?
Popoldne ob 2 sem vstopil v trgovino s tekstilom. Nekaj ljudi je čakalo pred vrati. Prodajalka je junaško pograbila metlo in pometala, dala je svoj »žegen v prahu« vsem navzočim kupcem. Ko sem zadevo dobro -premislil, sem ugotovil, da postopa prodajalka popolnoma pravilno, Pri pometanju se dviga prah, ki ga je treba potem brisati, kar je za neke gospodične neprijetno delo. Tako pa zleze prah kupcem v obleko in ga odnesejo domov. Kupci prav tako poberejo prah s prodajne mize, ki jo dobro očistijo s svojimi komolci. Nabavil sem si trak za čevlje in si jih pošteno zavezal ter se napotil proti gimnaziji. Veliko in lepo poslopje sem videl že od daleč.
Spotoma sem doh'ttai dekletce, ki mi je povedala, da obiskuje gimnazijo v dopoldanskih urah, Med razgovorom sem zvedel, da je v gimnaziji nad dvesto dijakov, ki so zelo na (tesnem : nekateri da prihajajo v šolo So v juArami temi, druge pa zateče tema v šoli, pouk
je celo do šeste ure zvečer, nakar tavajo v dežju in burji proti domu. Dospel sem do bližine poslopja, vstopiti pa nisem mogel. Petdeset metrov pred poslopjem je namreč tako blato, da mora biti človek plavač, letalec in akrobat, da vrže svoje kosti na drugi breg blatnega morja. Občinski ljudski odbor je v jeseni sklenil, da na to pot napelje gramoz. Saj vemo vsi: na Krasu je težava za cestni gramoz, a če gomazi dvesto otrok dnevno po globokem blatu — nič zato. Otroci ne nosijo lakastih čevljev, v šoli pa je itak snažilka. V Svetem, sedežu gimnazije, sem o-pazil cestne svetilke, toka pred šolskim poslopjem, kjer bi bila najbolj potrebna, sem jo zastonj iskal. Ko ne bo več blatnega jezera in bo pre gimnasijo v Svetem javna luč, vam bom o tem poročal. Vane
PREKLIC
Podpisani STARC Robert, Sv. Lucija št. 142 preklicu jem vse, kar sem neresničnega govoril o PO-ŽARJU Ivanu, predsedniku Kmetijske zadruge v Sv. Luciji in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe.
Stare Robert OBVESTILO
Obveščamo stranke, ld se obračajo na Okrajno javno tožilstvo v Kopru za izstavitev potrdil, da zoper njih ni uveden kazenski postopek, da izdajamo potrdila od dne 6. Xn. 1954 dalje samo od sredah in petkih od 8 do 12 ure. Ob istih dnevih sprejemajo tudi prošnje za izdajo teh potrdil.
Okrajno javno tožilstvo v Kopru
Pozor naročniki
Dne 24. septembra 195-1 smo v našem listu razpisali nagradno žrebanje za naročnike »Slovenskega Jadrana«, ki naj bi bilo 28. decembra 1954. Zaradi tehničnih ovir smo žrebanje preložili na 1. februar 1955.
Izžrebane bodo naslednje nagrade:
1 .nagrada radioaparat
2.	nagrada kamgarn za moško obleko
3.	nagrada naročna ura
4.	nagrada gojzarji
5.	nagrada aktovka
6.	nagrada volnen pulover
7.	nagrada posteljno perilo
8.	nagrada kolekcija mila
9.	nagrada 5 kg mesnih izdelkov
10. nagraaa enoierna naročnina
na »Slovenski Jadran«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vSe dosedanje in nove naročnike našega lista, ld bodo imeli na dan žrebanja poravnano naročnino za prvo polletje 1955.
Postani takoj naročnik »Slovenskega Jadrana«, ker le tako boš soudeležen pri nagradnem žrebanju.
arocilnica sss ao^e
Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov:
Ime in priimek .................... ..........................................................................................
Bivališče _......................................................................................................."""
Pošta ................................................................................—.......................................
Naročnino bom plačal, ko prejmen vašo položnico! Dne ..............................................................................................
(Lastnoročni podpis)
Spalna bolezen je ena izmed največjih nadlog, ki mučijo velik- del Afrike. Ta baleizen, Id se ji znanstveno pravi tripanosomisis, razsaja zlasti v Srednji Afriki, od vzhodne do zahodne obale, do južnega roba Sahare in do sredine Južne Rodesije, to- je na ozemlju, ki obsega 13,059.800 km2. Spalno bolezen prenaša na človeka in ži-vaili muha ce-ce, ki živi ob rečnih bregovih in jezerskih obalah; Tu si ta muha. išče v grmovju in drevju zavetje v dobi suše in napada tainkašnje prebivalce. Iz strahu pred tem smrtnonosnim mrčesom je zbežalo že nešteto domačinov iz rodovitnih v bolj puščavske kraje, kjer ni muhe ce-ce, Id širi bacile spalne bolezni.
Kakšne so posledice okužbe s temi bacili? človek, ki ga je pičila muha ce-ce, začuti nepremagljivo hotenje po spanju. Ko zaspi, spi neadraanno tako dolgo, dokler se spremeni v samo kost in kožo, to je, dokler popolnoma shira in umre od popolne fizične izčrpanosti.
Danes je boj zoper to bolezen postal že mednarodni problem, zlasti pa problem tistih držav, ki imajo svoje kolonialne posesti v pri-Eadetem delu črnega kontinenta, •kot na primer Anglija, Francija in Belgija. - Zdravniki in drugi znanstveniki teh držav se trudijo, da bi iznašli sredstvo, ki bi čimprej uničilo muho ce-ce, hkrati pa si prizadevajo, da bi našli zdravilo, ¡ki hi 'najuspešneje pobijalo spalno bolezen.
Sistemi zdravljenja te bolezni in preprečevanja njenega širjenja so različni. Prvi stadij bolezni zdra-
vijo predvsem z arsenikom in an-timonorn. Razen tega uporabljajo razne preparate kot na primer germanin, ki lahko imunizira človeški organizem za nekaj mesecev, ■ter antracid, ki do neke mere imunizira živalski organizem.
Uničevanje muhe ce-ce izvajajo na različne načine. V Južni Rode-ziji na primer pobijajo živali, ki maj o bacila spalno bolezni v krvi, ne da bi zaradi tega poginile, in ild tvorijo pravcato kužno gnezdišče, iz katerega muha dobiva omejene baoile, ki jih nato prenaša na lijudii in živali. V Severnem Zu-lulandu pa so izdali 2 milijona funtov šterlingov za škropljenje a DDT-jem, gameksanom, benzil-heksakloridom in drugimi insekti-cidi škropljenje opravljajo z letali, iz katerih spuščajo posebne bombe, napolnjene z enim ali drugim omenjenih škropil.
Najuspešnejši način boja proti muhi ce-ce pa je tako imenovana »selektivna melioracija«, ki so jo začeli leta 1940 na bregovih reke Zamba na Zlati obali; leto dni po zaključku melioracije, to je leta 1943 so padli primeri spalne bolezni na tem področju za 90%, v letu 1950 je pa bolezen skoraj povsem izginila.
Razumljivo je, da ne zadošča samo čiščenje rečnih bregov, zakaj džungla kaj kmalu ponovno poraste očiščena področja: zato je treba meliorirane kraje tudi obdelovati. V ta namen naseljujejo oblasti v te kraje domačine ter jih vsestransko podpirajo pri obdelovanju meliorirane zemlje.
¡Beli medved se razlikuje od drugih vrst medvedov po iztegnjenem, zavaljenem životu, razmeroma dolgem in tankem vratu ter po krat-
mMÊ
miïmmm^ë^m^ : '• i
r-'-v	.......
nem severu naše zemlje. Navadno se drži bližine morja. Na plavajočih ledenih gorah in ploščah križali po obtečajnih morjih in si išče
SI
¡■■iS \ ■*' - v
V'' ' 'f ■
šli
»
.-T-	: ;	i;

PMiii


m
m

>>v5$:




i v.S


-.-v
i	-WÊ
i&M&Š&i&t -ííf fe i -	■-■■ ■ - V
' ' J	■ ,- - ,	-
m








kih, močnih nogah z zelo velikimi,	hran' v krajih, kjer ga ne vznemir-
širokimi in dlakavimi stopah ter	j a človek, njegov edini sovražnik,
piavalno mrenico med prsti. Njego-	Naravno je, da je zelo odporen pro-
vo ostro zobovje priča, da je pTe-	ti vsem vremenskim neprilikam.
težno mesojedec.	Pogostoma potuj e čez oledenela
Beli medved domuje na Hkraj-	morja in zasnežene planjave v
8Jp tras vb
Jñlm A MM
fp e; m
ibrezikraonili severnih -nočeh in ko nagosto naletava sneg, se truden zateka v njegovo okrilje, da se na-spi.
Med drugim je tudi, sicer ne preveč okreten, a neverjetno vztrajen plavač. Cesto se dogaja, da vzdrži več dni zaporedoma v vodi in preplava na ta način velike morske razdalje, Ima izvrstno razvit čut vida in voha. -Kadar potuje čez pro: strana ledišča, se rad povzpne na kak vzvišen sklad, s katerega se ozira po okolici za plenom. Hrani se skoro z vsemi živalmi, ki živijo na skrajnem severu, največ pa s tjulnji. Pogostoma leži na robu za--ledenele obale in .preži na mlade kite in tjulnje, ki švigajo po vodi. Kadar se mu kateri dovolj približa, ga mahne s taco in potegne na kopno. S plenom, zlasti z mladimi tjulnji, se -kaj rad poigrava, kakor mačka z mišo; pri tem j-ih jemlje v gobec, jih meče v zrak, jih povalja kakor žogo po ledu, jim odgrizne košček mesa, potem pa jih zavrže in nadaljuje svojo okrutno igro z drugimi. Kadar nima -drugega, se loti tudi mrhovine, če n&leti nanjo. Rad žre tudi mah in drugo severno rastlinje, človeka se loti le, če je sestradan ali razdražen, sicer pa zbeži pred njim že tedaj, če človek -krikne ali zamahne z rokami.
Severni medved ne prespi zime, marveč se nenehno potepa okoli. Le breje medvedke prezimujejo v brlogih ter sredi največje zime sko-te enega do tri slepe mladiče. Medvedka si namreč prej izgrebe v snegu prostorno ležišče pod kakim ledenim -previsnim skladom in se pusti zasnežiti, tako da se napravi preko nje debela, topla snežna plast. Tukaj ostane z mladiči do rane pomladi, nakar jih izpelje v svet.
Belega medveda preganjajo zlasti Eskimi i Jakuti, 'Samojedi in drugi severnjaki zaradi njegovega mesa, masti in kože.
vemo
§HBgt09'£®vsa 2(8 - P®š'iEV3 ffsreeSsaS 2
Reka T-imav je še vedno uganka ne samo za preprostega Kraševca, ampak tudi za znanstvenike, že dolgo se namreč slednji ukvarjajo z vprašanjem, kod pravzaprav teče ta padzemeljska reka, predno pride do štiva.na, kjer se izliva v morje. Z ionometričnimi in koiorc-metričnimii sredsltvi so doslej ugotovili le to, da sta Timav in podzemeljska reka v Trebenski jami nad Trstom v zvezi z reko Reko, ki izginja v škocijanskn. jami. Razen tega so dognali, da sta v zvezi tudi z vodo, ki teče skozi Kačjo jamo pri Divačj in da se tudi Vipava steka deloma ^o podzemeljski poti v Dobrdobsko jezero in od tod dalje v Timav. Svoj čas so jamarji preplavali v Trebenski jami mesto, kjer priteka Reka v to jamo, niso pa še povsem ugotovili, kod gre podzemeljski tok Tima-va. Da bi to ugotovili, so že marsikaj storili ne le jamarji, temveč tudi razni znanstveniki in Geofi-zični observatorij v Trstu. Še posebej se za to zanima vodstvo tržaškega vodovoda, ki ima nalogo, da oskrbuje Trst. in okolico z vodo. Spričo naraščajoče potrošnje vode je to vodstvo postavljeno pred vprašanje, kako priti do novih vodnih virov. Trst dobiva vodo iz Broj-nice in iz štivana. Tu črpajo vodo iz Timava. Strokovnjaki so mnenja, da bj. se moglo dobivati vodo iz Timava še na dirugih mestih. Ugotovili so -namreč, da ima Timav več rokavov, ki .izginjajo neznano kam. Pred letom dni so skušali preplaviti mesto, skozi katero priteka Timav na dan. Toda ne ta ne drugi poskusi se doslej niso obnesli. Vsekakor pa so do danes že ugotovili s pomočjo raznil merilnih priprav, da glavni tok Tima-ma priteče s Krasa preko sedla pri Medji vasi. Drugi rokavi pa tečejo vzporedno z morsko Obalo Tržlič— Trst in domnevajo, da so povezani s podmorskimi izviri pri Devinu in Sesljanu ter a Brojnico, kjer j<s et-ari tržaški vodovod.
Iz vsega tega je razvidno, da do-elfij pravzaprav vemo malo o tej fcro^-fci podzemeljski relri.
Pred kratkim je umrl v ZDA znanstvenik Enrico Fermi, ki je bil italijanskega pokolenja. Večino svoje-
/
fcf, J i t « !
ms .
m
i;fr
■0:1
' šmmš;, -.....
V J $»


ga življenja je posvetil raziskovanju otomske energije. Med drugim je odkril gibanje molekulov v plinskem stanju ter s tem postavil temelj raziskovanju atomske energije. %
Često se rodi novorojenček z raznimi pomanjkljivimi ali odvečnimi deli telesa, ki vzbujajo zanimanje

Ü
llF^" - t-I ty<a ■
.....i
zdravnikov in drugih ljudi. To dete se je rodilo s številnimi zobmi, ki pa so bili nenaravno razraščeni in so mu jih zato morali zdravniško izdreti
:• t ■J :ïf
y .-t ....
v	ki
i'1"	iÊflsii::- ' : ll« ■ -,

Razvoj letalstva je danes tako nagel, da je to ali ono letalo, ki je bilo še
pred kratkim moderno, postalo kar čez noč »zastarelo«. V prizadevanju, da bi izdelali čim popolnejše letalo, sestavljajo strokovnjaki letala najrazličnejših oblik in sposobnosti. To je eno izmed najnovejših tipov letal ameriške mornarice, ki se dvigne s
tal navpično,	i
* ^
V zgodovini poznamo več umetnikov m znanstvenikov, ki so že v zgodnji mladosti pokazali svojo izredno na-
i" " mMm illlllBII
VA4*1!! à
m-,
, j

B

y-yi > a

^miOfiTttrrr trni hm f>
darjenst: Med- te spada tudi Ana Braillard iz Ženeve, ki je stara šele enajst let in je že spisala knjigo pod naslovom »Dandinet« ter pripravlja novo ilustrirano knjiao z naslovom
»Ana v šoli«. *
Tudi razna afriška plemena imajo lastno umetnost. Ta lesena glava, na kateri leži kača, je delo enega izmed
y mm
>: ; ■
¿ 4 wJgtó/V«? % i
-, .-'-i' "'
-'nWm®™ ■ -t.
i;-:- ^ï-^S^s^î : -X'C:^^iiSfc^îs^:^
M : ~ > î? 1
lÈÈÈm
. .. ...^¿^^'iv'-:-i-

pripadnikov plemena Bamun iz Kamenina. Delo o marsičem spominja na evropski »surrealizem«.
TRISTAN BERNARD V OPERI Francoski pisec Tristoti Bernard je nekega večera sedel v operi zraven nekoga, ki je ves čas predstav, ti-homa pevaje spremljal tenorja na odru. Ko je Bernarda minila potrpežljivost, je rekel svojemu sosedu: »Koliko vrst bedakov je na iem svetu!«	,
»Ali mislite name?« ga je vpraša1 sosed.
»Niti najmanj,« je mirno odgovoril Bernard. Mislim na onega, bedaka na odru, ki me moti pri poslušanju vas.«
I	|l	\	. ^
m
S8P
.-. .-.v:.- v '^'^IffiW» '
íü i «ü I
Nedavno so bile v zahodnem delu Berlina volitve, na katerih so zmagali socialni demokrati. Kot smo že poročali, je pred volitvami prišlo na zborovanju v »Zimski palači« do izgredov, ki so jih izzvali pristaši »Nemške stranke«, znane po svojem protidemokratičnem in protižidov-tke-m razpoloženju. Slika kaže prizor iz nupada pristašev omenjene stran-ks na pristaše di'itgih strank