379ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Borut Batagelj
Od skokov k poletom
Za~etki smu~arskih skokov na Slovenskem in uveljavitev Planice v ~asu med obema
vojnama
1. Uvod
Malo je tem slovenske zgodovine, ki bi tako izrazito zaznamovali svetovno zgodovino,
kot jo je Planica s smu~arskimi skoki oziroma poleti. Nih~e ne more mimo tega. Od leta
1934, ko je v Planici Birger Ruud prvi~ premaknil mejo ~lovekovih zmo‘nosti poleteti na
smu~eh na 92 metrov pa vse do leto{njih 231 metrov Mattija Hautamäkija, je Planica kraj
svetovnega slovesa. Medtem se je marsikaj ogromno spremenilo, {e najve~ v pojmovanju
{porta in njegovi povezavi s sodobno dru‘bo. Planico ‘e sedemdeset let izzivajo nova tehni~na
vpra{anja, ki so skozi vso obdobje vedno znova silila v ospredje. Toda dolgoro~no skozi
prizmo ~asa dru‘boslovno uravnanega pogleda so tehni~ni izzivi (tako prireditelja kot tek-
movalcev) od vedno le dinami~ni spremljevalec psiho-sociolo{kega fenomena, ki vle~e. Na
eni strani je »ikarusov kompleks« posameznika, na drugi socialno kulturni pojav dru‘abnega
dogodka. Planici je do sedaj s postopnim tehni~nim napredkom obeh velikank uspelo
ohranjevati atraktivnost. Psiho-sociolo{ki fenomen se je s tem zlil skozi zgodovinski proces
posledi~no v dejstvo, da Planico tesno povezujemo s slovensko nacionalno identiteto.
Prav z vidika nacionalne identitete, katero najbolje spoznavamo skozi dioptrijo zgodo-
vinske raziskave in posebej zaradi svetovnih razse‘nosti plani{kih dogodkov, je te‘ko razu-
meti, zakaj se slovenska historiografija smu~arskim skokom {e ni podrobneje posvetila. Br‘ko-
ne je zgodovina {porta pri nas {e vedno trivialna tema. Tako se je ob nostalgiji in vsakoletnih
kli{ejskih dotikih preteklosti ‘e oblikoval plani{ki mit. Pri~ujo~a razprava posku{a mestoma
nekriti~no povzete razse‘nosti Planice umestiti v razumljiv zgodovinski kontekst za~etkov
smu~arskih skokov (poletov) v obdobju do druge svetovne vojne.
2. Smu~arski skoki – od terenskih skokov v {portno disciplino
Odkar ~love{tvo pomni smu~anje, obstajajo tudi smu~arski skoki. Ko med gibanjem na
smu~eh smu~ar naleti na oviro, jo mora premagati. Seveda je od ovire in spretnosti smu~arja
odvisna odlo~itev, ~e se ji izogne ali jo presko~i. Naravni kriterij skoka se je tako ob zadostnem
~lovekovem smu~arskem znanju in atraktivnosti tega elementa v dolo~enih okoljih starosvet-
nega predmodernega smu~anja razvil v igro. Tako je bilo tudi na Blokah, ki so bile v ~asu
{irjenja modernega smu~arstva v~asih poimenovane kar »na{a Norvegija«. Blo{ko smu~anje
kot izrazit primer ljudskega geografsko izoliranega smu~anja v izro~ilu pozna tudi skoke.
Smu~anje, ki je prvotno slu‘ilo kot prometna dejavnost, so mnogi z obvladovanjem vzljubili.
Psiholo{ki element v{e~nega in prijetnega smu~anja je postal zabaven do te mere, da se je razvil
v igro. Kot je napisal Carl J. Luther, so na Blokah ‘e v najstarej{ih ~asih poznali primitivne
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 379–430
380 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
skoke, kjer so skakali ~ez enostavne iz snega narejene skakalnice.1 Tekmovanj menda niso
poznali, {lo je torej zgolj za zabavno obliko smu~anja, katere pa so se nekateri vneto oprijeli.
Rudolf Badjura je namre~ zapisal, da je na Blokah sli{al razne povesti »o znamenitih metulskih2
krmarjih, izmed katerih je eden pri skakanju celo bridko smrt storil«.3
^etudi nekateri teoretiki in raziskovalci zgodovine {porta vidijo korenine pojava {porta v
igri, v primeru starosvetnih blo{kih skokov {e ne moremo govoriti o {portni obliki smu~anja.4
Ne le da v pojavu ni vidnih prvin lastnosti modernega {porta, ampak je z vidika zgodovinske-
ga razvoja {e bolj pomembno drugo dejstvo: Pri starosvetnih blo{kih skokih se ne ka‘e nobe-
na direktna povezava s smu~arskimi skoki kot moderno kodificirano {portno disciplino, {e
najmanj kontinuiran razvoj smu~arskih skokov na Slovenskem. Smu~arski skoki, tak{ne kot
jih poznamo danes, so bili namre~ k nam prineseni ‘e v obliki in z lastnostmi moderne {port-
ne discipline.
Kontinuiran razvoj smu~anja iz utilitarne rabe se je v moderni me{~anski {port najprej
oblikoval na Norve{kem. Norve{ke se pridih tradicionalne smu~arske de‘ele, kjer je smu~anje
postalo izraz nacionalnega mi{ljenja in ~ustvovanja, {e najbolj upravi~eno dr‘i zato, ker je
prav tam prakti~no smu~anje kmetov, lovcev in vojakov prevzelo zna~ilnosti, s katerimi se je
smu~anje raz{irilo po svetu. Ena od njih so gotovo smu~arski skoki.
Osnova pot oblikovanja smu~arskih skokov oziroma smu~anja v {port je bil prosti ~as in
zabava, ki se je ob tehni~ni izpolnitvi opreme in z aktivnostjo nekaterih posameznikov (med
njimi izstopa Sondre Norheim5 (1825-1897), ki je ob selektivni zgodovini postal celo osred-
nji lik smu~arske »tranzicije«)6 najprej razvila na jugu Norve{ke. Opisovalci pokrajine Tele-
mark so ‘e okrog leta 1800 opazili mno‘i~no smu~arsko aktivnost prebivalcev ob prostih
nedeljah, kasneje pa se je {tevil~no smu~anje za~elo gojiti tudi v okolici Kristijanije (Oslo).
Ker smatram institucionalizacijo smu~anja za pomemben faktor razvoju, gre omeniti tu {e
leta 1877 ustanovljen Skiklub Christiania, ki sicer ni bil prvi na svetu, pa vendar klju~en pri
razvoju. Klub je leta 1879 organiziral smu~arsko tekmovanje v kraju Huseby, ki {e zdale~ v
tej de‘eli ni bilo prvo, veliko pa je vplivalo na pravila kasnej{ih smu~arskih tekmovanj. Kot
dokazuje norve{ki zgodovinar Leif Torgesen, naj noben dogodek oziroma obdobje ne bi ime-
lo ve~jega pomena na preoblikovanje smu~anja v {port – tako za tekmovanje kot rekreacijo –
kot ga ima dvanajstletno obdobje organiziranih smu~arskih tekmovanj v Husebyju. Z osnov-
nim motivom po oblikovanju vsestranskega smu~arja, so se tam razvili glavni obrisi pravil
1 Carl J. Luther, Auf der spur des ältesten alpinen Ski, v: Der Winter, {t. 9, let. 1931, str. 131, 132.
2 Metulje – kraj na Blokah, kjer je Boris Orel zabele‘il podatek, da so tam bili najbolj vneti smu~arji. V: Boris
Orel, Blo{ke smu~i. Vpra{anje njihovega nastanka in razvoja. SAZU, Ljubljana 1964, (dalje: Orel), str. 71. Omenjeni,
dale~ najbolj eruditi raziskovalec blo{kega smu~anja, se je kratko, vendar dovolj utemeljeno dotaknil tudi vpra{anja
skokov v zvezi s starosvetnim blo{kim smu~anjem. Ker so imele njihove smu~i samo preprosta prstna stremena,
meni, da so skoke dokaj te‘ko izvajali. Vesti o skokih bi bilo potrebno posebej raziskati, koliko se morda res nana{ajo
na staro dedi{~ino, in koliko na novej{i ~as, to je ~as za~etkov zimskega {porta pri nas, ki verjetno ni bil brez
dolo~enih vplivov na zabavno drsanje na Blokah, v Vidovskih hribih in njih sose{~ini. (Glej: Borut Batagelj, Blo{ko
smu~anje : izumrli zgodovinski fenomen kot izziv prihodnosti. V: Argo, let. 45 (2002), {t. 1 / 2, str. 57–59.) Bili bi na
napa~ni poti, ~e bi sku{ali v fantovskem zabavnem drsanju videti kaj ve~, kakor je v resnici bilo. V: Orel, str. 78.
3 Rudolf Badjura, Smu{ka terminologija. Samozalo‘ba, Ljubljana 1931, str. 3.
4 Primerjaj: Svetozar Gu~ek, Slovenija, zibelka smu~anja v srednji Evropi. Kme~ki glas, Ljubljana 1989, str. 71.
5 Norheim je na Norve{kem ~a{~en kot legenda. Ve~ o njem: www.sondrenorheim.com.
6 Sondre Norheim je kot odli~en smu~ar zabele‘en tudi kot svetovni rekorder v skoku. 1868 je zabele‘en njegov
skok dol‘ine 19,5 metrov. Glej: Planica 1934–1999, Dru{tvo Proplanica, Ljubljana 1999,(dalje: Planica 1934–1999),
str. 298. V letu 1860 pa naj bi Norheim v bli‘ini rodnega kraja Morgedal pri skoku iz skale dosegel tedaj neverjetnih
30,5 metrov. Glej: Heinz Polednik, Weltwunder Skisport. Welsermühl, Wels 1969, (dalje: Polednik), str. 24. Prva
zabele‘ena dol‘ina skoka je prav tako norve{kega izvora. Ko je (kasneje znameniti general) Olav Rye leta 1808 med
spustom naletel na grbino, naj bi ga vrglo 9,5 m dale~. Glej: Polednik, str. 24.
381ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
tekmovanja v nordijski kombinaciji, katerim ve~ ali manj sledimo {e v trideseta leta 20.
stoletja. »Obdobje Huseby« se je zaklju~ilo leta 1891, naslednje leto se je tekmovanje prese-
lilo v Holmenkollen, ko se je pri~elo novo obdobje, ki {e vedno traja.7
3. Za~etki smu~arskih skokov na Slovenskem
Tako kot so bili manj odmevni direktni poskusi {irjenja smu~arstva iz Skandinavije v
slovenske de`ele in si je smu~arstvo pri nas v ~asu do prve svetovne vojne le postopoma
prijemalo predvsem po zaslugi razvijajo~e se »zimske turistike«,8 tako so tudi smu~arski
skoki pri nas do dvajsetih let 20. stoletja neznanka.
Ko se je v devetdesetih letih 19. stoletja smu~anje za~elo {iriti v alpske de‘ele, kjer je
kasneje spreminjalo svojo obliko in dokon~no osvojilo svet, so se tu pri~enjala prva {portna
tekmovanja. V smu~arskih skokih so tako v srednji Evropi tekmovali prvi~ ‘e vsaj leta 1893,
ko so se na smu~arskih tekmovanjih pomerili v {tajerskem Mürzzuschlagu.9 V tem kraju pod
Semmeringom sta se vzor~no stopila {port in turizem, po mojem mnenju dva najnujnej{a
pogoja, ki sta smu~arske skoke v svetu naredila razpoznavne. Skakalnice so namre~ najprej
za~eli graditi v hitro rasto~ih alpskih letovi{~ih, ki so z razvojem novih zimskih {portov na{li
mo‘nost iskanja dobi~kak tudi izven uveljavljene poletne sezone. Kot je leta 1932 zapisal
eden najbolj{ih tedanjih smu~arskih poznavalcev Luis Trenker, so zimski turisti~ni centri v
vnemi po senzacionalnih skokih celo tekmovali.10 Posledica tega je bila (ob skakalnem na-
predku) gradnja »mamutskih« skakalnic.
Toda skoki se v Sloveniji {e zdale~ niso za~eli v Planici. Gradnja skakalnic v dolini pod
Poncami je zgolj rezultat dotedanjega zgodovinskega razvoja smu~arskih skokov, ki je zelo
slabo ali celo nepoznan. Zato je plani{kim dogodkom tridesetih let kot predzgodbo nujno
predstaviti nekaj zna~ilnosti razvoja {portnih smu~arskih skokov na Slovenskem iz dvajsetih
in za~etka tridesetih let 20. stoletja.
Ni naklju~je, da je bila pri nas prva umetna skakalnica zgrajena v neposredni bli‘ini
Bohinjske Bistrice. Bohinj oziroma Bohinjska Bistrica je ob danih geografsko-klimatskih
kot tudi infrastrukturnih pogojih (‘eleznica, hoteli) ‘e v ~asu pred prvo svetovno vojno rasel
v prvo resnej{e zimsko turisti~no sredi{~e pri nas. Skrb za turizem se je na Kranjskem pove~ala
po letu 1905, ko je bila ustanovljena De‘elna zveza za pospe{evanje tujskega prometa na
Kranjskem, intenzivneje pa se je na zimski turizem oziroma Bohinj ta orientirala leta 1910.11
Vendar Bohinj, ki je na jezeru imel naravno drsali{~e, od leta 1909 umetno sankali{~e12, v
letu 1911 pa ‘e ozna~ene smu~arske ture13, umetnega skakalnega objekta pred prvo svetovno
7 Leif Torgesen, The Huseby–period and its influence on rules of ski-racing. V: History of Skiing Conference.
Skiforeningen, Oslo 1998, str. 95–100.
8 O razvoju smu~anja v {portno disciplino glej: Borut Batagelj, Za~etki modernega smu~arstva na Slovenskem.
Od prvih poskusov konec XIX. stoletja do afirmacije smu~arstva na Slovenskem. Diplomsko delo. Ajdov{~ina 2000.
9 Glej ve~: Theodor Hüttenegger, Max Pfliger, Steirische Skigeschichte. Steirische Skiverband, Graz 1968,
str. 34–38;
10 Luis Trenker, Berge im Schnee. Henius & Co., Berlin 1932, (dalje: Trenker), str. 69.
11 Planinski vestnik, (dalje: PV), let. XVI (1910), {t. 4.
12 PV, let. XV (1909), {t 2. Takrat je izdala priro~no knji‘ico z naslovom Zimski {port v Bohinju, ki jo je lahko
dobil vsak interesent brezpla~no na sede‘u zveze, v ljubljanskem hotelu Lloyd. V njej so si lahko prebrali aktualne
podatke o {portnih vlakih, o zni‘anih voznih cenah (iz Ljubljane in Trsta), o {portnih napravah v Bohinju in tudi o
splo{nih navodilih in pravilih zimskih {portov.
13 Slovenski narod, (dalje: SN), 5. 1. 1911; SN, 31. 1. 1911.
382
vojno {e ni dobil. Prva skakalnica v Sloveniji je bila tam zgrajena {ele leta 1920, ko je Bohinj
‘e imel nov pridevek – »jugoslovanski Davos«.
Skakalnica je bila zgrajena na stro{ke istega leta ustanovljene [portne zveze, organiza-
cije, ki je konsolidirala vse slab{e urejene {portne panoge pri nas.14 Zimsko{portni odsek v
okviru zveze je vodil dr. Ciril @i‘ek, eden najpomembnej{ih smu~arskih organizatorjev v
prvi Jugoslaviji. Zaradi njegovih zaslug pri organizaciji gradnje, kon~no pa verjetno tudi
zato, ker naj bi jo @i‘ek prvi preizkusil, se je bohinjske skakalnice prijelo ime @i‘kova skakal-
nica. Ob pomo~i vojske je bila skakalnica zgrajena poleti 1920.15 Glavni argument gradnje
skakalnice je bil s strani zveze {portni interes, »da kot najmlaj{i tekmovalci v svetovni areni
smu~arskih skakalcev pri naravni nadarjenosti na{ega naroda ~im prej tudi mi dose‘emo
povpre~ne svetovne uspehe.«16 Zato ta skakalnica, kot prva v dr‘avi, ni mogla biti primerljiva
z nekaterimi tujimi, kjer se je zlahka presegalo dol‘ine 40 metrov, ampak je bila to skakalni-
ca primernej{a za za~etnike skokov, kjer so bili obi~ajni skoki le do 15 metrov.
Poudariti moram, da je bilo smu~arstvo takrat zaznamovano s premikom, ko se je njegova
tekmovalna razli~ica {ele uveljavljala. Prav @i‘ek in Joso Gorec sta namre~ zagovarjala
uvajanje tekmovalnega smu~arstva, v nasprotju s tedaj glavno slovensko smu~arsko avtorite-
to Rudolfom Badjuro, ki je bil izrazit zagovornik smu~anja kot »izpolnitve turistike v zi-
mskem ~asu«.17 ^e se omejim le na razumevanje skokov, je Badjura priznaval »veliki skok
raz skakalnico« le kot eno izmed {tirih variant skokov na smu~eh.18 Sicer tekmovalnega
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
14 Arhiv Slovenije, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, Serija dru{tvenih pravil po
kartoteki, (dalje AS, KBUDB), 8021, Pravila »[portne zveze Ljubljana«.
15 Arhiv Fakultete za {port, Jugoslovanska zimsko-{portna zveza, (dalje: AF[, JZ[Z), tipkopis Josa Gorca,
(dalje: Gorec), str. 1.
16 Sport, 25. 12. 1920.
17 Sport, 3. 7. 1920.
@i`kova skakalnica 1921.
383ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
smu~arstva oziroma skokov izraziteje ni zaviral, saj je dojel pomen tovrstnih panog pri {irjenju
smu~arstva, ~etudi to ni sovpadalo z njegovo oblikovano smu~arsko filozofijo. Prav uspeh
prvega zimsko-{portnega dr‘avnega prvenstva v Bohinju februarja 1921, imenovanega »Zim-
sko-sportni meeting«, ga je lahko prepri~al o napredku slovenskega oziroma jugoslovanske-
ga smu~arstva. Poleg drugih zimsko-{portnih disciplin, je takrat na skakalnici v bli‘ini
bohinjskega predora prvi~ potekalo tekmovanje v skokih za »prvenstvo Jugoslavije in Slove-
nije raz skakalnico«.19 Izmed petih prijavljenih tekmovalcev, od teh tudi dva predstavnika
zagreb{kih klubov, je vse tri skoke v brezhibni pokon~ni dr‘i izvedel Jo‘a Poga~ar (SK Ili-
rija). Enako dol‘ino kot dr‘avni prvak Poga~ar (9 metrov) je dosegel tudi Jo‘e Dolenc (Ljub-
ljanski sportni klub), vendar je zaradi manj gotove izvedbe dosegel drugo mesto. Ilirijan Ivo
Kav{ek se je sicer izkazal z najdalj{im skokom, toda njegov doskok pri 13 metrih se je kon~al
s padcem.20
18 Rudolf Badjura, Smu~ar. Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana 1924, str. 59.
19 Sport, 29.1.1921.
20 Sport, 25. 2. 1921
Skok Iva Kav{ka 1921.
384
Na prvem dr‘avnem prvenstvu so prvi~ nastopili tudi ~lani tik pred tem ustanovljenega Turi-
stovskega kluba Skala. Skala{i so poleg za~etkov alpinizma in filma mo~no zaznamovali tudi
slovensko smu~arsko zgodovino. Sprva z me{animi ob~utki sprejeti klub, ki si je v svojih pravi-
lih v prvi vrsti zadal gojiti »turistiko in smu{ki {port in pospe{evati oba v strokovnem {portnem
smislu«21 ter je predstavljal eno najmo~nej{ih smu~arskih matic, se je v manj{i meri ukvarjal
tudi s skoki. V programu sezone 1922/23 so imeli na Golovcu ob ugodnih dnevih predvidene
skakalne tekme.22 Bohinjska podru‘nica TK Skale pa je v za~etku sezone leta 1922 tudi uredila
bohinjsko smu{ko skakalnico, vendar je ni bilo mogo~e urediti v skladu z mednarodnimi predpi-
si. V na~rtu so imeli celo gradnjo nove primernej{e skakalnice na drugi lokaciji.23
Skoki so ostajali skozi vsa dvajseta leta obrobna smu~arska disciplina. Tak{en sklep se
nam ‘e poka‘e, ~e se le orientiramo na analizo dr‘avnih prvenstev. Bohinjska @i‘kova skakal-
nica je ostajala osrednji objekt vsaj do leta 1926. Tam je potekalo prvenstvo tudi v letu 1922,
ko je postal s skokom 14,7 metra prvak [ubert (teki so bili v Planici) in v letu 1924, ko je bil
s skokom 15,5 metra prvak zopet Poga~ar (teki so bili v Kranjski gori). V letu 1923, ko so bili
teki izvedeni v okolici Rakeka pa tekmovanja v skokih sploh ni bilo, medtem ko je bilo v letu
1925 dr‘avno prvenstvo odpovedano zaradi slabe zime.
Tekmovalo se je po pravilniku Jugoslovanske zimsko-{portne zveze (JZ[Z) o tekmoval-
nih dolo~ilih za smu{ke tekme, ki je obsegal po tujih vzorih dokaj natan~ne dolo~be. Z vidika
dana{njega pogleda je morda v zvezi s skoki zanimiva dolo~ba, ki daje pravico sodniku, da ta
izlo~i tekmovalca glede na presojo sposobnosti ‘e po prvem skoku ali pa natan~na dolo~ila
ocenjevanja, kjer dol‘ina skoka sploh ni igrala tako pomembne vloge.24
V naslednjih letih se je iz Bohinja ‘ari{~e {portnega skakanja preselilo v Zgornjesavsko
dolino, posebej v Kranjsko goro in Mojstrano, kjer sta razvijajo~a zimsko turisti~na kraja po
zaslugi obeh tujsko prometnih dru{tev pa tudi ob organizacijski pomo~i JZ[Z v veliki meri
smu~arsko napredovala.
V sezoni 1925/26 je bila postavljena skakalnica v Kranjski gori, ki sicer ni bila zadovolji-
vo zgrajena.25 Na njej so tudi izvedli skoke za dr‘avno prvenstvo, kjer je z 10 metrskim
skokom zmagal Zdenko [vigelj. Naslednjo sezono pa so odprli nekaj ve~jo skakalnico v
Mojstrani, kjer je s skokom 18,5 metra na dr‘avnem prvenstvu zmagal dolgo let najbolj{i
jugoslovanski smu~arski tekmovalec Jo{ko Jan{a. Ta prireditev je bil najverjetneje tudi prvi
filmsko zabele‘en smu~arski dogodek pri nas.26 Skakalnica v Mojstrani27, zgradila se je po
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
21 AS, KBUDB, 3435, Pravila Turistovskega kluba »Skala« v Ljubljani.
22 Smu~arski program T.K. Skala v Ljubljani za zimskosportno sezono 1922/23. Smu~arski odsek TK Skala,
Ljubljana 1922.
23 AF[, JZ[Z, Dopis TK Skala – podru‘nica Bohinj na JZ[Z, Bohinjska Bistrica, 9. 12. 1922. TK Skala je
predlagala za redno skup{~ino tudi razpravo o gradnji skakalnice blizu Ljubljane. Glej: AF[, JZ[Z, Dopis TK Skala
JZ[Z, 30. 6. 1924.
24 AF[, JZ[Z, Tekmovalna dolo~ila za smu{ke tekme. Paragraf 38, ki je dolo~al ocenjevanje je imel naslednje
to~ke: »1.) Skoki se po postavi, obvladanju smu~i in dol‘ini skoka ocenjujejo z to~kami 1; 1,1; 1,2; 1,3; itd do 6.
Torej je to~ka 1 za najbolj{i skok. 2.) Predpisani so trije skoki. Izostali skok dobi to~ko 6. 3.) Za gotov skok je 3
najslab{a to~ka. Za padec je 3 najbolj{a to~ka. 4.) Skoki, ki ne dose‘ejo minimalne daljave, se cenijo s to~ko 6. 5.) V
slu~aju enakih to~k odlo~uje dalj{i skok. 6.) Sodniki ocenjujejo posamezno. Kon~ne to~ke se dolo~ijo iz srednje
ocene vseh sodnikov.«
25 AF[, JZ[Z, Dopis JZ[Z @upanstvu ob~ine Kranjska gora, 18. 9. 1926. JZ[Z se je ponudila, da na svoje
stro{ke nudi doma~ega in tujega strokovnjaka, ki bi izbrala prostor in izdelala na~rte za skakalnico, ki bi jo zgradili
in oskrbovali z ob~inskimi sredstvi. O nadaljnjem urejanju in neprimernosti objekta: AF[, JZ[Z, Objave JZ[Z iz
seje 15. 11. 1926; AF[, JZ[Z, Zapisnik 5. redne seje JZ[Z, 3. 1. 1927.
26 Posnel ga je Metod Badjura in se ni ohranil. Glej: Ivan Nemani~, Filmi Metoda in Milke Badjura: 1926–1969.
Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1994, (dalje: Nemani~), str. 20. Badjura oziroma Sava film je filmski zapis
ponudil v odkup JZ[Z. Glej: AF[, JZ[Z, Dopis Sava filma JZ[Z, Ljubljana, 10. 12. 1927.
27 O gradnji in te‘avah pri tem glej: AF[, JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 15. 11. 1926.
385ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
zaslugi bratov Jan{a in Mince Rabi~eve, finan~no pa jo je podprla tudi JZ[Z28, je bila za
takratno pojmovanje najmodernej{a pri nas. Vse resnej{i in na~rtnej{i pristop k skokom se
ka‘e tudi v nameri JZ[Z, da bi v Mojstrano na skakalni trening povabila celo Alberta Bildste-
ina29, skakalnega poznavalca in izumitelja, ki je bival v bli‘nji Koro{ki.
JZ[Z pa je kmalu spoznala, da se lahko skakalni {port razvije le ob dejstvu, da se nudi
posameznikom mo‘nost treninga brez dodatnih visokih stro{kov. Ker je bila bohinjska skakal-
nica predale~, povrhu pa {e potrebna popravila in vzdr‘evanja, se je zveza odlo~ila zgraditi
skakalnico v Ljubljani. Po pregledu terenov, ki jih je izvedel Stanko Bloudek, so se odlo~ili
za lokacijo [i{en{kega vrha. @e v letu 1925 je bila skakalnica dograjena, toda zaradi pomanj-
kanja snega tedaj sploh ni bila preizku{ena.30 V za~etku naslednje sezone so po strokovnem
pregledu skakalnice v JZ[Z ugotovili, da se zvezi popravilo skakalnice finan~no ne spla~a.
Joso Gorec je predlagal, da skakalnico brezpla~no predajo v ureditev in vzdr‘evanje Iliriji.31
Ilirija je skakalnico prevzela in jo za sezono 1926/27 za~ela urejati.32
Pravo prelomnico v {portnem smu~arskem razvoju pa je prinesla sezona 1927/28. JZ[Z
po olimpijskem neuspehu leta 1924 v Chamonixu, na olimpijskih igrah v St. Moritzu ni
hotela ve~ igrati vloge eksotov. Priprave na olimpijske igre kot najpomembnej{i {portni do-
godek so zahtevale na~rtno in strokovno delo. Ker so ‘elje takratnih smu~arskih organiza-
torjev mo~no presegale nivo znanja, so se v JZ[Z odlo~ili, da k nam povabijo priznanega
norve{kega smu~arskega strokovnjaka. Vabilu se je odzval in‘. Thorleif Tunold Hanssen.
Prihod Hanssna, ki se je zvezi sicer ponudil samoiniciativno kar dvakrat ‘e spomladi
192633, njegovo tretje pismo34 junija 1927 pa je kon~no dobilo odziv, je korenito posegel v
sistem smu~arskega treninga. Pravzaprav bi o resnej{ih treningih pred tem ‘e te‘ko govorili.
JZ[Z se je odlo~ila, da bi ga honorirala za ~as od 15. novembra 1927 do 15. februarja 1928.35
Hanssen se je izkazal kot dober vodja olimpijskih treningov, posebej koristen pa je bil z
nasveti pri gradnji skakalnic36, saj se je s tem vpra{anjem veliko ukvarjal tako na Norve{kem
kot na ^e{kem.37 Hanssen je pred odhodom v St. Moritz vodil olimpijski trening v Kranjski
28 AF[, JZ[Z, Tajni{ko poro~ilo glavne skup{~ine JZ[Z, 1927.
29 AF[, JZ[Z, Dopis JZ[Z Bildsteinu, Ljubljana, 14. 1. 1927; AF[, JZ[Z, Zapisnik 6. seje JZ[Z, 10. 1. 1927.
30 AF[, JZ[Z, Tajni{ko poro~ilo III. redne skup{~ina JZ[Z, 1926; AF[, JZ[Z, Slu‘bene objave JZ[Z, 25. 11.
1925.
31 AF[, JZ[Z, Zapisnik 2. redne seje JZ[Z, 3. 11. 1926. O dolo~ilih prepustitve skakalnice SK Iliriji glej: AF[,
JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 15. 11. 1926; AF[, JZ[Z, Objave JZ[Z iz seje 15. 11. 1926.
32 AF[ JZ[Z, Zapisnik 4. redne seje JZ[Z, 13. 12. 1926.
33 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Praga, 22. 4. 1926. Ker mu JZ[Z na pismo ni odgovorila se je ~ez tri tedne
celo ponudil {e enkrat. Glej: AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Praga, 17. 5. 1926.
34 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Kongsberg, 21. 6. 1927.
35 AF[, JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 6. 7. 1927.
36 Hanssen je z nasveti gradnje skakalnic nadaljeval tudi po njegovih treh sezonah v Sloveniji in sicer dopisno.
Glej: AF[, JZ[Z, Dopis JZ[Z Hanssnu, 7. 12. 1931. O njegovem poznavanju tehni~ne gradnje skakalnic pri~a tudi
dejstvo, da je bil v letu 1932 s strani FIS (poleg Straumanna) imenovan za vodjo komisije za vpra{anje skakalnic.
Glej: AF[, JZ[Z, FIS 1932, Rundschreiben Nr. III.
37 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Kongsberg, 17. 10. 1927.
386
gori, katerega so se udele‘ili tedanji najbolj{i slovenski smu~arski tekmovalci. Sode~ po
poro~ilih in‘. Janka Jan{e, ki je organizacijsko olimpijski treninga podrobneje sestavil, so se
skokom posve~ali manj. Za~eli naj bi s povsem elementarnimi pojmi.38 Poleg tega je Hans-
sen v ~asu treninga v Kranjski gori izvedel pregled in korekture tamkaj{nje skakalnice ter jo
sam v dveh skokih od 15 – 20 metrov prvi preizkusil.39 V skokih na{i tekmovalci na olim-
pijskih igrah {e niso nastopili. Raven skakanja jugoslovanskih reprezentantov {e zdale~ ni
bila primerljiva z mednarodno konkurenco.
JZ[Z, ki je bila od leta 1923 vklju~ena v Mednarodno smu{ko komisijo, predhodnico v
letu 1924 ustanovljene Mednarodne smu~arske zveze (FIS), je v svoji korespondenci od
razli~nih nacionalnih zvez prejemala vabila na smu~arska tekmovanja, ki so po pravilu vsa
obsegala tudi tekmovanja v smu~arskih skokih. Toda jugoslovanski tekmovalci so se od pr-
vega mednarodnega nastopa v Novem svetu na ^e{kem 1923 do smu~arskih tekem pri ro-
munskem Bra{ovu 1929, vedno udele‘ili le tekmovanj v smu~arskih tekih. Vklju~no z
voja{kimi in akademskimi prvenstvi so se v tem obdobju na tujem udele‘ili sedmih tekmo-
vanj. Pozimi 1929, ko so bili najbolj{i jugoslovanski smu~arji prvi~ na dalj{i evropski tur-
neji, sta Jo{ko40 in Janko Jan{a v Romuniji prvi~ v mednarodni konkurenci nastopila v sko-
kih.41 Mesec dni zatem, na nem{kem dr‘avnem prvenstvu v Klingenthalu, na za slovenske
razmere ogromni napravi, kjer so na treningu dosegali skoke tudi ~ez 50 metrov, pa se je na
tekmovanju za nastop ohrabril le Jo{ko Jan{a.42 Neverjeten vtis, {e posebej pa strah v kosti, je v
nadaljevanju turneje na{im reprezentantom vlila 70 metrska skakalnica v poljskih Zakopanih.43
Stik z razvitim smu~arskim svetom in nove izku{nje tekmovalcev so tvorno posegli v
strokovno vklju~evanje v svetovni skakalni razvoj. Z vidika mednarodnih vez pa je novo
perspektivo prina{al tudi sklep kongresa FIS, ki je predvidel za vsako nacionalno zvezo
dolo~itev treh mednarodnih skakalnih sodnikov.44
JZ[Z se je po letih postopnega napredovanja ‘e po~utila zmo‘no, da v letu 1930 v Slove-
niji organizira prvo mednarodno smu~arsko tekmovanje. Priprava tak{nega dogodka pa je
kot pogoj zahtevala moderno urejeni skakalni objekt45, ki bi ustrezal vsem mednarodnim
normam. Hanssen se je po poletju 1928, ko se je bil vrnil v doma~i Kongsberg in tam deloval
tudi pri snovanju skakalnic46, znova vrnil v Slovenijo. V dveh zaporednih sezonah se je bolj
intenzivno posvetil tudi skakalnemu treningu,47 kjer je seznanjal slovenske tekmovalce s
skakalnimi osnovami in jih kalil za postopen vstop v mednarodno konkurenco.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
38 AF[, JZ[Z, Pismo Janka Jan{e JZ[Z, Dovje, 7. 11. 1927
39 AF[, JZ[Z, Poro~ilo Janka Jan{e z olimpijskega treninga, nedatirano, decembra 1927.
40 Jo{ko Jan{a je v teku na 15 in 30 km takrat v dokaj mo~ni srednjeevropski konkurenci celo zmagal, kar je bil
do tedaj najve~ji rezultat jugoslovanskega tekmovalnega smu~anja. O konkurenci glej: AF[, JZ[Z, Lista concuren-
tilor, Campionatul national 1929 Predeal – Brasov.
41 AF[, JZ[Z, Pismo ing. Janka Jan{e, Bra{ov, 28. 1. 1929.
42 AF[, JZ[Z, Pismo in‘. Janka Jan{e, Krakov, 11. 2. 1929.
43 AF[, JZ[Z, Pismo in‘. Janka Jan{e, Wroclaw, 12. 2. 1929.
44 AF[, JZ[Z, FIS 1929, Rundschreiben Nr. II. S strani JZ[Z so bili predvideni Ante Gnidovec, Joso Gorec in
Stane Pelan. Z okro‘nico FIS januarja 1932 so bili kot prvi mednarodni sodniki iz JZ[Z potrjeni: Janko Berce, Joso
Gorec, Stane Kveder in Karol Tauber. Glej: AF[, JZ[Z, FIS 1932, Rundschreiben Nr. 1. Sicer so bili teoreti~ni izpiti
za sodnike v skokih v Sloveniji prvi~ razpisani v letu 1932. Glej: AF[, JZ[Z, Zapisnik 10. redne plenarne seje,
20. 6. 1932.
45 AF[, JZ[Z, Dopis Prometnemu in olep{evalnemu dru{tvu za Notranji Bohinj, Ljubljana, 16. 3. 1928.
46 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Kongsberg, 8. 6. 1928; AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna Gorcu, Kongsberg,
13. 6. 1928.
47 Gorec, str. 9; AF[, JZ[Z, Redna seja JZ[Z, 11. 2. 1929.
387ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Kljub temu, da sta bili ‘e v sezoni 1928/29 odprti dve sodobnej{i skakalnici na Bledu48,
kot organizator mednarodnega tekmovanja pa sta se v dopisih tujim zvezam pojavljala sku-
paj Bled in Bohinj, se je zveza odlo~ila, da zgradi novo skakalnico v Bohinjski Bistrici.
Hanssen si je v letu 1928 ogledal teren za novo skakalnico,49 ki je bila do neke mere zgrajena
{e pred koncem istega leta.50 V za~etku februarja 1929, ko bi se na njej ‘e lahko za~elo
vaditi51 pa naj bi bila razpisana celo tekma.52 Vendar na nesre~o skakalnega razvoja objekt ni
bil zgrajen tako, kot bi moral biti, tako da je Hanssen ‘e takoj zatem podal natan~ne korektu-
re.53 Tedaj pa se je za~elo zapletati, tako pri denarju kot tudi pri vremenu. Tudi v sezoni 1929/
30 nova 50 metrska skakalnica ni za‘ivela po predvidenem scenariju, saj jo je zagodlo vre-
me. Prva mednarodna smu~arska prireditev pri nas je bila tako odpovedana. Prvi mednarodni
krst je tako nova Hanssnova skakalnica v Polju pri Bohinjski Bistrici do‘ivela {ele v letu
1931, ko je na njej najve~ znanja razkazoval novi skakalni trener Sigmund Guttormsen. Tek-
ma v skokih za dr‘avno prvenstvo leto prej je bila tako tedaj v Mojstrani, kjer se je prvi~ pri
nas izvedlo tekmovanje v nordijski kombinaciji. Prvi prvak v tej disciplini je postal Jo{ko
Jan{a. Bogo [ramel, takrat najbolj{i skakalec, je bil drugi.54 Brata Jan{a in Bogo [ramel so
se tistega leta udele‘ili Svetovnega prvenstva na Norve{kem. Dogodek je z vidika retrospek-
tive pomemben zato, ker so bili tedaj prvi in hkrati zadnji predstavniki, ki so se v okviru prve
Jugoslavije udele‘ili znamenitih holmenkollnskih tekmovanj.
48 Gorec, str. 9. Bled in Bohinj sta se kazala kot velika rivala, tako kot so tudi drugi gorenjski kraji pogosto
ljubosumno nastopali eden proti drugemu. Tako je bilo tudi naslednje leto, pri pripravah na mednarodne tekme 1931.
Bled je zahteval skakalno tekmo zase. Kasneje je pri{lo do velikih sporov, tako da se je JZ[Z odlo~ila, da izvede celo
prvenstvo v Bohinju. Glej: AF[, JZ[Z, Dopis Sportnega kluba Bled JZ[Z, Bled, 30. 8. 1930.
49 AF[ JZ[Z, Dopis Prometnemu in olep{evalnemu dru{tvu za Notranji Bohinj, Ljubljana, 26. 5. 1928; AF[,
JZ[Z, Dopis Prometnega dru{tva Bohinj, Bohinjska Bistrica, 13. 1. 1929.
50 AF[, JZ[Z, Dopis ob~inskega urada Bohinjske Bistrice JZ[Z, Bohinjska Bistrica, 16. 1. 1929.
51 AF[, JZ[Z, Dopis Prometnega dru{tva za Bohinj, Bohinjska Bistrica, 3. 2. 1929.
52 AF[, JZ[Z, Zapisnik 10. redne seje smu{ko tehni~nega odbora JZ[Z, 8. 2. 1929.
53 AF[, JZ[Z, Pismo Hanssna JZ[Z, Ljubljana, 26. 2. 1929; Glej tudi: AF[, JZ[Z, Stanje na skakalnici v
Bohinju, nedatirano, 1929. V na~rtu je bila tudi tribuna za kralja.
54 Gorec, str. 10.
Skok Guttormsna v Bohinju 1931.
388 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
V dobi, ko se je v skokih kazalo ve~ navdu{enja kot znanja, naj omenim kratko {e neka-
tere druge zna~ilnosti iz razvoja skokov, katere Planica po letu 1934 postavi v senco. V za~etku
tridesetih let je bila kar splo{na praksa, da so rasle nove skakalnice nesorazmerno s {portnim
razvojem skokov. [portni organizatorji, kakr{en je bil Ante Gnidovec, so opa‘ali, da ho~ejo
ve~ji in manj{i kraji v prvem navdu{enju nena~rtno graditi umetne skakalnice. @rtvovale so
se velike vsote zato, da je bilo kasneje mnogo objektov opu{~enih in zanemarjenih tudi v
krajih, ki so sicer imeli idealne pogoje. Delalo se je brez na~rta, graditelji niso imeli raz~i{~enih
pojmov, ~emu naj bi skakalnice slu‘ile.56 Skoke so smatrali privla~ne predvsem z vidika
gledalca. Tedaj glavna smu~arska disciplina – smu~arski tek, ki je imel v pojmovanju takrat-
ne stroke vi{ji vzgojno {portni pomen, interesu gledalca {e zdale~ ni tako ustrezal kot smu~arski
skoki. O~itno je, da turisti~ni moment ni bil zadosten razlog za gradnjo. [e manj za ohranitev
objektov. Ve~ {portnih poznavalcev, eden od njih je bil Stane Predali~, je karikirano opa‘alo,
55 Gorec, str. 72; Ve~ ostalih zanimivih tabel v zvezi s plani{kimi prireditvami, dr‘avnimi in svetovnimi rekordi
ter drugo statistiko glej v: Planica 1934 – 1999, str. 295–307.
56 Ante Gnidovec, Smu~arski skoki. V: Ob 10-letnici Smu~arskega kluba Ljubljana 1928 – 1938, SK Ljubljana,
Ljubljana 1938, (dalje: Gnidovec), str. 62.
Leto Ime skakalca Skakalnica Metrov
1921 Jo‘a Poga~ar Bohinj 9
1922 V. [ubert Bohinj 14,7
1924 Jo‘a Poga~ar Bohinj 15,5
1927 Jo‘a Poga~ar Mojstrana 25
1928 Hubert Ojcl Mojstrana 28
1929 Hubert Ojcl Mojstrana 29,5
1929 Bogo [ramel Bled 33
1930 Bogo [ramel Holmenkollen 33,5
1931 Bogo [ramel Bohinj 35
1931 Bogo [ramel Bohinj 36
1931 Jo{ko Jan{a Bled 38
1931 Bogo [ramel Oberhof 40
1932 Bogo [ramel Bohinj 42
1932 Franc Palme Bohinj 43
1933 Franc Palme Innsbruck 50,5
1933 Franc Palme Innsbruck 51
1933 Bogo [ramel Harachow 54,5
1934 Tone De~man Bled 55
1934 Franc Palme Zakopane 59
1934 Franc Palme Planica 62
1934 Albin Nov{ak Planica 66
1935 Albin Nov{ak Planica 67
1935 Bogo [ramel Planica 68
1935 Bogo [ramel Planica 72
1936 Albin Nov{ak Planica 81
1936 Albin Nov{ak Planica 89,5
1941 Rudi Fin‘gar Planica 95
Razvoj slovenskega oziroma jugoslovanskega rekorda:55
389ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
da je v Sloveniji celo ve~ skakalnic kot solidnih smu~arskih skakalcev.57 Med {portnim in
turisti~nim momentom se je tehtnica nagnila bolj v prid slednjega, pri ~emer so JZ[Z, ki se je
orientirala vedno bolj na mednarodni vrhunski tekmovalni nivo in klubi, ki niso premogli
znanja, {e manj pa sredstev, ostajali nemo~ni. Veliko primernej{e za na~rtni napredek {port-
nih smu~arskih skokov bi bilo, ~e bi klubi, ki so za~eli na~rtneje gojiti skoke, gradili poceni
in enostavne skakalnice iz snega. S tega vidika je za ~as po letu 1928 pomembna ugotovitev,
da se je tedaj pojavil trend ustanavljanja specializiranih smu~arskih klubov, ki se poslej niso
ve~ borili za uveljavljanje interesov v ve~pano‘nih {portnih klubih, ampak so vse mo~i pre-
usmerili izklju~no v organizacijo smu~arstva.
Smu~arski klubi so se najprej ustanavljali v ve~jih mestih in zato so se vse pogosteje
skakalnice gradile v bli‘ini ve~jih urbanih sredi{~. Mariborski {portniki so zgradili svojo
prvo skakalnico na Klopnem vrhu leta 1929, toda bila naj bi povsem neustrezna.58 Maribor je
tako v bli‘ini Betnave dobil prvo uporabno skakalnico v sezoni 1930/31.59 Kot starej{e
smu~arsko mesto, v okolici katerega so bila organizirana tekmovanja ‘e leta 1911, je Mari-
bor nov smu~arski zagon dobil v drugi polovici dvajsetih let, ko sta intenzivneje smu~arstvo
za~eli gojiti smu~arski sekcija v okviru 1. mariborskega sportnega kluba in zimsko-{portni
odsek mariborske sekcije SPD, v letu 1930 pa je bil ustanovljen specializirani Mariborski
smu~arski klub.60 Betnavska skakalnica se je zgradila za potrebe organizacije dr‘avnega prven-
stva 1932, ki se je v tisti sezoni zaradi pomanjkanja snega na razo~aranje prizadevnih [tajer-
cev izvedlo v Kranjski gori. [ele koncem februarja je bilo dovolj snega, tako da je prva
skakalna prireditev z mednarodno udele‘bo v Mariboru potekala 21. februarja 1932, ko naj
57 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Sportni klub Ilirija, (dalje: ZAL, Ilirija), Referat Staneta Predali~a, tipkopis iz
leta 1936.
58 AF[, JZ[Z, Dopis 1.mariborskega sportnega kluba, Maribor, 11. 1. 1929.
59 AF[, JZ[Z, Poro~ilo Zdenka [viglja o pregledu skakalnice v Mariboru, 10. 1. 1930; AF[, JZ[Z, Dopis
mariborskega zimsko-sportnega podsaveza, Maribor, 16. 12. 1931; AF[, JZ[Z, Zapisnik I. izredne plenarne seje
JZ[Z, 21. 12. 1931. Korekture za skakalnico je leta 1932 opravil Hanssen.
60 Marburger Zeitung, 24. 9. 1930.
Jugoslovanska zimsko-{portna zveza
390
bi si skoke ogledalo celo 7000 ljudi.61 Skakalnica, katere se je ve~krat dr‘ala smola s po-
manjkanjem snega, je bila pove~ana v letu 1936.62 Prav zaradi slab{ih zim je zato za maribor-
ski okoli{ pridobila na pomenu skakalnica v Sv. Lovrencu na Pohorju, katero je tamkaj{nji
klub postavil v letu 1933.63
S smu~arskimi skoki se v letu 1933 podrobneje seznani tudi Celje. V letu 1930 ustano-
vljeni Smu~arski klub Celje, ki je nadaljeval smu~arsko tradicijo odsekov ve~ celjskih {port-
nih klubov, je skakalnico v Liscah odprl februarja 1933 z medklubsko skakalno tekmo z
mednarodno udele‘bo.64 Kljub temu, da dr. Julius Kugy ni imel prav ni~ skupnega s smu~ar-
skimi skoki, se je na pobudo nem{kih organizatorjev smu~arstva v Celju nova skakalnica
poimenovala po tem znanem planincu.65
Poleg vseh ‘e omenjenih skakalnic sta bili v letu 1932 pregledani skakalnici v Kamniku66
in skakalnica SK Begunje v dolini Dragi67, na Jesenicah pa je SK Bratstvo imelo te~aj v letu
1931 na skakalnici Lada Ko~arja.68 Postopoma so se s skoki seznanjale tudi druge, dotlej
manj smu~arske regije. @e v letu 1927 so na~rtovali skakalnico v [kofji Loki,69 leta 1930 je
na [mohorju skakalnico zgradil Sportni klub La{ko,70 leta 1930 so skakalnico snovali v
Me‘ici,71 v letu 1934 so zgradili skakalnico v Zagorju ob Savi…72 Mnogi manj{i klubi so
za~eli organizirati skakalne te~aje in tekme, tudi Sokoli so v sezoni 1930/31 ‘e posedovali
prvo skakalnico. Leta 1932 so imeli Sokoli iz Kranja dru{tvene skakalne tekme na [marjetni
gori.73 Pri snovanju teh manj{ih skakalnic je igral pomembno vlogo in‘. Janko Jan{a, ki je bil
dejaven tudi pri njemu doma~i in po zakopanskem vzoru zasnovani ve~ji blejski skakalnici.
Blejska skakalnica prestolonaslednika Petra v Zaki je bila pred plani{ko velikanko najve~ja
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
61 AF[, JZ[Z, Poro~ilo o smu~arskih tekmah v Mariboru, 20 in 21. 2. 1932.
62 Marburger Zeitung, 19. 12. 1936.
63 Marburger Zeitung, 5. 3. 1933.
64 Zgodovinski arhiv Celje, Okupacijska ob~ina Celje (1941–1945), Gradivo celjskih Nemcev, (dalje: ZAC),
Zapiski ob 10 letnici SK Celje. Glej tudi: Edo Paidasch, Zehn Jahre Skiklub Celje 1930–1940. Celje 1940 in AF[,
JZ[Z, Dopis Smu~arskega kluba Celje, Celje, 4. 10. 1934.
65 ZAC, Sondernummer Aqua-Bum oder der 1. Stemmbogen, str. 3. Poimenovanje skakalnice je neposredna
posledica odmevnega dogodka, ko je Kugy v Celju predaval februarja 1932.
66 AF[, JZ[Z, Zapisnik 6. redne plenarne seje JZ[Z, 7. 1. 1932.
67 AF[, JZ[Z, Zapisnik 7. redne plenarne seje JZ[Z, 29. 1. 1932.
68 AF[, JZ[Z, Dopis Gorenjskega zimsko-sportnega podsaveza JZ[@, Jesenice, 14. 12. 1931.
69 AF[, JZ[Z, Dopis Prometnega odseka mesta [kofja Loka JZ[Z, [kofja Loka, 18. 10. 1927.
70 AF[, JZ[Z, Dopis Oskarja Bullingerja iz SPD – posavske podru‘nice JZ[Z, La{ko, 20. 7. 1930.
71 AF[, JZ[Z, Dopis mariborskega zimsko sportnega podsaveza Janku Jan{i, Maribor, 10. 12. 1930.
72 AF[, JZ[Z, Dopis smu{kega odseka SPD Zagorje, Zagorje, 31. 12. 1934.
73 AF[, JZ[Z, Dopis sokolskega dru{tva Kranj JZ[Z, Kranj, 12. 2. 1932.
391ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
skakalnica v Jugoslaviji, na kateri so ‘e pred Planico organizirali odmevne mednarodne skakal-
ne prireditve.74
V Ljubljani se je kot mo~an konkurent Iliriji po letu 1928 pojavil v nordijsko smu~anje
usmerjeni Smu~arski klub Ljubljana, ki je v Ljubljani imel svojo skakalnico od leta 1932 na
Rakovniku.75 Zelo pomembno vlogo pa je odigralo tudi ve~ klubskih skakalnic na Pokljuki,
ki so zrasle potem, ko je klub na Pokljuki v letu 1933 odprl svoj smu~arski dom.
Zdrava konkurenca, ki je mestoma prera{~ala v »kluba{tvo« je gotovo prispevala k temu,
da je Ilirija svojo skakalnico v Mostecu za [i{enskim hribom leta 1933 znova uredila in leta
1934 {e izbolj{ala.76 Ugodne posledice za Ilirijino intenzivnej{e smu~arsko anga‘iranje pa
so od leta 1933 gotovo pu{~ale tudi vse glasnej{e razprave o zdru‘itvi njene nogometne
sekcije s sekcijo ASK Primorje,77 saj je nogomet predstavljal klubov najve~ji organizacijski
napor. Smu~arstvo je pozneje znotraj Ilirije s formiranjem novega zdru‘enega ljubljanskega
nogometnega kluba gotovo na{lo ve~ prostora, vendar je na dokon~no odlo~itev o skozi vsa
trideseta mo~no preusmerjenemu zimskemu delovanju v zgornjesavski Rate{ki okoli{78 go-
tovo bolj vplivalo delovanje Smu~arskega kluba Ljubljana.79
3. Planica
Temelj razvoju Planice v skakalno sredi{~e je bil na~rt Sportnega kluba Ilirija, da si v
dolini, ki ima odli~ne naravne pogoje za gojenje zimskega {porta, zgradi smu~arski dom.
Idejo o gradnji vse leto oskrbovanega doma je sprejel klubov ob~ni zbor 12. decembra 1929.
Dom v Slatni pri Planici je bil za kopali{~em in kombiniranim teni{ko-drsalnim objektom v
Ljubljani tretji ve~ji klubov gradbeni projekt, gradnjo pa je vodil poseben odbor za zgradbo
74 Hrvoje Macanovi}, Planica 1934 – 1972. Tipkopis, (dalje: Macanovi}), str. 2. Dovoljevala naj bi skoke do 65
metrov, njen rekord pa je s 55 metri v letu 1934 postavil Tone De~man. Mesec pred prvo plani{ko prireditvijo je na
njej zmagal Gregor Höll.
75 Franjo Kopriva, Na{e delo v prvem deceniju. V: Ob 10-letnici Smu~arskega kluba Ljubljana 1928 – 1938. SK
Ljubljana, Ljubljana 1938, str. 10.
76 ZAL, SK Ilirija, Poro~ilo smu~arske sekcije, 12. 12. 1934
77 ZAL, SK Ilirija, Bloudkov govor na izrednem ob~nem zboru 25. 1. 1933.
78 V sezoni 1936/37 je bil s strani JZ[Z Iliriji celo odobren prestop iz Ljubljanske v Gorenjsko zimsko {portno
podzvezo. Glej: ZAL, Ilirija, Poro~ilo smu~arske sekcije za sezono 1936/37. Na ve~anje aktivnosti Ilirije v rate{kem
okoli{u pa govori tudi dejstvo, da so se v za~etku sezone 1937/38 v klub vklju~ili tudi ~lani SK Rate~e. Glej: ZAL,
Ilirija, Tajni{ko poro~ilo za ob~ni zbor SK Ilirije, 14. 12. 1938.
79 Smu~arski klub Ljubljana je imel ‘e v letu 1930 resen na~rt, da po{lje svoja skakalca [ramla in Zupana na
trening na Norve{ko – v Kongsberg. Glej: AF[, JZ[Z, Dopis SK Ljubljana JZ[Z, Ljubljana, 4. 10. 1930. Domne-
vam, da zaradi slabega finan~nega stanja do uresni~itve na~rta ni pri{lo.
392
smu~arskega doma.80 Dom se je v veliki meri zgradil ob finan~ni podpori ~lanov in sicer na
na~in, da je klub izdal 1000 obveznic po 100 din, katere so ~lani lahko kupili tudi po obro-
kih.81 V praksi so se kasneje obveznice pokazale kot samoprispevek, saj se predvideno vra~anje
denarja na na~in ‘rebanja, za~en{i z letom 1933 vsakega 1. aprila, ni zgodilo.
Moderen dom z okrog 60 le‘i{~i in s centralno kurjavo je bil odprt 20. decembra 1931. Ob
slavnostni otvoritvi doma so izvedli otvoritveno tekmo v tekih.82 Ilirijin dom je bil dobro
obiskan tako pozimi kot tudi poleti. Dober obisk je bil posledica skrbnega na~rtovanja, saj sta
Stane Miklav~i~ in Stanko Bloudek kot glavna snovalca na~rtovala dom kot sestavni del
{portnega centra, ki je slu‘il tudi kot odli~no poletno izhodi{~e planincem. Ob domu pa sta
stala tudi teni{ko igri{~e in plavalni bazen. Pozimi je Janko Jan{a od sezone 1931/32 tam
vodil ‘e kot pla~ani smu~arski u~itelj stalno smu~arsko {olo. Glede na {tevil~en obisk se je
tako ‘e kmalu pojavila potreba po novem objektu. Na~rtovanje novega objekta je med uprav-
nim odborom Ilirije in upravo Smu~arskega doma prineslo nekaj pravnih nesoglasij o lastni{tvu,
dobi~ku in investicijah, saj so bile spo~etka pogodbene obveznosti nejasne. Toda vse pravne
nejasnosti je re{ila izredna plenarna seja SK Ilirije v maju 1934, kjer je bila sklenjena nova
pogodba med klubom in upravo doma.83 Depandansa je bila s posojilom Pokojninskega za-
voda84 zgrajena ‘e v letu 1935.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
80 ZAL, Ilirija, Poro~ilo smu~arske sekcije na 19. ob~nem zboru SK Ilirija, 19. 12. 1930. Odbor so sestavljali:
Karel [ircelj (predsednik), France Jug (tajnik), Franc Kunstelj (blagajnik), Hugon Beltram (gospodar), Stanko Blou-
dek in Lado Tinta (teh. referenta), Kuhelj, Vran~i~ in Bleiweis (odborniki).
81 ZAL, Ilirija, Vabilo k nakupu obveznic SK Ilirije za zgradbo smu~arskega doma na Slatni pri Rate~ah, neda-
tirana tiskovina, 1930.
82 AF[, JZ[Z, Dopis SK Ilirija JZ[Z, Ljubljana, 14. 12. 1931
83 ZAL, Ilirija, Izredna plenarna seja SK Ilirija, 15. 5. 1934.
84 ZAL, Ilirija, 18. na~elstvena seja SK Ilirije, 25. 6. 1935.
Skakalnica SK Ljubljana na Rakovniku.
393ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Iz nadaljnje zgodovine Planice in smu~arskega doma pa sta pomembni vsaj {e dve stvari,
saj se vpri~o natan~nej{e analize skokov nanju ne bom vrnil. Prvi~, da se je vpri~o negotove-
ga klubskega finan~nega poslovanja uprava smu~arskega doma preoblikovala v pravno sa-
mostojno zadrugo »Dom Ilirija v Planici« in drugi~, da se je Planica ob koncu tridesetih let
uveljavila tudi kot alpski smu~arski center. Poleg urejenega slalomi{~a na pobo~ju Tamarja,
za katerega je prvo elektri~no vzpenja~o pri nas projektiral Stanko Bloudek, je bila tam {e
umetna standardna smuk proga. Ilirija, pri organizaciji del sta se izkazala in‘. Koudelka in
Ferdo Gestrin, je v sezoni 1939/40 izsekala 3500 metrov dolgo progo s 600 metri vi{inske
razlike, ki je bila odprta februarja 1940 in je potekala iznad Macesnovca in se v polo‘nem
delu iztekla do ‘elezni{ke proge pred Rate~ami.85 Skratka, zametki skromnega doma so z leti
85 Jutro, 18. 2. 1940; ZAL, Ilirija, Poro~ilo smu~arske sekcije SK Ilirije za sezono 1939/40; ZAL, Ilirija, Poro~ilo
o delovanju SK Ilirija v Ljubljani v njegovem 30. ‘ivljenjskem letu 1940, str. 20.
Smu~arski klub Ljubljana in {portni klub Ilirija.
394 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
postajali pomembno tori{~e slovenske smu~arske dejavnosti. Ilirijin smu~arski dom v Plani-
ci se je tako kot prek 40 razli~nih slovenskih smu~arskih postojank, npr. skala{ki dom na
Voglu ali dom SK Ljubljana na Pokljuki izkazal kot izredno pomemben za nadaljnji smu~arski
razvoj, tako v alpskem kot tudi nordijskem smu~anju. Dom v Planici, ki je imel v bli‘njih
Rate~ah ‘elezni{ko postajo86, je z osnovnimi infrastrukturnimi danostmi, od katerih je v
decembru 1933 v oskrbo prevzel tudi skakalnico,87 pomenil izhodi{~e razmi{ljanj, da bi v
Sloveniji oziroma v Planici organizirali celo Prvenstvo FIS (svetovno prvenstvo).
86 Zadnji vlak pred ukinitvijo proge Jesenice – Rate~e je obiskovalce na plani{ko prireditev pripeljal leta 1966.
Glej v: Marko Ro‘man, Od podrtije do prve lige, v: Planica 1934–1999, str. 60.
87 ZAL, Ilirija, Na~elstvena seja SK Ilirije, 27. 12. 1933.
Smu~arski dom Ilirija (1931) in depandansa (1935).
395ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
4. Gradnja velikanke. Ro‘man ali Bloudek?
Vpra{anje avtorstva plani{ke velikanke je aktualno ‘e vse od njenega nastanka. Z leti se
je nabralo ‘e veliko virov, ki osvetljujejo vlogi Stanka Bloudka in Ivana Ro‘mana pri gradnji
velikanke, tako da zgodovinarji na podlagi virov lahko rekonstruiramo zgodbo nastanka
plani{ke velikanke. Poudariti pa gre, da je v bistvu predmet spora glede avtorstva vedno bila
le tista skakalnica, na kateri so leta 1934 potekala tekmovanja. Edino tu se vlogi Ro‘mana in
Bloudka me{ata. Sicer pa so zasluge obeh nesporne in se v letih 1933 do 1935 dopolnjujejo.
Jasno pa je, da je Ro‘man odlo~ilno zaznamoval plani{ko velikanko v letu 1934, potem, ko je
prevzel Bloudkovo za~eto delo. Po Ro‘manovem umiku v letu 1934 pa je bil izklju~no Blou-
dek tisti, ki je predvsem na podlagi svojega talenta praktika z vsakim letom ve~al oziroma
izpopolnjeval plani{ko velikanko.
Z vidika zgodovinopisja je v danem problemu nesmiselno, da bi opravljalo vlogo sodnika
in se moralo odlo~ati o izklju~ujo~i pravici do avtorstva neke skakalnice, ko pa je zgodba, ki
jo lahko rekonstruiramo na podlagi interpretacij posameznih avtorjev, posebej pa primarnih
zgodovinskih virov, z vidika zgodovine popolnoma razumljiva. Rekel bi morda kar – ~love{ka,
rahlo za~injena z zmotami in prepiri.
Dolgoletni generalni tajnik JZ[Z in prizadevni smu~arski organizator Joso Gorec je v
Planici s prvim smu~arskim domom in odli~nimi okoli{kimi tereni uvidel odli~no lokacijo,
ki bi bila primerna za organizacijo mednarodnih tekmovanj, celo Prvenstva FIS. Br‘kone ga
je k temu pripeljala poleg novih infrastrukturnih danosti tudi primerna klimatska lega, saj ni
bilo tako dale~ leto 1930, ko so bili prisiljeni z obilo nelagodja organizirano prvo mednarod-
no smu~arsko tekmovanje JZ[Z v Bohinju odpovedati zaradi premalo snega. V Planici bi ob
teh na~rtih potrebovali le {e moderen skakalni objekt. Ker je bil Gorec zvezni funkcionar in
poklicno poslovodja ljubljanske {portne trgovine,88 povrh vsega pa tudi Ilirijan, sta si bila s
Stankom Bloudkom zelo blizu. Bloudek in gradbena dejavnost Ilirije pa sta bila tedaj v
najtesnej{i zvezi. Gorec je dajal prednost gradnji tak{nega skakalnega objekta, ki bi bil po
velikosti primerljiv najbolj znanim tujim skakalnicam. Manj{a skakalnica ob rate{kem kolo-
dvoru to {e zdale~ ni bila. ^e bi se odlo~ili za kandidaturo Prvenstva FIS, bi to pomenilo
objekt s kriti~no to~ko doskoka vsaj med 60 in 70 metri.
@e jeseni leta 1932 je tako Ilirija sklenila skupaj z ob~ino Rate~e pro{njo za podporo
gradnje nove skakalnice.89 Pro{nja naslovljena na banovinsko upravo najverjetneje ni uspela,
toda Bloudek, ki se je po mnenju Draga Stepi{nika resneje za~el zanimati za konstrukcijske
probleme gradnje skakalnic {ele od leta 1932,90 se je sam lotil dela. Tako je storil navkljub
temu, da je novembra izjavil, da se gradnja plani{ke skakalnice ne ti~e kluba, kakor tudi
doma v Planici.91 Potem, ko naj bi uredil zemlji{ke probleme, se je lotil gradnje finan~no
nekritega projekta. Toda Bloudek je, navkljub finan~nim nejasnostim v povezavi z upravo
Ilirije in upravo smu~arskega doma, gradnjo skakalnice do neke mere do konca leta 1932
celo dovr{il. Ta skakalnica naj bi imela kriti~no to~ko okrog 70 metrov.
[e ve~, po doslej prezrtih podatkih so to skakalnico ob prilo‘nosti akademskih prvenstev
v Planici nekateri skakalci ‘e januarja 1933 celo preizkusili. Posebej naj bi na njej navdu{il
novi jugoslovanski trener Norve‘an Arne Guttormsen, ~ez njo pa so se podali tudi nekateri
88 Trgovina je bila pravno v lasti njegove matere Ane Gorec. Glej npr. tudi oglas: Jutro, 1. 1. 1933.
89 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 4. 10. 1932.
90 Drago Stepi{nik, Stanko Bloudek. DZS, Ljubljana 1971, (dalje: Stepi{nik), str. 96.
91 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 8. 11. 1932.
396
na{i smu~arji: Pribo{ek, [ubic, Bru~an in Isteni~.92 Da se je prvi v letu 1933 po nedokon~ani
plani{ki velikanki spustil Arne Guttormsen, je zapisal tudi Joso Gorec.93 Toda skakalnica
zagotovo ni bila dograjena vsem normam ustrezajo~e. Komisija za skakalnice JZ[Z jo je
tako kot {e nekatere druge objekte,94 uvrstila med skakalnice, ki niso primerne za uradna
tekmovanja. Za leto 1933 sta bili od JZ[Z za uradna tekmovanja verificirani le Hanssnova
skakalnica in skakalnica v Rate~ah. Tekmovalci klubov, ki so bili od JZ[Z verificirani, na
ostalih skakalnicah niso smeli nastopati, dokler jih ni odobrila zvezna komisija.
Poleg tehni~nih pomanjkljivosti pa so v letu 1933 pri{le v ospredje {e nekatere druge
stvari, ki so plani{ke na~rte glede velikanke postavili na stranski tir. Tu gre predvsem za
na~rte Ilirije, ki je v sezoni 1933 dala prednost na novo zgrajeni in slavnostno odprti95 ljub-
ljanski skakalnici v Mostecu, poleg tega pa je prav tedaj pri{lo med Ilirijo in JZ[Z do manj{ega
nesoglasja glede gradnje skakalnice v Planici. Pravzaprav bi lahko problem ozna~il kot
dinami~ne dogodke, ki jih je med {portnimi kolegi povzro~ila iniciativa iz Ilirije, da je ob
primeru, da se plani{ka skakalnica gradi za mednarodna tekmovanja, ve~ji del finan~nega
bremena dol‘na kriti zveza. Tak{ni primeri so se v {portnih krogih pogosto pojavljali, po-
membno pa je, da so se ob dejstvu, da je {portna dejavnost tedaj v veliki meri slonela na
entuziazmu, skoraj vedno ugodno re{ili. V letu 1933 je tako prihajalo do ve~ predlogov med
Ilirijo in JZ[Z. Eden od teh, ki se direktno ne ti~e Planice, slika pa na~in odnosov med
klubom in zvezo, je npr. Bloudkov predlog, da priredi Ilirija otvoritev ljubljanske skakalnice
v lastni re‘iji, v kolikor ji JZ[Z da brezpla~no na voljo trenerja Guttormsna.96 Finan~no
stanje klubov in zveze je bilo kroni~no slabo in praksa tak{nih dogovorov je bila obi~ajna,
tako kot so bile obi~ajno investicije v klubske objekte slab{e donosne in so temeljile le na
privatnih oziroma dr‘avnih podporah.
[ele v poletju 1933 so med Ilirijo in JZ[Z stekli intenzivnej{i dogovori o plani{ki skakal-
nici. Potem ko je Ilirijan Berce predlagal, da se da izgradnjo skakalnice zvezi, ta pa ostane v
lasti Ilirije,97 so se pri~ela pogajanja, ki so oktobra 1933 pripeljala do pogodbe med obema
strankama.98 Pogodba se ‘al ni ohranila. Sklepamo pa lahko, da na tem mestu v zgodbo o
plani{ki velikanki na strani JZ[Z vstopi stavbenik Ivan Ro‘man.
Ro‘man pa ni pripravil za skakalnico le novega na~rta, ampak jo je tudi kreditiral. V
JZ[Z so posredovali pri banski upravi, ki je bila Ro‘manu dol‘na denar, da mu je del dolga
odpla~ala in Ro‘man je bil pripravljen prevzeti gradnjo.99 Ro‘man pa je bil v danem trenutku
najbr‘ tudi bolj{a strokovna izbira, saj je imel ve~ izku{enj kot Bloudek. Bloudek je sicer ‘e
leta 1926 pregledal {i{ensko skakalnico,100 jeseni 1927 pa kranjskogorsko skakalnico,101 toda
to je bilo v glavnem najbr‘ vse, medtem ko je stavbenik Ro‘man imel do tedaj nekaj ve~
izku{enj s projektiranjem in gradnjo skakalnic, posebej ve~jih. Najbr‘ je tudi bolje poznal
mednarodni predlog FIS za gradnjo skakalnic iz leta 1932. S skakalnicami pa se je ukvarjal
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
92 Jutro, 16. 1. 1933.
93 Gorec, str. 2.
94 Jutro, 5. 1. 1933. Kot skakalnice v gradnji za obmo~je Gorenjske zimsko {portne podzveze se v za~etku
sezone poleg plani{ke (K 70) omenjajo {e skakalnice: v Zaki pri Bledu (K 50), v Stari fu‘ini (K 25), v Begunjah (K
35), v Lescah (K 30), v Podnartu (K 25) in bohinjska @i‘kova skakalnica (K 25).
95 Jutro, 21. 2. 1933.
96 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 21. 2. 1933.
97 ZAL, Ilirija, Izredna plenarna seja SK Ilirija, 30. 8. 1933.
98 ZAL, Ilirija, 7. plenarna seja SK Ilirija, 10. 10. 1933.
99 Stepi{nik, str. 100.
100 AF[, JZ[Z, Tajni{ko poro~ilo III. redne skup{~ina JZ[Z, 1926; AF[, JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 15.
11. 1926.
101 AF[, JZ[Z, Zapisnik 8. seje smu{ko-tehni~nega odbora JZ[Z, 27. 10. 1927.
397ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
vsaj od leta 1926, ko je pregledal skakalnico v Mojstrani,102 po korekturah Hanssna pa je
zakoli~il tudi bohinjsko skakalnico.103 Njegov zadnji projekt pred Planico je bila skakalnica
v Lescah, odprta v letu 1933.104 Ro‘man je bil dobro poznan med ~lani SPD in posebej
Skale, pri JZ[Z je opravljal tudi funkcijo tehni~nega referenta pri nadzoru in odobravanju
{portnih naprav, kar mu je prineslo ogromno izku{enj.105 Kot je zapisal Ro‘man, ga je Blou-
dek sam prosil, ~e bi prevzel gradnjo 80 metrske skakalnice in tako pove~al in dokon~al
njegovo nedokon~ano delo.106 Ro‘man v podrobnem opisu gradnje navaja, da mu Bloudek
pri izdelavi na~rtov ni dal nobenih nasvetov oziroma skic, ker jih tudi ni potreboval. Iz svojih
meritev je ugotovil celo, da je bila prvotno skakalnica napa~no zastavljena, saj naj bi skakalci
pri doskokih prileteli v grmovje in drevesa. Ro‘manu se je zdelo celo verjetno, da je Bloudek
opazil to napako in se zavedal, da nima dovolj tehni~nega znanja za izvedbo uporabnega
na~rta.
Po julijskem ogledu terena skupaj z Bloudkom in po avgustovskem merjenju, naj bi
Ro‘man izdelal prvi osnutek skakalnice, ki ga je bil oktobra 1933 dokon~al in predlo‘il
preko Bloudka zvezi v potrditev. Oktobra je bil Ro‘man navzo~ tudi pri razpravi s posestniki
glede zemlji{~a. Oktobra je, tako je izjavil Ro‘man, prevzel na izrecno pro{njo Gorca in
Bloudka tudi gradnjo skakalnice. Gradnja je potekala od 28. oktobra do 23. decembra 1933.107
Bloudek je tako januarja 1934 Iliriji poro~al, da je 80 metrska skakalnica zgrajena in to s
pomo~jo JZ[Z.108 @e konec istega meseca pa je na~elstvena seja Ilirije sprejela sklep, da se
skakalnica poimenuje po Bloudku.109 Nikoli prej in niti kasneje ta sklep ni bil manj upravi~en
kot ravno tedaj, v ~asu, ko je Ro‘man njegovo projektirano skakalnico dogradil. Br‘kone je
Ilirija, ki je za smu~anje v Planici najve~ storila, v trenutku, ko so prevzeli za nekaj ~asa
iniciativo drugi, hotela zadeve za vedno markirati kot svoje. Prav tak{en interni sklep Ilirije,
s katerim so svojemu zelo zaslu‘nemu ~lanu in za~etniku gradnje plani{ke velikanke hoteli
izre~i priznanje, je imel posledice kasneje, ko se je po prvih prireditvah objavljalo avtorstvo
skakalnice Bloudku. Zadeva je bila v danem trenutku sporna in v njej morda lahko za~utimo
strah pred tem, da bi si Planico lastila bodisi JZ[Z bodisi skala{ Ro‘man, toda zadeva {e
zdale~ ni tako ~rno-bela, kot bi si jo lahko predstavljali.
Dejansko spor med Bloudkom in Ro‘manom, tako lahko razberemo iz virov, ni prihajal z
njune strani. To dokazuje doslej nepoznana Ro‘manova izjava v Slovencu aprila 1934, ko naj
bi Bloudek Ro‘manu osebno izjavil, da se njemu avtorstvo pripisuje proti njegovi volji.110
Nazorno pa nam v svoji izjavi slika njun odnos in tudi reakcije na spor glede avtorstva skakal-
nice Ro‘manov dru‘abnik Breznik, ki je zapisal, da se je ‘e med nastajanjem na~rta Bloudek
zelo zanimal za Ro‘manov na~rt. Nekajkrat naj bi zve~er obiskal Ro‘manovo pisarno in se
zanimal, kako projektiranje napreduje in kako se predvideva izgradnja. Torej z njune strani
za ~asa projektiranja ni bilo nobenega ljubosumja.
Zanimiv pa je tudi Breznikov zapis iz ~asa po vojni. Ko je Breznik sre~al Bloudka na
Dunaju in ga povpra{al tudi o sporu glede avtorstva, mu je na vpra{anje, zakaj se ni nikoli
102 AF[, JZ[Z, Zapisnik 3. redne seje JZ[Z, 15. 11. 1926.
103 AF[. JZ[Z, Dopis @upanstva ob~ine Bohinjska Bistrica JZ[Z, Bohinjska Bistrica, 30. 3. 1929.
104 Jutro, 15. 1. 1933. To je bila skakalnica za skoke ok. 45 metrov.
105 Tipkopis pisma Breznika, datirano 10. 2. 1978, (dalje: Breznik). Vpogled v ve~ino dokumentacije v zvezi z
»zadevo Ro‘man« mi je omogo~il g. Svetozar Gu~ek. Ob tej prilo‘nosti se mu iskreno zahvaljujem.
106 Slovenec, 6. 4. 1934.
107 Izjava Ro‘mana »o‘jemu odseku v zadevi Ro‘man« JZ[Z, Ljubljana, 8. 11. 1935. (dalje: Ro‘man), str. 1, 2.
108 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 9. 1. 1934.
109 ZAL, Ilirija, 9. na~elstvena seja SK Ilirija, 30. 1. 1934.
110 Slovenec, 6. 4. 1934.
398
izjavil o tem, da bi naredil konec dvomov, odgovoril, »da on nikdar ni obra~al pozornosti
takim ~asopisnim ~lankom in jih tudi ni bral, dalje, da on ni nikdar izjavil, da je on projekti-
ral to skakalnico. Da je njegovo ime pri{lo v to zvezo, je skoro gotovo to, da se je obstoje~a
skakalnica, ki je omogo~ala skoke do nekakih 25 m svoje~asno bila zgrajena po njegovih
navodilih in da mu je bilo nejasno o kateri skakalnici se pi{e in govori, zato se on ni nikdar
javno izjavil in odklanjal vsako officielno tozadevno izjavo. Ako so mu pa njegovi znanci in
prijatelji pripisovali projektiranje te plani{ke skakalnice vede ali pa nevede, ne ve in ne more
za to.«111 @al se Bloudek res nikoli ni javno izjavil o avtorstvu skakalnice. ^e bi se, bi stvari
postale vsem popolnoma jasne. Zakaj tega ni storil, je dejansko bolj njegovo osebno, celo
moralno vpra{anje. Jasno pa je, da njegov odgovor Brezniku – ne glede na vse njegove ogromne
plani{ke zasluge – ne more docela opravi~iti njegovega molka, saj ni res, da iz ~asopisja ne bi
bilo razvidno, o kateri skakalnici je bilo govora. Takrat je {lo za velike stvari, ~lanki so bili
dolgi, poro~ila s tekem iz~rpna. Zaplet glede skakalnice pa je bil tak{en, da bi ga klubske
politike vajeni Bloudek z malo truda razjasnil. @al pa ni storil veliko niti Joso Gorec, ki je bil
najpogosteje prav tisti medij, ki je tisk obve{~al o plani{kih dogodkih. Tesna sodelavca Go-
rec in Bloudek bi s svojo avtoriteto lahko vplivala na razre{itev nejasnosti.
Po pri~evanju Ro‘mana, naj bi Gorec Ro‘manu celo obljubil, da bo pri{lo do zado{~enja.
Pa ga ni bilo. Verjetno je vseeno Gorec kasneje vplival na ugodno razre{itev nejasnosti s tem,
da je bil leta 1935 v okviru JZ[Z ustanovljen »o‘ji odsek v zadevi Ro‘man«, ki naj bi zade-
vam pri{el do dna, toda iz delovanja tega odseka je poznana ‘al le Ro‘manova obrazlo‘itev.
Kakorkoli, plani{ka zgodba se je odvijala naprej, z vsakim letom je prina{ala cel kup zaple-
tov, ki so pustili vpra{anje avtorstva v ozadju, zadevo pa je dokon~no »re{ila« Ro‘manova
zgodnja smrt leta 1937.112
Tudi Ivan Ro‘man je, kot se spominja Breznik, bil v za~etku pasiven. Po prvi uspe{ni
mednarodni tekmi v letu 1934 je bil, tako kot na {tartni listi tekmovanja,113 omenjen na
proslavi v ljubljanski Kazini kot projektant skakalnice Bloudek. »Jaz kakor tudi Ro‘man sva
bila navzo~a. Govornik je bil funkcionar Sportnega kluba Ilirije. Jaz sem se hotel vme{ati, da
govornik takoj to popravi ali Ro‘man me je zadr‘al za roko reko~, da tu vpri~o takega velike-
ga {portnega uspeha nima smisla se tu razpravljati in dalje, saj itak vsakdo ve, da je on
projektiral to zavidljivo skakalnico.«114 Kot se spominja Breznik, je ob drugi prilo‘nosti
Ro‘man na to reagiral reko~: »Vse to je sama klubska ~asopisna ribarija, v katero se jaz
no~em vme{avati.« Na vpra{anje, kako dolgo bo {e ~akal, je odgovoril, da dotlej {e ni sli{al
Bloudka osebno, da bi se izjasnil, da je projektiral skakalnico. Ko bi bil to storil, bi se oglasil,
je zapisal Breznik.115
Toda Ro‘man se je vseeno oglasil. Prvi~ ‘e 6. aprila 1934 v Slovencu, ko je komentiral
tudi njemu napa~ne popravke skakalnega mostu pred dr‘avnim prvenstvom 4. februarja 1934.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
111 Breznik, str. 3.
112 O ‘ivljenju in dejavnosti Ro‘mana glej njegov nekrolog v: PV, 1938, {t. 179, str. 80. Kot sem omenil zadeva
potihne po Ro‘manovi zgodnji smrti, dan pred njegovim 36. rojstnim dnem, 30. decembra 1937. Skakalnice, na
kateri je bil, z izjemo mednarodnega tekmovanja 1934, vodilna osebnost pri pripravah velikanke vedno Bloudek, se
je v praksi prijelo ime Bloudkova skakalnica oziroma velikanka. Marsikoga je to motilo, toda izgleda, da je bila
Bloudkova avtoriteta za ~asa njegovega ‘ivljenja tako velika, da so novi oziroma stari dokazi o Ro‘manovi dejavno-
sti pri{li zopet na dan spet {ele okrog leta 1970, dobrih deset let po Bloudkovi smrti. Najve~ odmeva je s poskusom
argumentirane rehabilitacije Ro‘mana do‘ivel ~lanek, ki ga je v Tovari{u objavil Svetozar Gu~ek, v: Tovari{, 20. 9.
1971. Tudi pozitivni odmevi na ~lanek v pismih bralcev: Marija Ogrin, Plani{ka skakalnica. V: Tovari{, 4. 10. 1971.
Primerjaj druga~ne interpretacije: Svetko Lapajne, Stanko Bloudek. V: Idrijski razgledi, let. XII, (1967), {t. 2.
113 Ro‘man, str. 3.
114 Breznik, str. 4.
115 Prav tam.
399ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Potem, ko se je po mednarodni prireditvi 1934 od Planice distanciral, je v letu 1935 JZ[Z {e
odstopil na~rt za prijavo in pripravo skakalnice za tekmovanje v letu 1935. Postajal je vse
bolj u‘aljen. 19. februarja je napisal pismo, ki ga je domnevno poslal enemu od beograjskih
~asopisov (najbr‘ Politiki), kjer jih opozori, da je Bloudek le izbral teren in mu pomagal pri
za~etnem merjenju in da je konstruktor skakalnice lahko samo on in nih~e drug. Prav tako na
podlagi takratnih izra~unov kot utopijo ozna~uje Bloudkove drzne trditve o mo‘nih 150
metrskih skokih.116 Br‘kone je v jeseni 1935 Ro‘man svoje upe polagal na odlo~itev komi-
sije JZ[Z »odseka v zadevi Ro‘man«, kjer je s svoje strani natan~no obrazlo‘il dogodke.
Takrat se je v svoji izjavi usmeril predvsem proti Gorcu, a je bil vseeno mnenja, »da bo odsek
Saveza, ki je dolo~en, da prei{~e to zadevo, pri{el do zaklju~ka, da so mi nekateri savezni
funkcijonarji napravili veliko krivico in da bo to krivico v javnosti tudi lojalno popravil.«
Toda v praksi pravzaprav ni bilo pri~akovati, da bi JZ[Z javno obsodila Gorca, ~loveka, ki je
povsem prostovoljno storil za jugoslovansko smu~anje morda dotlej celo najve~. To tudi ne
bi imelo nobenega smisla in tudi po tem je JZ[Z gotovo ostajala istega mnenja, kot je bila
marca 1934. »V stvari smu{ke skakalnice v Planici izjavljamo, da je idejni pobudnik te skakal-
nice g. in‘. Stanko Bloudek, ki je tudi pri~el gradnjo. Pozneje je prevzela dograditev te grad-
nje Jugoslovanska zimsko-{portna zveza, ki je v sporazumu z g. in‘. Stankom Bloudkom od-
dala dograditev g. Ivanu Ro‘manu, ki je po idejni zamisli g. in‘. Bloudka napravil nov na~rt,
ki je bil po odobritvi zvezne komisije za gradnjo skakalnic realiziran.«117 Ro‘mana bi konec
leta 1935 te‘ko razveselil kakr{enkoli sklep, ~etudi bi bilo morda v njem Bloudkovo ime
116 Ro‘manovo pismo beograjskemu ~asopisu, Ljubljana, 19. 2. 1935.
117 Slovenec, 29. 3. 1934.
Ivan Ro`man (1901–1937) Stanko Bloudek (1890–1959).
400
objavljeno vsaj dvakrat manj, kot je bilo v tistem iz leta 1934. Zadeva je z njegove strani {la
tako dale~, da so se v njej ob zavedanju lastne nemo~i ‘e kazale zna~ilnosti ma{~evanja.
Kako druga~e bi lahko razumeli formiranje posebne opozicije, ki si je na argumentiran na~in
prizadevala v za~etku leta 1936 obra~unati z JZ[Z.
25. februarja 1936 je Ro‘man skupaj z zelo znanima smu~arjema Robertom Kumpom in
Borisom Re‘kom, ki z delovanjem organizacije JZ[Z niti najmanj nista bila zadovoljna,
sklenil dogovor o izdaji enkratnega kriti~nega ~asopisa. »Renegati« so dolo~ili vsebino ~aso-
pisa, ki bi obravnavala: »a) avtorstvo plani{ke skakalnice (Ivan Ro‘man), b) kritika dela
raznih osebnosti v Savezu (Robert Kump), c) pregled uspehov izza l. 1928, obelodanjenje
zakulisja mednarodnih tekmovanj ter kritika s tehni~nih vidikov (Boris Re‘ek), d) ostali pri-
spevki drugih (izpiti za smu{ke u~itelje, etc.)«.118 Za tisk bi denar zalo‘il Ro‘man. ^asopis,
ki bi kriti~no vrednotil tedanje smu~arstvo in bi bil odli~en zgodovinski vir, saj bi dopolnil
kompleksno sliko slovenske smu~arske zgodovine, ni iz{el oziroma ni~ od tega se ni ohrani-
lo. Sam dogovor pa pri~a o odnosih, dinamiki in temnih straneh slovenskega smu~arstva.
5. Dr‘avno prvenstvo in otvoritev skakalnice
Prva ve~ja prireditev na novi skakalnici je bila 4. februarja 1934. Na tej 80 metrski skakal-
nici – Ro‘man je skakalnico pove~al potem, ko so na Svetovnem prvenstvu v Innsbrucku
Norve‘ani skakali celo prek 80 metrske znamke – je bilo razpisano dr‘avno prvenstvo z
mednarodno udele‘bo. Tisto zimo je bil jugoslovanski trener za skoke Norve‘an Björn Jahr,
ki je pripravljal na{e skakalce za nastop na vseslovanskem prvenstvu na Poljskem. Jahr je bil
malce skepti~en in je smatral napravo glede na znanje skakalcev za preveliko, JZ[Z pa je
vztrajala, da se prvenstvo na novi skakalnici izvede. Pri tem je tudi ostalo in pred dr‘avnim
prvenstvom so na njej ‘e pri~eli s treningi. Trening je bil tudi pogoj za nastop na dr‘avnem
prvenstvu, saj si tekmovalcev kot novincev na tako veliko napravo nih~e ni drznil po{iljati.
Po izku{njah in ob~utkih skakalcev so most skakalnice tedaj popravljali brez Ro‘manove
vednosti. Kot je poro~al Slovenec, je trener Jahr ‘e med treningom dosegel skok dolg 68
metrov, kar je bila na na{ih tleh takrat najdalj{a daljava.119 Novi izziv skakalnice je bil odli~na
podloga za propagnado, ki so jo zagrabili tako JZ[Z, turizem in tisk. Na dan slavnostne
otvoritve skakalnice so tako do Rate~ vozili redni in izredni vlaki, vstopnice pa se je dobilo v
predprodaji v ljubljanskih {portnih trgovinah in pri Putniku.
Gledalce, bilo naj bi jih okrog 2000, je navdu{il ‘e otvoritveni nastop trenerja Jahra, ki je
sko~il izven konkurence. Norve‘an je dosko~il pri 55 metrih. Med devetimi Slovenci pa se je
prvi po zaleti{~u spustil [ramel. V skokih v konkurenci so gledalci najbolj ogreli dlani ob
novih jugoslovanskih rekordnih dose‘kih. Najprej ga je s 56 metri popravil Rade Isteni~,
takoj za tem pa s 60 metri {e Franci Palme. Junak dneva Palme je tudi zmagal, drugi je bil
Isteni~, tretji pa Gregor Klan~nik. Samo ti trije tekmovalci so pokazali dva skoka brez padca,
kar po svoje odra‘a za~etni{tvo na tako velikih napravah. S padcem se je kon~al tudi najdalj{i
skok dneva. Tone De~man je v sneg padel pri 62,5 metrih. Dr‘avno prvenstvo na novi napra-
vi, ki se ga je od tujcev v konkurenci udele‘il le Nemec Hunger, ni razo~aralo. Navkljub
temu, da so videli gledalci le 21 skokov, od katerih jih je bilo kar 10 neveljavnih, je bil
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
118 Dogovor Ro‘man, Kump, Re‘ek. Ljubljana, 25. 2. 1936.
119 Slovenec, 31. 1. 1934.
401ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
dogodek v o~eh takratne javnosti sprejet zelo pozitivno.120 Niti protest Ilirije v zvezi z otvo-
ritvijo skakalnice121 na z optimizmom pre‘eto prvo ve~jo plani{ko javno skakalno prireditev
ni vrgel slabe lu~i. Gorec je dogodek kratko povzel – Led je bil prebit!122
6. Svetovni rekord 1934
Organizatorje, posebej Gorca je mikala radovednost, kako bi se na skakalnici odrezali
najbolj{i svetovni skakalci. Posebej Norve‘ani, ki so bili z naskokom ve~kratni olimpijski in
svetovni prvaki, med njimi pa svetovno znana brata Ruud, so bili za plani{ko velikanko
svojevrsten izziv. Nih~e ni vedel, kaj lahko tak{ni asi na plani{ki skakalnici poka‘ejo in
dejansko so bili mar~ni dogodki ~isto za vse veliko presene~enje.
Sicer so Sigmunda Ruuda hoteli k nam povabiti preko Hanssna ‘e na prvo mednarodno
skakalno bohinjsko prireditev leta 1931,123 a se vabilu ni odzval. Br‘kone so k pozitivnem
odgovoru leta 1934 mnogo doprinesli poglobljeni stiki z norve{kimi trenerji, ki so vsako leto
prihajali v Slovenijo, poleg tega pa tudi osebno vabilo na{ih tekmovalcev norve{kemu trene-
rju Jonsnu ob prilo‘nosti tekem na Poljskem. Veliko pa je k pozitivnem odzivu gotovo vplival
tudi po po{ti poslan profil skakalnice. Gorca je pozitivni odgovor zelo razveselil, toda kmalu
se je zna{el v zagati, saj organizacije tekmovanja zaradi poznega termina in straha pred defi-
citom, ni hotela prevzeti niti JZ[Z niti Ilirija. K sre~i je tedaj ~lan uprave smu~arskega doma
Ivo Komar ponudil Iliriji jamstvo za deficit, tako da je nastopila kot prireditelj Ilirija oziroma
uprava smu~arskega doma. Slednja se je intenzivno lotila priprav na tekmo, ki je potekala kot
propagandna124 in na tekmovanje povabila tudi Avstrijce, ^ehe in Poljake, a odzvali so se le
Avstrijci.125 Ilirija je na tekmovanju hotela igrati vodilno vlogo. @eljo po tekmovanju kot
ekskluzivni pravici Ilirije ka‘e tudi Pippenbacherjev predlog, da se k sodelovanju pri organi-
zaciji ne sme povabiti drugih klubov in njihovih ~lanov.126
Sredi marca je pri{el v Ljubljano norve{ki trener Per Jonson, da bi sodeloval pri pripravah
skakalnice. Ni~ ne bi smelo biti prepu{~eno negotovosti. Sicer propagandna plani{ka tekma
ni bila prva mednarodna skakalna prireditev, kateri bi tisk namenjal ogromno pozornosti, saj
so bila ‘e pred tem zelo odmevna mednarodna skakalna tekmovanja v Bohinjski Bistrici, na
Bledu in v Ljubljani, toda tisk je plani{ko prireditev napovedoval kot senzacijo. Prijave osmih
»lete~ih Norve‘anov«, brez Jonsna, ki je ‘e bil v Planici ter prihod odli~nega Avstrijca Gre-
gorja Hölla, so bile dovolj velik razlog za to. Na napovedovani vrhunec smu~arske sezone se
je turisti~no in prometno zelo dobro pripravljalo.
Kot se spominja Sigmund Ruud v svojih spominih, so pri{li v Planico tisti tekmovalci, ki
so bili takrat na tekmovanjih po srednji Evropi. Poleg njegovega brata Birgerja {e: Olaf Ul-
land, Sigmund Guttormsen, Öivind Alstad, Reidar Hoff in Sverre Lassen Urdahl.127 Za
norve{ke fante, ki so veljali za skromne, po drugi strani pa so bili iz ameri{ke turneje celo
120 Svetozar Gu~ek, 1934 – 1950. Tudi Slovenci letimo na smu~eh. V: Planica 1934 – 1999, (dalje: Gu~ek), str.
23; Drago Ulaga, Pridite vsi v Planico. V: Planica. Mladinska knjiga, Ljubljana 1979, (dalje: Ulaga), str. 11, 12.
121 ZAL, Ilirija, 4. plenarna seja SK Ilirija, 6. 2. 1934.
122 Gorec, str. 4.
123 AF[, JZ[Z, Pismo JZ[Z Hanssnu, Ljubljana, 2. 10. 1930.
124 ZAL, Ilirija, 5. plenarna seja SK Ilirija, 6. 3. 1934.
125 Gorec, str. 4.
126 ZAL, Ilirija, 13. 3. 1934.
127 Sigmund Ruud, Skispuren kreuzen die Welt, Hans von Hugo Verlag, Berlin 1939, (dalje: Ruud), str. 78.
402 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
vajeni potovanja z letalom, je bila de‘ela na njim nepoznani strani Alp neznanka in popolno
presene~enje. Tak{no je bilo ‘e potovanje z vlakom, ki se jim ni zdel prav ni~ ~ist. »Skandi-
navski vagoni tretjega razreda so ~isti luksus proti tem na Balkanu. Vonj po ~esnu in salami
preveva kupeje. Ko ne bi vedeli, kje smo, bi to zlahka ugotovili z nosom. To je ju‘na Evro-
pa!«128 Sigmund Ruud se tudi spominja tega, da sprevodnik ni znal nobenega tujega jezika,
tako da se z njim niso uspeli sporazumeti, kdaj morajo izstopiti. Ko so po uri pribli‘no oce-
nili, da so pri{li v Ljubljano pa se jim je zgodil {e en neljubi pripetljaj. Olaf Ulland, ki je bil
dolo~en, da spremlja kraje oziroma postaje, kjer je vlak ustavljal, je potem, ko je v mraku
ljubljanskega kolodvora zagledal tablo z napisom izhod, potola‘il kolege. Nazaj jih je poslal
spat misle~, da so v kraju »Izhod«. [ele na Zidanem mostu so, potem ko so spet pri{li v kraj
»Izhod«, spoznali svojo zmoto. Po zapoznelem prihodu, ki jih je precej prikraj{al s spanjem,
so naslednji dan poiskali v Ljubljani Gorca in se zanimali o napravi.
Na postaji v Rate~ah jih je v pripravljenih vozovih ~akal Per Jonson in skupaj so {li do
skakalnice. Jonsonov opis naprave se jim je zdel preve~ baha{ki, toda ko so jo naposled
zagledali, so obnemeli in naposled razumeli, da je govoril resnico. Stali so pod njo in jo
128 Prav tam, str. 79.
Norve`ani na volovski vpregi.
403ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ob~udovali, nanje je naredila velikanski vtis. Ko jim je Per pokazal 75 metrsko oznako viso-
ko na dosko~i{~u, so se jim zru{ile vse njihove predstave o skakalnicah. Takoj so se hoteli
prepri~ati, kak{ne skoke skakalnica dopu{~a. »Kot bi mignil smo pobrali smu~i z volovskih
vozov. To smo morali poskusiti. Pred poldnevom smo nekateri dosegli 80 metrov! V teku
popoldneva pa smo presegli znamko 86 metrov. Takrat tak{ne dol‘ine niso bile obi~ajne. Kot
blisk so se raz{irile novice po Jugoslaviji in Avstriji. To je bilo tri dni pred tekmovanjem in
organizatorji so se pripravljali na masovni obisk.« Trenirali so tudi slovenski skakalci. Med
njimi je na plani{kem treningu prvi~ postal vidnej{i Albin Nov{ak. Mladeni~ in manj izku{eni
skakalec je zelo napredoval. Poleg Palmeja, ki je na tekmovanju dvakrat padel, je bil najbolj{e
uvr{~eni doma~in, saj [ramel, Isteni~ in [ubic zaradi po{kodbe na tekmovanju niso nastopili,
Pribo{ek in De~man pa najverjetneje nista v skokih kazala dovolj gotovosti. Med treningom
si je rahlo po{kodoval koleno in zlomil smu~i tudi Birger Ruud. De~man naj bi mu za tekmo-
vanje celo posodil svoje smu~i.129
Uradno tekmovanje je potekalo v nedeljo 25. marca 1934. V zelo toplem vremenu se je na
prireditvi, ki je bila dobro reklamirana, zbralo veliko gledalcev. Toplo vreme, posebni vlaki
in pri~akovanje senzacionalnih dogodkov je v Planico privabilo okrog 4000 ljudi. Prav izred-
no tople temperature pa so organizatorjem utegnile povzro~iti ogromno te‘av. Toda ni bilo
tako. Dejansko je tedanjo prireditev re{il nov Ro‘manov izum – najverjetneje prva oblika
sne‘nega cementa. Sigmund Ruud je tekmo ob odjugi dan prej ‘e odpisal, toda Ro‘man se je
izkazal. »Bali smo se, da bo tekmovanje naslednji dan odpovedano,« je zapisal Ruud in
nadaljeval: »Toda v teku popoldneva je pri{el in‘enir, ki je skakalnico zgradil. S seboj je imel
nekaj ve~jih razpr{ilcev. Mi smo se takrat prvi~ seznanili z umetnimi zamrzovalnimi sredstvi
za sneg. Gre za me{anico salmiaka in soli. V zadnjih treh mesecih je s tem delal poskuse in
ugotovil, da bi se s tem sneg v kratkem ~asu utrdil in se tak{en obdr‘al osem do deset ur.
Izraz, da smo bili skepti~ni, je gotovo premil. Z zanimanjem smo ga spremljali, kako je v
izteku za~el. Toda v zadevo nismo verjeli. No~em zanikati, da so se nam vsem povesili obrazi,
ko smo nekaj minut kasneje preizkusili sneg. [e malo prej se nam je globoko udiral. Zdaj je
bil utrjen trd in je nosil na{o te‘o.«130
Na tekmovanju je zmagal Birger Ruud pred bratom Sigmundom in odli~nim Avstrijcem
Gregorjem Höllom. Ker pa je bila praksa skakalnih prireditev tak{na, da se je na skakalnico
tekmovalce spustilo tudi po koncu uradnega tekmovanja, tako je bilo npr. tudi na Prvenstvu FIS
leto prej na sloviti innsbru{ki skakalnici Berg Isel, ni bilo dvoma, da tega ne bi storili tudi v
Planici. Organizatorje, gledalce in tudi skakalce je gotovo zelo zanimalo, kaj bi prinesli skoki iz
svobodno izbranega zaletnega mesta. Po tekmi je {lo vsem za lov na dol‘ine. Vsem je bilo
jasno, da so pravila veljala le za skoke v konkurenci, po tem je bil odprt lov za rekordom.
Sprva je kazalo, da se bodo skakalci spustili po velikanki le enkrat do dvakrat, saj je bila
‘e pot do vrha zaleti{~a dolgotrajna in naporna. @elja po dokazovanju je bila izgleda ogrom-
na. Posebej pri Birgerju Ruudu, ki je gotovo od posledic padca {e ~util kak{no bole~ino v
kolenu in je tudi po zmagi v sebi nosil veliko ‘eljo po skokih. Ko se je tisti dan {e peti~
vzpenjal na vrh zaleti{~a in ga je Gorec zaskrbljeno opomnil, naj vendar pazi zaradi noge, mu
je ta odgovoril: »Kaj noga, ko pa je tako sijajno v zraku!«131 In prav njemu je uspel takrat
neverjeten skok. Drago Ulaga je zapisal, da je bil po tekmovanju vodja odsko~i{~a Stane
Pelan zelo zaskrbljen nad skoki s polnim naletom, saj zaradi razmer dosko~i{~e ni bilo ve~ v
129 Gu~ek, str. 24.
130 Ruud, str. 81.
131 Gorec, str. 7.
404
idealnem stanju. »Toda Norve‘ani, razigrani in zaupajo~ v svoje sposobnosti niso odnehali.
Tako se je zgodilo, da je Birger Ruud ujel najugodnej{i trenutek odskoka in letel dlje kakor
kdorkoli pred njim. Elegantno in zanesljivo je dosko~il v telemark in postavil prvi svetovni
rekord na na{ih tleh: 92 m!« Sledilo je nepopisno navdu{enje. Sigmund Ruud je dosegel celo
95 metrov toda njegov skok je bil ocenjen kot neveljaven. V skokih brez konkurence pa je bil
dose‘en tudi nov jugoslovanski rekord. Bohinj~an Albin Nov{ak je dosegel daljavo 66 metrov.
Gledalci, mnogi kar po drevesih, so bili evfori~ni. Prireditev je bila tako odmevna in
uspe{na, da so v Iliriji ocenili, da je skakalnica storila v turisti~ni propagandi v tujini ve~,
kakor te‘ki zaboji dragega reklamnega materiala.132 Birgerjevih 92 metrov je bila svetovna
senzacija. Do tedaj nepoznana Planica v najmanj smu~arsko drugorazredni Jugoslaviji je bila
za smu~arski svet {panska vas. Zato tudi sprva nih~e v svetu ni verjel dogodkom. Ko je
novinar Hrvoje Macanovi} po te‘avah uspel z rate{ke po{te poslati sporo~ilo o svetovnem
rekordu tiskovni agenciji Avala, ki je novico radiotelegrafsko raz{irila v svet, so v svetu o
dogodku dvomili. Iz Avale so ga prosili za pomo~. »Nekaj svetovnih agencij je preverilo, ~e
ni morda on ali stenograf v Beogradu naredil napake. Kako 92 metrov na smu~eh? Mogo~e
62 ali 72, nikakor niso verjeli 92…«133 Norve{kim medijem je moral potrditi novico Sig-
mund Ruud osebno.
Med mediji je s prenosom dogodek obele‘il tudi Radio Ljubljana. Za~etki radijskega
{portnega – smu~arskega novinarstva najverjetneje sodijo v leto 1932, ko je Radio Ljubljana
nameraval izvesti s poro~evalcem Drago Ulago radijski prenos odpovedanega mednarodne-
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
Planica 1934.
132 ZAL, Ilirija, Ob~ni zbor SK Ilirija, 12. 12. 1934.
133 Macanovi}, str. 3.
405ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ga smu~arskega tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije v Mariboru,134 istega leta pa je bilo
govora tudi o prenosu mednarodnih skakalnih tekem iz Kranjske gore.135 Ulaga radijskega
prenosa iz Planice ni delal prvi~, saj je bil z isto zadol‘itvijo v Planici ‘e na februarskem
dr‘avnem prvenstvu. Propagandne tekme v Planici pa so poleg vrste fotografij in ~asopisnih
~lankov zabele‘ene tudi na filmskem traku. Dogodek je posnel Metod Badjura.136
Plani{ke junake so naslednji dan povabili v Ljubljano. Slavnostni sprejem z ve~ tiso~
glavo mno‘ico so priredili z ‘upanom na ~elu ‘e na kolodvoru. Norve‘ane so presenetili tudi
z njihovo himno. Sigmund Ruud pi{e, da je bil to sprejem, kakr{nega ne bodo nikoli pozabili.
Od kolodvora so z venci okrog vratu v zvokih glasbe ob odobravanju velike mno‘ice
Ljubljan~anov korakali do Kazine. »To je nekaj kar se obi~ajno dogaja ob kraljevih obiskih.
Kadili smo cigare in stegovali noge pod mizo.«137
Odmevi na dogodke so se vrstili {e dolgo potem in takrat nih~e ni skoparil s pohvalami,
niti norve{ki ~asopisi, katerim je v glavnem poro~ila po{iljal Sigmund Ruud. Na JZ[Z se je
zelo pozitivno odzval Carl Luther, urednik za smu~arstvo osrednje Evrope zelo pomembne
revije Der Winter. Odzval pa se je tudi Hanssen, kateremu se je razvoj od let, ko je bil v
Jugoslaviji aktiven, zdel pravlji~en.138 Ruud je dal intervju tudi za züri{ki ~asnik Sport, kjer
je opisal plani{ko velikanko kot zelo varno, publiko kot zelo hvale‘no, omenjal pa je tudi
mo‘nosti skakanja ~ez 100 metrov.139
Postopoma so se na podro~ju skokov za~ele kazati nove zna~ilnosti. Spretni Norve‘ani so
‘e dojeli nov slog, ki je postopoma vodil v razvoj smu~arskih poletov. Na nekaterih ve~jih
134 AF[, JZ[Z, Dopis Radia Ljubljana JZ[Z, Ljubljana, 29. 1. 1932.
135 AF[, JZ[Z, Zapisnik 2. izredne plenarne seje JZ[Z, 3. 2. 1932.
136 Nemani}, str. 73, 74.
137 Ruud, str. 83.
138 Slovenec, 6. 4. 1934.
139 AF[, JZ[Z, Sport, intervju s Sigmundom Ruudom, nedatirano 1934.
Birger Ruud
406
napravah ‘e v letih pred Planico so opa‘ali, da morajo skakati na drug na~in in so zato ‘e po
njihovih navodilih preurejali odsko~ni most. Za miren in dolg polet po zraku pa ni bil ve~
primeren takratni »lomljeni« slog z velikim predklonom. Pozornost so namenjali tudi krmar-
jenju smu~i, saj se je pridobilo na daljavi, ~e se je proti koncu skoka postavilo smu~i v pravo
lego. Tak{ne prakti~ne izku{nje najbolj{ih Norve‘anov so ob teoretski podlagi {vicarskega
raziskovalca poletov Straumanna nudile Bloudku v naslednjih letih osnovo pri nadaljnjem
ve~anju velikanke.
7.  Prireditev 1935
Po Ro‘manovem umiku je priprave skakalnice prevzel Bloudek, ki je ‘e spomladi 1934
dal narediti geodetski posnetek skakalnice. Br‘kone je Bloudek tudi poznal izsledke in‘.
Straumanna, ki je bil pri FIS izvedenec za skakalnice in je po plani{ki prireditvi {e globlje
razvil teorijo o dolgih skokih oziroma poletih ter napravah zanje. Kot talentirani praktik in
izku{eni izdelovalec letal je nameraval Bloudek vsako leto drzno pove~evati napravo. To mu
je tudi uspevalo. Ker denarja za nove investicije v letu 1935 ni bilo, so napravo z nekaj
korekturami, nekaj zemeljskimi deli in predvsem s pomo~jo snega za~eli pripravljati za novo
mednarodno preizku{njo.
JZ[Z je tekmo prijavila pri FIS in ni ra~unala na nikakr{ne te‘ave, tako da je povabila na
tekmo tudi vse prijateljske nacionalne zveze. Toda ‘e pred tem so ob tekmah v tujini nekateri
novinarji zaznali glasove, da bi tekmovanje to leto morda celo prepovedali. O tem se je Gorec
hotel prepri~ati pri Hanssnu, ki kot ~lan FIS o tem ni bil obve{~en. FIS pa je tekmovanje,
napovedano za 17. marca, vseeno prepovedala. To je bil prvi jasni pokazatelj FIS, znotraj
katere so imeli glavno vlogo Norve‘ani, da se bo borba z drznimi slovenskimi organizatorji
v prihodnjih letih {e bolj razplamtela. [ele nekaj dni pred predvideno prireditvijo se je na
podlagi poslanega na~rta skakalnice in telefonskega pogovora odlo~ila mednarodna zveza
nasprotno in prepoved preklicala. Tuji tekmovalci iz Avstrije, Poljske, [vice, ^e{ke so tako
vseeno pri{li v Planico. Pri{li so tudi Norve‘ani, toda njim je doma~a smu~arska zveza pre-
povedala nastop. Navkljub prito‘bam je pri tem tudi ostalo.
[e dober teden dni pred tekmovanjem so bili v Planici napovedani vsi najbolj{i Nor-
ve‘ani, vklju~no z bratoma Ruud, trening pa naj bi od 11. februarja vodil Ollaf Ulland.140
Nikogar od teh to leto ni bilo, pri{lo pa je vseeno nekaj njihovih odli~nih skakalcev.
Pozicija, ukrepi in dejanja Norve‘anov so bila v tem obdobju pogosto dvomljiva. Toda
razumljiva. Kot dale~ najbolj{i skakalci so bili v primeru zopet pove~ane Planice na rezilu
no‘a in v danem trenutku so morali sprejeti odlo~itev. Sigmund Ruud je ‘e v za~etku tridese-
tih let, tako je zapisal Trenker, pridigal proti velikim skakalnicam. Bil je mnenja, da petdeset
metrski skok na srednje veliki skakalnici naredi prav tak{en vtis kot sedemdeset metrski na
veliki.141 Nekje je bilo zanje potrebno postaviti mejo in ko so spoznali, da se v Sloveniji ne
{alijo, ko nameravajo vsako leto pove~evati napravo, so se odlo~ili za skrajne ukrepe. Mamutske
skakalnice so se po njihovem mnenju po srednji Evropi {irile prehitro in premalo nadzorova-
no. Planica ni bila izjema. Le dan pred plani{kim tekmovanjem naj bi v Ponte di Legnu isti
Olaf Ulland, ki je bil napovedan za Planico, a je prevzel trening italijanskih skakalcev, sko~il
103,5 metra. Toda s padcem. Franz Kainesdorfer pa naj bi dosegel 99 metrov. Ogromne
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
140 Slovenec, 7. 3. 1935.
141 Trenker, str. 69.
407ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
daljave, kot vrhunec je istega leta Kainesdorfer z 99,5 metri celo presegel svetovni rekord, so
dosegli na treningih, saj Italijani za skakalnico niso imeli tekmovalnega dovoljenja. Planica
pa je dovoljenje tedaj pridobila, saj so poslani profil skakalnice tik pred napovedanim tekmo-
vanjem odobrili. Po tedanjih merilih je plani{ka velikanka spadala v II. kategorijo skakalnic,
kar je pomenilo skakalnice, ki dopu{~ajo skoke dalj{e od 70 metrov in kjer so ob odobritvi
FIS mo‘na regularna tekmovanja. Niti to ni prepri~alo Norve{ke smu~arske zveze, da bi
prepoved njihovim tekmovalcem preklicala. Tako so se norve{ki skakalci v Planici odlo~ili,
da ska~ejo le za trening. Gnala jih je predvsem osebna ‘elja. Dra‘ po dolgih skokih, ki so bili
tudi razmeroma varni, je bila velika. Pravzaprav lahko enako dojemamo dejanja Sigmunda
Ruuda in njegovih kolegov leto pred tem. Najsi bo skrb za {portni razvoj skokov {e tako
velika, jih je ‘elja po prvenstvu gnala, da so se ve~krat spustili ~ez veliko skakalnico in
naposled dosegli rekordne daljave. Varnost skakalnice je pri tem seveda igrala zelo pomemb-
no vlogo, saj se po njej ob velikem tveganju gotovo ne bi tolikokrat spustili.
Skoki za trening so bili tako eden najzanimivej{ih delov plani{ke prireditve v letu 1935.
Od jugoslovanskih oziroma slovenskih skakalcev so skakali Nov{ak, [ramel, Pribo{ek,
De~man in Palme.142 Bogo [ramel je s skokom 72 metrov popravil jugoslovanski rekord,
Nov{ak je potegnil celo na 74 metrov, a se ni obdr‘al na nogah. Zelo blizu Norve‘anom je
skakal Poljak Maruszarz, ki jim je bil enakovreden, saj je dosegel celo 95 metrov. Nase pa je
opozoril tudi mladi Avstrijec Bradl, ki je dosegel 91 metrov. Med Norve‘ani sta najbolj goto-
ve in dolge skoke prikazala Radmond Sörensen in Reidar Andersen. Sörensen je najdlje
dosegel 95 metrov, junak plani{kih skokov izven konkurence pa je zagotovo bil Andersen.
Najuspe{nej{i skakalec je s 93 metri tudi prvi popravil leto dni star dose‘ek Birgerja Ruuda.
Krona vsega uspeha pa sta bila skoka dol‘ine 98 in celo 99 metrov.
142 Slovenec navaja tudi Baeblerja, Klan~nika in Jakopi~a. Slovenec, 14. 3. 1935.
Reidar Andersen
408
Rekordni dose‘ki pa so bili v vsakem primeru za~injeni z norve{ko – slovenskim skakal-
no birokratskim bojem. Medtem ko je slovenska javnost po ve~ini ostro obsojala prepoved
norve{ke smu~arske zveze, se je na Norve{kem ~asnik Aftenposten zapi~il v reklamni plakat
za 100 metrov, ki je slikal plani{ke skoke kot ne{portni lov na rekorde. Bolj trezen je bil
komentar v Tidens Tign, objavljen ‘e dan po tekmovanju. »Da bi pisali sedaj hvale Andersnu
za njegove uspehe, bi bilo neumestno, da nelojalno napram Norges Skiforbundu, ki je v~eraj
poslal brzojav, s katerim mu prepoveduje start, ~e{ – tako mi pravimo – da ne maramo cirku-
sa na skakalnicah. Kljub temu smo mnenja, da slede prav oni z najve~jim interesom dogod-
kom tam doli v Jugoslaviji. Za kar pa ho~emo pohvaliti Andersna je, da je imel pogum pre-
vzeti odgovornost in da je vendar skakal izven konkurence, kljub prepovedi na{ih smu~arskih
vodij je vendar priboril prvenstvo norve{kemu smu~anju, ki ga ta {port zahteva za se. Kolikor
bi se zvi{al ta rekord, ~e bi bil {e Birger Ruud poleg, si sedaj ne upamo ugibati, ljudje pa bi
stavili na 120 metrov. Vsakdo, ki je stal med srednjeevropskimi gledalci pod skakalnico,
dobro ve, kaj pomenijo imena Reidar, Birger, Sigmund, Radmond. Bojim se, da bi jih na{a
publika smatrala kot enostavne cirku{ke skaka~e, ~e ne bi pripadali na{emu lastnemu naro-
du. To vendar dra‘i in mi poznamo dra‘ljaj ponosa, kadar nam doda brzojav nove metre k
staremu rekordu! Na{e mnenje je, da so Reidar in ostali norve{ki srednjeevropejci vendarle
vredni svoje te‘e v zlatu.«143
Na uradnem tekmovanju je zmagal Poljak Maruszarz, drugi je bil ~ehoslova{ki reprezen-
tant Barton, tretji pa [vicar Reymond. Po uradnem tekmovanju se je obetal vrhunec dneva,
saj naj bi bil prav tedaj dose‘en zelo na glas napovedovan 100 metrski skok. Toda do tega ni
pri{lo. Zaradi zamude tekmovanja, ki se je zgodila predvsem zaradi prepoznega prihoda
dodatnih vlakov, je sonce skakalnico dodobra zmeh~alo. Hitrosti skakalcev so bile zato ve-
liko ni‘je, zmeh~an sneg pa je vplival tudi na negotovo dosko~i{~e.
Zelo zanimiva je s tega gledi{~a reakcija {tevilnih gledalcev. Nekateri so bili vidno razo~arani
ali pa so se morda celo po~utili opeharjene. [portni nivo slovenske publike {e zdale~ ni bil tak,
kot si morda to danes mislimo. Celo JZ[Z je pred tekmovanjem izdala plakat, ki je napovedo-
val 100 metrski skok. Taki so bili tudi naslovi po ~asopisju pred tekmovanjem144 in tudi po
njem. »Zaman smo ~akali 100m«, je naslov objavljen dan po prireditvi, dan pred tem pa so pod
vtisom Andersenovega 99 metrskega skoka v Slovencu celo zapisali: »Oni, ki ska~e na plani{ki
skakalnici manj kot 90 m, ni preve~ upo{tevan. Toda s tem ne moremo delati krivice. Razpo-
lo‘enje gledalcev je pa~ tako, da z ozirom na skakalnico, zahtevajo skoke nad 90 m.«145 Prakti~no
je bilo publiki vseeno, ~e ska~ejo Norve‘ani v konkurenci ali izven nje. Ker ti niso nastopili v
konkurenci, so nekateri zahtevali, da celo spustijo njihovo zastavo,146 toda ko so po tekmi
vseeno nastopili in prikazali gotove skoke v mirnem slogu, so bili potola‘eni.
Novost Planice tega leta pa je bila, da so se prvi~ glasno pokazali tudi doma~i nasprotniki.
Iz opozicije, ki je imela glavno organizacijsko podporo v Ljubljanski zimsko {portni podzve-
zi, se je izdvojil Robert Kump, pisec smu{ke literature in stalni smu~arski u~itelj na Pokljuki.
Kump je v dnevniku Slovenec zlil kar nekaj ‘ol~a na prireditelja – JZ[Z in Josa Gorca oseb-
no. Kump je trdil, da skakalnica ni bila toliko ~asa priznana zato, ker iz JZ[Z niso poslali
pravo~asno FIS treh kopij profila, na podlagi katerega bi FIS lahko prireditev na skakalnici
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
143 Citirano po: Gorec, str. 16, 17.
144 Slovenec, 10. 3. 1935.
145 Slovenec, 16. 3. 1935.
146 Ulaga, str. 21.
147 Ro‘man je pri~al v svoji izjavi preiskovalnemu odseku JZ[Z v zadevi Ro‘man, da so ga za prijavo prireditve
prosili, da jim izro~i njegove na~rte.
409ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
odobrila. »Jasno je, da FIS-a skakalnice, o kateri sploh ne ve, kako izgleda, ne more priznati.
Vendar je priznanje pri{lo potem, ko so poslali na~rte147 in ko se je neki funkcionar potrudil,
da je za malenkostno vsoto 5000 Din govoril z Oslom.«148 Odlo~itev norve{ke smu~arske
zveze je smatral Kump za pravilno, saj niti »cirku{ko« vabilo, {e manj pa vabljenje norve{kih
skakalcev mimo zveze, ni bilo pravilno. Zelo kriti~no je gledal tudi na organizacijo priredi-
tve. »Napovedovalec je bil nemogo~. Med skakanjem je celo, seveda najbr‘ z dovoljenjem
Zveze, delal reklamo za gramofonske plo{~e, klobase, smu~ke itd. Ne vem, kaj bi storila
Andersen in Maruszarz, ~e bi vedela, da isti napovedovalec, ki napoveduje njuna imena, dela
isto~asno tudi reklamo za klobase. Ta banalnost je bolela vse sportnike.« Zmotilo ga je napo-
vedovanje daljave pred uradno objavo, publika naj bi ovirala dostop skakalcev na vrh skakal-
nice, vlaki so zamujali… Drugo poglavje pa je bila prepoved nastopa nekaterim slovenskim
skakalcem, ki so bili ‘eljni pokazati na tekmovanju svoj pogum in znanje. [ele tik pred
nedeljsko tekmo, ko so s smu~mi ‘e pri{li pod skakalnico, so izvedeli, da nih~e razen [ramla
in Nov{aka ne sme nastopiti. »Za to, da je na{a Zveza prepovedala na{im fantom start, in to
tik pred tekmo, ne vidim nobenega opravi~ila. Zvezo, ki prireja namesto sportnih tekem, take
cirku{ke prireditve, kakr{na je bila 17. marca, bo treba po{teno pre~istiti.«149
Joso Gorec, ki je bil na ve~ mestih izzvan, je podal svojo repliko ‘e naslednji dan. V njej
je veliko o~itkov argumentirano zavrnil, ~isto vsega pa se ni dotaknil, saj je mestoma Kump
morda celo pretiraval. Kot npr. pri tem, da v JZ[Z niso hoteli privo{~iti najve~jega uspeha
slovanskemu rojaku Maruszarzu. Vsak je pa~ vlekel vrv na svojem koncu in v podajanju
argumentov, posebej pa v njihovi izpeljavi rahlo pretiraval. Gotovo pa je Gor~ev odgovor
bolj razumsko umirjen. Glede prepovedi norve{ke zveze je zapisal, da je potem, ko je FIS
skakalnico odobrila, norve{ka zveza vseeno vztrajala na prepovedi, ker je na~elno proti ve-
likim skakalnicam. Na Kumpov o~itek, da zveza ni ni~ storila glede nastopa Avstrijskih tek-
movalcev, od katerih je na tekmovanju skakal le Höll, je bil Gorec mnenja, da ostalih 13
skakalcev ni nastopilo na tekmovanju zaradi slab{ih rezultatov na treningu. Sicer pa se JZ[Z
v interni spor avstrijskih skakalcev ne sme vtikati. Do reklam, ki jih je objavljal s pomo~jo
oja~evalne naprave Dobrlet, pa naj bi pri{lo brez vednosti zveznih funkcionarjev. Glede na-
stopa slovenskih skakalcev pa je Gorec zapisal, da bi bili k tekmi pripu{~eni le tedaj, ko bi na
treningu prikazali zanesljive skoke. Edino Pribov{ek, ki pa se je kasneje potolkel, je namre~
izpeljal vse skoke brez padca, tako da sta bila kasneje za tekmo dolo~ena tekmovalca, ki sta
prikazala skoke z najmanj padci. »Da tekmovalci niso bili obve{~eni o startnem dovoljenju,
je krivda klubovih delegatov, ki bi morali prisostvovati ‘rebanju v soboto zve~er, oziroma
samih tekmovalcev, ki bi se morali zanimati pred tekmo, kdo od njih je pripu{~en k startu.«150
Zadeva okrog nenastopanja nekaterih skakalcev je bila tako pere~a, da je bilo v maju po
protestu Ljubljanske zimsko-{portne podzveze, na preizku{njo z zagovarjanjem postavljeno
takratno celotno zvezno vodstvo na glavni skup{~ini JZ[Z.
Kumpov kriti~ni prispevek in protest ljubljanske podzveze lahko ozna~imo gotovo kot
zelo dobrodo{el, tako v smislu organizacije prireditve, {e bolj pa v smislu zgodovinopisja, saj
kritika u~inkovito deluje k pre~i{~evanju. Sama hvala, ki je razumljivo prihajala s strani
organizatorja prireditve, zagotovo nikoli ne more biti odraz kompleksne stvarnosti. Plani{ka
stvarnost namre~ nikoli ni bila le tak{na, kakr{na se je na dan vseh zgodovinskih prireditev
pokazala. Pove~ini se je namre~ Planica usidrala v slovenski zgodovinski spomin kot vedno
148 Slovenec, 29. 3. 1935.
149 Prav tam.
150 Prav tam.
410
uspe{na in krivi~no napadana. Javne kritike v letu 1935 so ob Ro‘manovem primeru vsaj
drugi tak{en primer »slavne« plani{ke zgodovine. Toda napa~no bi bilo manj{ati pomen pri-
reditve v letu 1935, saj je bila dejansko do takrat nedose‘eni slovenski smu~arski dogodek.
U~inkovita propagandna akcija je namre~ pod vzno‘je skakalnice pripeljala gotovo preko
10.000 gledalcev. [tevilne ugodnosti pri nakupih kart, {tevilni izredni vlaki, ki so ob rednih
imeli dodatne povezave z vsemi ve~jimi mesti, bogata gostinska ponudba, so ob reklamni
akciji za senzacionalne skoke postali odli~en magnet obiskovalcem iz mnogih oddaljenih
krajev. Da bi obiskovalci zadostili svojim nedeljskim verskim obi~ajem, so jim priredili v
Planici celo pet svetih ma{.151 Tak{ne, na prvi pogled morda dogodku obrobne zadeve, zgo-
dovinarju lahko pri~ajo o dru‘benih razse‘nostih plani{kega dogodka. Celo nekateri tiskani
oglasi v ~asopisju, kot je bil npr. tisti za kremo Kamila,152 so bili prirejeni plani{kim skokom.
Planica je bila skratka skozi o~i tedanjega prebivalstva dogodek, ki ga je bilo nemogo~e
prezreti. O pomenu prireditve, ki je imela hkrati tudi zna~aj slovanskega prvenstva, pri~a tudi
dejstvo, da je pokroviteljstvo nad smu{kimi tekmami prevzel mladi kralj Peter II.153 ^etudi je
bil Peter II. {ele prvi med Kara|or|evi}i, ki se je nad smu~anjem ‘e kot mladi fanti~ navdu{eval,
pokroviteljstvo s strani jugoslovanske kraljeve dru‘ine {e zdale~ ni bilo nepomembno, vsaj
ne z vidika kraljeve ekskluzivnosti. Pomen prireditve za dr‘avo pa ka‘ejo tudi pokrovitelji
tekmovalnih daril. Za prve tri uvr{~ene so darovali nagrade: minister za vojsko in mornarico,
minister za telesno vzgojo naroda in predsedniki mestnih ob~in Beograda, Zagreba in Ljub-
ljane. Darilo za najlep{i skok dneva je prispeval ban Dravske banovine, posebno darilo za
najdalj{i skok dneva pa je darovala dr‘avna turisti~na agencija Putnik d.d.154
8. Udru‘enje smu~arjev Planica
Navkljub ogromnemu uspehu in obisku prireditev niti Ilirija leta 1934 niti JZ[Z v letu
1935 s prireditvijo nista ‘eli finan~nih koristi. Investicijski stro{ki in stro{ki organizacije so
vedno presegali prihodke. Joso Gorec je na skup{~ini JZ[Z leta 1935 kot problem Planice
navedel tudi materialni problem. »Dosedanje funkcionarje saveza je prevevala v njihovem
delu morda prevelika ljubezen do na{ega belega sporta, imeli so preve~ idealizma ter je prav
razumljivo, da se niso vedno zna{li v dana{nji dobi trdega materijalizma.«155 Rde~e {tevilke
pa zagotovo niso bile dobra osnova za uresni~evanje nadaljnjih projektov. Bloudek in Gorec
sta bila prepri~ana, da morata stvar peljati naprej, tako da se v Planici zgradi ve~ji, varen in
predvsem objekt, ki bi bil trajen. Re{itev so na{li v ideji, da ustanovijo samostojno organiza-
cijo, ki bi skrbela za skakalnico, skakalno {olo in organizacijo prireditev. Na to idejo so jih
vodila tudi vse mo~nej{a nasprotja znotraj JZ[Z. Ko je upravni odbor JZ[Z na redni skup{~ini
leta 1935 zaradi plani{kih dogodkov prejel celo nezaupnico, toda z delom naprej nadaljeval,
protesti proti njegovemu delu niso nehali. Te ovire so vodile v odlo~itev, da se JZ[Z s Planico
ne bo ukvarjala ve~ tako, kot se je, ampak bodo te posle prevzele zainteresirane osebe iz
razli~nih ministrstev, {portnih in turisti~nih organizacij, ki bi bili zdru‘eni v u~inkovito orga-
nizacijo. Nastalo je Udru‘enje smu~arjev Planica.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
151 Slovenec, 16. 3. 1935.
152 Slovenec, 15. 3. 1935.
153 Slovenec, 9. 3. 1935.
154 Slovenec, 16. 3. 1935.
155 Poro~ilo za XII. redno glavno skup{~ino. Knji‘nica Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza. Ljubljana
1935, str. 34.
411ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Zaradi sporov v Ljubljani so sede‘ dru{tva prenesli v Beograd. Za predsednika dru{tva so
tam zaprosili generala Radisavljevi}a, za dva podpredsednika pa priznanega slovenskega
{portnega organizatorja dr. Cirila Pavlina ter {e bolj znanega hrva{kega {portnega organiza-
torja dr. Steva Had‘ija.156 Tako vplivni ljudje, morda tudi namenoma sestavljeni po nacional-
nem klju~u – pokroviteljstvo nad Udru‘enjem pa naj bi prevzel tudi vojni minister @ivkovi}
– gotovo niso imeli tako velikih te‘av pri pridobivanju sredstev. [e posebej ne, ker je Planica
pomenila izredni dogodek.
Pobudo ustanovitve Udru‘enja smu~arjev Planica pa je morala potrditi tudi Ilirija, ki se je
gotovo zanimala za na~rte, da se skakalni {port v Planici razvija {e naprej tako odmevno. Seve-
da pa je bil njen interes predvsem ta, da zadeve v rajonu, ki ga je smatrala za njen in skakalnice,
ki so bile v upravljanju Smu~arskega doma, postavi v njej ugodno razmerje z Udru‘enjem.
Bloudek je tako junija 1935 na plenarni seji Iliriji poro~al o pripravah na ustanovitev Udru‘enja.
Ilirija je v principu tako dru{tvo podprla, za morebitna pogajanja pa sta bila poobla{~ena dr.
Stane Lapajne in Viktor Vodi{ek.157 Ob drugem Bloudkovem poro~ilu v zvezi z ustanavljanjem,
ki je bilo na tapeti na~elstvene seje septembra, so sklenili naj se Udru‘enje v naslednjih vpra{anjih
obra~a direktno na upravo Smu~arskega doma.158 O na~rtih odstopanja organizacije skakalne
tekme in skakalnice Udru‘enju pa je Ilirijo obvestila tudi JZ[Z.159 Uprava smu~arskega doma
v Planici je bila zelo zainteresirana prepustiti skakalnico in zemlji{ko zakupno pravico Udru‘enju,
saj ni imela nobenih sredstev za vzdr‘evanje, {e manj investiranje. V dopisu upravi Ilirije je
zapisala, da je vpri~o njenih efektivnih dolgov, zna{ajo~ih 40.000 din, skakalnica zapisana
propadanju.160 Zato je ponudila Udru‘enju odkup v treh letnih obrokih skupne vrednosti 50.000
din.161 Svoj interes je Ilirija zavarovala v 15. paragrafu pravil novoustanovljenega Udru‘enja,
ki je dolo~al, da se v primeru razpusta dru{tva imovina zopet prenese na Ilirijo oziroma Smu~arski
dom.162 Udru‘enje je imelo izvr{ilni odbor v Ljubljani, predsedoval mu je Rado Hribar. V
Beogradu pa je bil glavna zveza dr. Ciril @i‘ek, ki si je najmanj skozi minulo desetletje nabral
ogromno izku{enj pri lobiranju za denar smu~arskim organizacijam. Udru‘enje je bilo z zbira-
njem denarja uspe{no in lahko so se lotili novega gradbenega podviga, za katerega je na~rte
napravil Bloudek, stavbena dela pa je izvedel Ivan Bricelj.
Z delom so pri~eli 2. decembra 1935. Glede na to, da so delali v zimi, mrazu in snegu, je
bil podvig zelo zahteven. Poleg zemeljskih del, je bila najzahtevnej{a postavitev lesene kon-
strukcije na vrhu dosko~i{~a. Natan~nej{e koli~inske podatke, ki so za tisti ~as bili prav
osupljivi, je objavil v dalj{em ~lanku Slovenec (4. marca 1936) in jih na tem mestu nima
smisla na{tevati. Pri omenjenih podatkih je jasno, da jim je moral gradbeni podvig zelo iz~rpati
prora~un. Podpora banovine in Putnika ni bila dovolj. Gorec je zapisal, da jim je v tej zadregi
pomagal Rado Hribar. »Kar je Bloudek tehni~no izvr{il, to nam je Hribar finan~no.«163 Bri-
celj naj bi se prve dni februarja celo umaknil, ko je uvidel finan~ne te‘ave, tako da je z
njegovimi napravami delo nadaljeval Bloudek ob pomo~i mladega tehnika Ostermana. V
te‘kih razmerah je bila skakalnica s kriti~no to~ko 106 metrov dovr{ena 2. marca. Kot naro~en,
jo je dan zatem pobelil sneg.
156 Gorec, str. 21.
157 ZAL, Ilirija, Plenarna seja SK Ilirija, 4. 6. 1935.
158 ZAL, Ilirija, Na~elstvena seja SK Ilirija, 17. 9. 1935.
159 ZAL, Ilirija, Na~elstvena seja SK Ilirija, 1. 10. 1935.
160 AF[, JZ[Z, Dopis uprave Smu~arskega doma v Planici upravnemu odboru SK Ilirije, Ljubljana, 20. 11. 1935
161 AF[, JZ[Z, Dopis uprave Smu~arskega doma v Planici Udru‘enju smu~arjev Planica Beograd – Ljubljana,
Ljubljana 15. 11.1935. Efektivni investicijski stro{ki v skakalnico so zna{ali do tedaj 75.200 din.
162 Glej natan~neje dolo~bo v: AF[, JZ[Z, Izjava SK Ilirije, Ljubljana, 24. 11. 1935.
163 Gorec, str. 22.
412
@e konec decembra je bila dokon~ana {e 25 metrska, konec januarja pa {e 65 metrska
skakalnica.
9. Kongres v Ga-Pa
V letu 1936 je zimske olimpijske igre gostil Garmisch-Partenkirchen in kot je bila nava-
da, je v kraju, ki je tisto sezono gostil najpomembnej{e smu~arsko tekmovanje, potekalo tudi
zasedanje foruma FIS.
In‘. Straumann se je ‘e po plani{ki prireditvi 1935 oglasil. V pismu predsedniku FIS
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
Velikanka 1936.
413ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
164 Gorec, str. 19.
Norve‘anu Oestgaardu je poudaril, da se mora pot razvoja daljave smu{kega skoka nadaljevati
ne oziraje se na sklepe, ki se napravijo za kako zeleno mizo na severu. Ob‘aloval je, da se je
FIS pustila zapeljati in jo grajal, da je postavila svojo oblast v slu‘bo nacionalne oholosti. Na
skup{~ini {vicarske smu~arske zveze junija 1935 pa je Straumann kritiziral sklep FIS, da so
ve~je skakalnice kot za 70 metrov prepovedane za mednarodne tekme (mi{ljena so bila pr-
venstva FIS).164 To je v kontekstu tedanjih prireditev pomenilo dana{nja svetovna prvenstva.
Dolo~ilo se mu je zdelo posebej sporno, ker so v Nem~iji dogradili novo olimpijsko skakal-
nico za 80 metrov. Olimpijske igre pa so tedaj isto~asno predstavljale tudi Prvenstvo FIS.
Prav zaradi tega je pripravil nov predlog, ki je bil upo{tevan izklju~no zaradi nove skakalnice
v Garmisch-Partenkirchnu. V novem pravilniku o velikosti skakalnic so pravila druga~na od
tistih sprejetih leta 1935 na kongresu v [trbskem plesu, kjer sta bili uvedeni dve kategoriji.
Prva s kriti~no to~ko do 70 metrov in druga s kriti~no to~ko nad 70 metrov, kjer se tekmo-
vanja (razen olimpijskih in FIS tekmovanj) dovoli, ~e skakalnica odgovarja FIS normam.
Nov predlog je odpravil kategorije, namesto njih pa kot edino mejo dolo~il kriti~no to~ko 80
Velikanka 1936.
414
metrov. Poobla{~eni predstavnik JZ[Z Had‘i je seveda ob tem glasno protestiral, umirili pa
so ga z dejstvom, da smatra predsedstvo FIS Straumannov predlog za svojo zaupnico. Skra-
tka, ocena, da je Straumann predlog pripravil le zaradi zagotovitve regularnosti rezultatom
na olimpijski skakalnici, najbr‘ ne more biti zgre{ena. Tej tezi potrjuje tudi dejanje FIS, ko je
njeno predsedstvo na prvi naslednji seji koncem februarja v Oslu dolo~ilo, da stopijo sklepi
kongresa v veljavo {ele s 1. majem 1936. 165
10. Plani{ki zapleti v letu 1936 in prvi~ ~ez 100 metrov
Prav zme{njava glede dolo~il velikosti skakalnic je na plani{ki prireditvi leta 1936 bila
eden glavnih vzrokov za prireditvi neljube dogodke. Udru‘enje se je po objavi sklepov kon-
gresa v Garmisch-Partenkirchnu zna{lo v dvomih in je zato pri FIS prijavilo tekmovanje na
65 metrski skakalnici, medtem ko bi se na novi velikanki opravilo le skoke za trening. Toda
potem, ko so od tajnika FIS in hkrati predsednika Norve{ke smu~arske zveze prejeli obvesti-
lo, da stopijo sklepi kongresa v veljavo {ele s 1. majem 1936, je bila situacija za plani{ke
prireditelje druga~na. Potemtakem so veljali {e stari sklepi in se lahko uradno tekmovanje
izvede tudi na novi velikanki.
Norve‘ani, med njimi brata Ruud in Ulland, so bili zelo presene~eni ob prihodu v Plani-
co, ko so videli, da je za tekmovanje kot dojen~ek negovana le velikanka. Nastop na ve-
likanki je bil v nasprotju s pogoji, ki jih je njim postavila njihova zveza. »Zna{li smo se v
te‘kem polo‘aju,« se je spominjal Sigmund Ruud. Po drugi strani pa je v njih gorela ‘elja, da
bi na njej skakali. Iz izteka je izgledala prvovrstno. Spreletavali so jih mravljinci. Prvi dan po
prihodu, so se odlo~ili, da jo na treningu preizkusijo, toda dovoljenja za nastop na tekmo-
vanju niso pridobili.
Poskusni skoki so na plani{ki velikanki potekali ‘e od 10. marca, ko jo je prvi preizkusil
Albin Nov{ak, sodelovala pa sta tudi Norve‘ana Hagen in Oedegaad. Ti skoki so bili precej
gotovi in z malo padci, druga~e pa je bilo na petkovem treningu, ko je bil sneg precej pomrz-
njen. Ob prvem in kot se je kasneje izkazalo edinem njegovem skoku, je Birger Ruud grdo
padel pri 93 metrih. Padec je naredil na Sigmunda, ~akajo~ega na vrhu zaleti{~a, velik vtis, a
po telefonu je kasneje izvedel, da bratu ni ni~ huj{ega.166 Kot je zapisal v svojih spominih
Sepp Bradl, so se padci {e naprej vrstili. Samo trije so po njegovih podatkih ta dan opravili
veljaven skok brez padca. Trening so po prvi seriji prekinili in skakalci so zelo tiho zapustili
prizori{~e.167 Sigmuund Ruud je bil v tistem trenutku vesel, da si je na vrhu skakalnice odpel
smu~i in {el pe{ v iztek. Bil je mnenja, da bi, ko bi tedaj vpra{ali skakalce, ~e so jim take
predimenzionirane skakalnice v{e~, vsi kot en mo‘ odgovorili, da jih je treba preganjati.168
Toda kljub temu, da v svojih spominih trdi, da so se po tej izku{nji zlahka odrekli na-
daljnjemu skakanju, nam drugi viri pri~ajo, da so se {e do zadnjega trenutka trudili, da bi od
Norve{ke zveze prejeli dovoljenje za tekmovalni nastop. To jim je tudi uspelo. Toda dobili so
ga po telefonu {ele na dan 15. marca, ko so se na tekmovalni dan ‘e pri~eli poskusni skoki.
Dovoljenje je bilo jasno. Obsegalo je dva pogoja:
1. »Prireditelji tekem naj dajo jamstvo, da bodo vplivali na tisk, da o norve{ki zimsko-
{portni zvezi ne bo pisal ni~ slabega.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
165 Gorec, str. 25.
166 Ruud, str. 88, 89.
167 Sepp Bradl, Mein Weg zum Weltmeister. Schlüsselverlag, Innsbruck 1952, (dalje: Bradl), str. 85.
168 Ruud, str. 89.
415ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
2. Noben Norve‘an ne sme presko~iti znamke 80 m.«169
Pogoji so bili zelo zgovorni. Sigmund Ruud je kot vodja Norve{kih skakalcev pogoje
sporo~il vodstvu Udru‘enja, ti pa sodnikom. Oboji so se z njimi strinjali in jih sprejeli. Toda
po razgovoru, ko so se Norve‘ani podali proti zaleti{~u, je v konkurenci ‘e sko~il prvi tekmo-
valec. To jih je zmotilo in po uradni razlagi dogodkov je bil prav to vzrok temu, da so se
Norve‘ani skokom na velikanki odpovedali. Po pravilih se namre~ skoki v konkurenci niso
smeli za~eti, ne da bi prej vsi opravili poskusne skoke. Uradna razlaga dogodkov je, da se je
Sigmund Ruud glede tega obrnil na sodni{ki zbor. »Sporo~eno mu je bilo, da je sodni{ki zbor
dolo~il, da s tekmo ni mogo~e ve~ ~akati, da bodo tekmovalci absolvirali prve skoke, nato pa
{e Norve‘ani poskusne skoke. To pa popolnoma izjemoma, z ozirom na to, ker so dobili norve{ki
tekmovalci startno dovoljenje od svoje zveze tako pozno, da jim ni bilo ve~ mogo~e dospeti
pravo~asno na start. Norve{ki tekmovalci pa so zavzeli stali{~e, da se poskusni skoki ne
morejo ve~ vr{iti potem, ko se je tekma ‘e pri~ela in bi to bilo proti vsem pravilom in pred-
vsem ne fair proti drugim tekmovalcem ter so iz tega razloga odstopili od tekmovanja.«170
Tak{na je bila uradna razlaga, ki jo je sklenil po tekmovanju izvr{ni odbor Udru‘enja skupaj
z norve{kimi tekmovalci, potrjuje pa jo tudi izjava avstrijskega sodnika Bildsteina. »Ko so
bili ‘e skoki prve serije v teku, so nam telefonirali, da bodo Norve‘ani skakali. Za~eli smo
zavla~evati in namenili smo uvrstiti za I. serijo poskusne skoke Norve‘anov. Od mostu mi je
tedaj zaklical Sigmund Ruud, da Norve‘ani ne morejo tekmovati, ker je tekma ‘e pri~ela in ne
morejo oni dolo~iti startnega mesta. Odgovoril sem mu, da je to zadeva sodnikov in ne tek-
movalcev. Ruud: ’To je proti pravilom,’ jaz pa: ’Desetletje sem sodnik za skoke in vem, kaj
delam, ~e no~ete, bomo pa~ brez vas kon~ali tekmo.’ In pri tem je ostalo.«171
Na odlo~itev odpovedi pa je s strani Norve‘anov gotovo vplivalo tudi dejstvo, da si niso
pustili diktirati mesta zaleta, saj so se zavedali, to je Ruud tudi zapisal, da so skoki kraj{i od
80 metrov na velikanki veliko nevarnej{i od dalj{ih. Poleg tega pa je bil, navkljub dolo~ilom
doma~e zveze, v Planici kon~no v igri predvsem nov pri~akovani rekord. Ob zavedanju, da
ga nih~e razen njih ne more dose~i, so se nastopu odpovedali.
Tekmovanje,172 ki je spet preseglo vsa prej{nja leta, se je tako odvilo brez {portnikov, od
katerih se je najve~ pri~akovalo. Gledalce, ki se jih je pod Poncami zbralo kar 15.000, je
odlo~itev jezila. Nova skakalnica, katero je pred tekmovanjem blagoslovil {kof Ro‘man,
tako ni kazala vtisa, da bo pred mno‘ico gledalcev zveli~ana s 100 metrsko daljavo. Toda,
kakor se je morda v tistem trenutku zdela razo~aranemu ob~instvu stvar zgubljena, tako je
nova plani{ka prireditev zopet do‘ivela veliko presene~enje. Kot feniks iz pepela se je tedaj
pojavil nov junak, komaj 17 letni Avstrijec Sepp Bradl.
V uradnem tekmovanju, kjer so se pomerili tekmovalci Avstrije, ^ehoslova{ke, [vice in
Jugoslavije, je Bradl zmagal. Avstrijci, ki so v Planici nastopili z najbolj{imi skakalci, so
zasedli vseh prvih pet mest. Ko so po uradnem tekmovanju skakalci popoldne skakali {e
izven konkurence, torej za rekorde, pa sta se Bradl in Planica z velikimi ~rkami vpisala v
svetovno zgodovino. Bradl je namre~ v Planici izvedel prvi veljavni skok prek meje 100
metrov.
Potem ko z dol‘ino svojega prvega skoka izven konkurence ni bil zadovoljen, se je z
veliko zagnanostjo {e enkrat podal na skakalnico in smu~i utrl s parafinom. Kot je objavljeno
169 Slovenec, 17. 5. 1936
170 Slovenec, 19. 3. 1936.
171 Gorec, str. 30.
172 O prireditvi v tem letu glej {e: Toma‘ Pavlin, Svetovni rekord dose‘en v Sloveniji (Ob 60-letnici smu~arskega
skoka prek 100m), v: Kronika, let. 44 (1996), {t. 1, str. 79–85.
416
v njegovih spominih, je bil zelo nervozen, ker se ni smel ‘e takoj zapoditi po zaleti{~u. Dva
kolega je celo prosil, da ga vsak s svoje strani suneta v smu~ino, ki je postala vpri~o popol-
danske sen~ne lege {e hitrej{a. »Veter mi je ‘vi‘gal okrog obraza, stra{ansko hitro sem se
bli‘al odsko~nemu mostu. Malo pred prehodom na odsko~no mizo bi se moral rahlo dvigniti,
da bi uravnal pritisk. Toda bliskovito me je pre{inilo: Ostani v po~epu, ~etudi te pritisk po-
polnoma premaga! Na prehodu je bil pritisk ogromen. Skoraj se mi je ‘e zazdelo, da mi ne bo
uspelo izvesti pravo~asnega odskoka. Toda z zadnjim atomom mo~i mi je uspelo, da sem se
od mize odlepil in – cak! – bil sem zunaj! Takoj sem ob~util, kako me je dvignilo v zrak. Odriv
mi je torej tako perfektno uspel, da ne bi mogel bolje. Zrak je tako mo~no pritiskal na moje
prsi, kot bi me hotel poriniti mo~no nazaj, toda jaz sem nanj pravilno legel in pustil, da me
nese. Dvignil sem se na mrtvo to~ko. ^udovito sem zagledal dosko~i{~e, ki je le‘alo globoko
pod mano. Ob~utek jadranja po zraku je bil veli~asten. Imel sem le eno ‘eljo: Vedno tako
leteti! Za stotinko sekunde sem bil odtrgan resni~nosti. @vi‘gajo~i vzgornik me je kmalu vrnil
v resni~nost, saj sem komaj z zadnjimi mo~mi prepre~il, da se mi smu~i niso razdvojile.
Medtem ko sem z dolgimi gibi stremel k dosko~i{~u, sem ~util, kako me od moje linije letenja
premetava levo in desno. Polet se je zdel brez konca. Nenadoma se mi je dosko~i{~e bliskovi-
to pribli‘alo. [e nekaj trenutkov in opogumljen sem do kraja osredoto~il moje mo~i in misli.
Tako sem pristal v gotovem telemarku. V istem trenutku sem zaznal glasne vzklike gledalcev,
ki so takoj zatem utihnili. Kot pu{~ica sem zdrvel proti izteku. O~i so se mi zasolzile. Tako
visok je bil tempo med skokom.«173 Ko se je Bradl zaustavil v izteku, je takoj pomislil, kako
dolg skok je izvedel. Moralo je biti ~ez 100 metrov. Tiso~i so zrli proti sodni{kemu stolpu. V
trenutku, ko se je na tabli pokazala vrednost 101, je vzdu{je do‘ivelo vrhunec. Bradlov skok
dol‘ine 101 meter, dose‘en v idealnih pogojih, je bil tako prvi veljavni skok ~ez 100 metrov
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
173 Bradl, str. 94.
Sepp Bradl
417ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
v zgodovini. Na ve~ mestih so gledalci podrli za~asne ograde, se prebili med reditelji in vdrli
v iztek, kjer so Bradla ‘e obletavali {tevilni fotografi.
Dol‘ina zgodovinskega pomena seveda lahko kmalu povzro~a domneve. Objavljena daljava
101 meter je prav mogo~e bila {e pol metra dalj{a, saj o dol‘ini 101,5 metra pi{e Ruud, enaka
dol‘ina pa naj bi bila objavljena tudi na pokalu, ki ga je Bradl to leto prejel.174 Z dana{njim
tehni~nim znanjem je zadeva lahko re{ljiva, saj obstajajo posnetki Bradlovega skoka. Toda
vpra{anje tistega pol metra je v kon~ni fazi resni~no le tehni~no vpra{anje, ki na oceno zgo-
dovinskih razse‘nosti dogodka ne more vplivati.
V Planici pa je bil to leto zopet popravljen jugoslovanski rekord – 89,5 metra. Le pol
metra do devetdesetice je zmanjkalo Albinu Nov{aku.
Odve~ je seveda poudarjati, da so novice iz Planice spet ob{le svetovno javnost. Vsaj
tisto, ki ji je smu~anje bilo blizu. Plani{ki skoki so bili tudi ena redkih {portnih tem, morda
celo prva, ki je pri{la na naslovnico doma~ih dnevnikov.
11. Norve‘ani – vzor in zaviralo
Zaradi norve{ke reakcije se je zanimivo posvetiti takratnim razmeram v svetovnem
smu~anju, {e bolj pa norve{kemu smu~anju, saj mestoma problematika bojkota sega tudi na
podro~je zgodovine mentalitete. Ob opisih norve{kih smu~arjev, posebej skakalcev, po vsem
svetu niso skoparili s pohvalami. Norve{ki skakalci so bili svetu vzor. Najpogosteje so jih
ozna~evali kot smu~arske kanóne, kar je pomenilo izvrstne smu~arje. Zmagovali so na vseh
pomembnej{ih svetovnih tekmovanjih. Vsaj od Norheima, bratov Hemmestveit in drugih, ki
so izhajali v glavnem iz Morgedala, so Norve‘ani ‘e od konca 19. stoletja veljali za najve~je
svetovne smu~arske ase. Kot njihovi nasledniki so v ~asu med obema vojnama med skakalci
za~eli izstopati smu~arji iz manj{ega kraja Kongsberg, od koder so poleg ve~ bratov Ruud
izhajali tudi Hanssen, Guttormsen in {tevilni drugi. Ti {portniki so bili vsaj pozimi vedno na
poti po tujini. Po srednji Evropi in Ameriki so delali kot trenerji ali zastopniki norve{kih
(smu~arskih) firm, potovali so po turnejah in se predstavljali in tekmovali na raznih {portnih
ali ekshibicijskih prireditvah. Bili so slavni, a slava jih ni preve~ prevzela. Ostajali so skrom-
ni. Fantje niso bili {portniki le po telesu, ampak tudi po du{i. ^e so jih ozna~evali kot {port-
nike v pravem pomenu besede, bi to v kontekstu tedanjega ~asa pomenilo, da so jih krasile
tudi osebne moralne kvalitete.
Toda na primeru Planice lahko zaznamo, da se je njihova podoba postopoma za~ela krha-
ti. Vendar ne zato, ker bi se norve{ki smu~arji po naravi za~eli spreminjati. Na to podobo je v
srednji Evropi najve~ vplivalo postopanje njihove nacionalne smu~arske zveze in posredno
tudi FIS, v kateri so Skandinavci igrali glavno vlogo. V tridesetih letih je bila namre~ v
Evropi na preizku{nji tradicija. Mo~na norve{ka tradicija, ki je norve{ke skakalne kanone
dejansko ustvarila, je zaznamovala njihovo dr‘o v svetu. Ni bilo dvoma, da so bili najbolj{i
nordijski smu~arji na svetu – kot tudi ni bilo dvoma, da so se sami kot taki po~utili. Dejstvo
pa je, da so se jim z leti drugi po kvaliteti pribli‘evali, na kar so konec koncev tudi sami z
aktivnostmi zunaj domovine mo~no vplivali. Samoumevno je, da se je s {irjenjem in zo-
174 Gu~ek, str. 30. Ustni vir Svetozarja Gu~ka je Bradlova h~i. O skoku 101,5 m leta 1936 pi{e tudi Slovenec,
23. 2. 1941. Domnevno je avtor tega zapisa celo Gorec, saj se v ~lanku uporabljajo njemu zna~ilni statisti~ni poda-
tki. Poleg ustnih in nekaterih dogodku sodobnih virih pa o daljavi 101,5 m pri~ajo tudi nekateri drugi tuji (enci-
klopedi~ni) viri. Npr. Enciclopedia dello Sciatore, Fratelli Fabbri editori, Milano 1960.
418
renjem smu~anja drugod do te mere, da so se mo~no ve~ali interesi in dejavnost drugih, v
norve{kem smu~arstvu prebudil refleks. Zgodila se je obrambna reakcija pred tem, da bi
prevzemali iniciativo drugi narodi z manj smu~arske tradicije, med katerimi so bili Slovenci
v njihovih o~eh pravi eksoti.
Kot smo spoznali, so se prvi~ pri nas z »norve{kim kompleksom« seznanili ‘e na priredit-
vi leta 1935. Kot obroben a zelo zgovoren oris tega nam ka‘e naslednja situacija. Pred tekmo,
ko je po pogajanjih glede nastopa v uradni konkurenci prispel zadnji negativni odgovor iz
Osla, naj bi Bloudek nejevoljen dejal: »Naj nas le ovirajo, ampak jaz bom zgradil skakalnico,
{e bolj{o, {e ve~jo, pa bomo videli, kdo bo zmagal!« Andersen pa mu je na to ves razburjen
zaklical: »Pa kaj vam daje pravico graditi take skakalnice? To vendar ni za vas!«175 Scena je
Gorca osupnila, a njega in Bloudka se je morala dr‘ati trma, tako da v svojem prepri~anju in
vztrajnosti nista odnehala. V letu 1936 sta se tako {e enkrat, tokrat glasneje, spopadli jugo-
slovanska smu~arska adolescenca z norve{ko tradicijo.
To leto pa se je tehtnica odlo~no premaknila na stran Planice. Zato so poskrbeli Nor-
ve‘ani sami. ^etudi bi lahko dokazali, da so bila vsa postopanja glede nastopa Norve‘anov v
Planici z njihove strani pravilna, ne bi mogli odpovedi nastopa z njihove strani opravi~iti z
enega razloga.
Prav na isti dan kot v Planici, so potekali skoki tudi na novi veliki skakalnici na Norve{kem.
V Renni so dosegli najdalj{i veljavni skok 94 metrov. Seveda se tu takoj odpira vpra{anje, ~e
niso prav zaradi skokov na skakalnici doma, od katerih so pri~akovali veliko, v norve{ki
zvezi glede Planice postopali na opisani na~in. Drago Stepi{nik je postavil tezo, da je norve{ka
smu~arska zveza namenoma poslala v Planico dovoljenje prepozno.176 Dejstvo je, da je bilo
ravnanje FIS in norve{ke smu~arske zveze do Planice zelo te‘ko opravi~ljivo. Bildstein se je
ob tem celo poigral in dejal, da nimajo napak tisti, ki pravijo: »Hm, ~e bi bila ta skakalnica
na Norve{kem...«177 FIS oziroma Norve‘ani znotraj nje naj bi {li celo tako dale~, da bi pred
napovedanim tekmovanjem na novi plani{ki velikanki leta 1936 obvestili nekatere nacional-
ne zveze, ne pa JZ[Z, da je tekmovanje na veliki skakalnici prepovedano. Na to so Gorca
opozorili ^ehi, ko so ga vpra{ali ali naj vseeno pridejo.178 Skratka, Norve‘ani so v slu‘bi
obrambe interesov v imenu tradicije kot prvo varovalko spro‘il administrativni boj.
Drugo varovalko, {portne uspehe, pa so smatrali za nedotakljivo. Niso dvomili v to, da
jim primata v skakanju ne more odvzeti nih~e. V Planici se jim je to zelo ma{~evalo. Nikakor
niso pri~akovali, da lahko kdo dose‘e 100 metrski skok. Birger Ruud naj bi v Planici ob tem
nekemu novinarju celo izjavil: »A kdo naj ga dose‘e, saj mi ne ska~emo!« Bradl, ki je imel
Birgerja Ruuda za svojega najve~jega vzornika,179 jih je gotovo mo~no potolkel. Njegov
nepri~akovani skok jih je gotovo {okiral bolj kot nizkotne sne‘ne kepe in ‘vi‘gi ob~instva.180
Bradl tako s svojim izjemnim skokom ni »re{il« le prireditve, saj je po pisanju ~asopisov
mnoge zanimal le 100 metrski skok, ampak je s svojim dose‘kom mo~no zaznamoval ob-
dobje norve{kega boja z alpskimi de‘elami, ki je trajalo ‘e skoraj desetletje. Boj za vpliv med
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
175 Gorec, str. 18.
176 Stepi{nik, str. 114.
177 Citirano po: Gorec, str. 30.
178 poroèilo skup{èine 36 , str. 22.
179 Bradl, Kako ~astno je bilo to, da je Bradl leta 1933 sodeloval na treningu Birgerja Ruuda na Berg Islu
(Innsbruck) in kako mo~no ga je cenil in ~astil, opisuje v Bradl svojih spominih.
180 ^e si dovolim malo aktualiziranja, lahko ocenjujem, da je pojav metanja sne‘nih kep na mednarodnih
smu~arskih prireditvah v Sloveniji morda celo indikator smu~arske zrelosti posameznega naroda. »Hrva{kim« sne‘nim
kepam na Zlati lisici 2003 pa lahko najdemo paralelo tudi v ‘vi‘gih Bojanu Kri‘aju v Bosni in Hercegovini, ko na
olimpijskem slalomu v Sarajevu 1984, s 7. mestom ni »zadovoljil« gledalcev.
419ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
alpskimi de‘elami in Skandinavci je bil sicer ‘e dolg. Enega vrhuncev je do‘ivljal ob koncu
dvajsetih let, ko je bilo aktualno priznanje alpskih disciplin s strani FIS. Razumljivo je tudi s
tega vidika vsa srednja Evropa stala izrazito na strani Planice.
Spremljevalci in pogosto tudi nosilci posledic tega administrativnega boja so bili norve{ki
skakalci. Verjeti moramo izjavi Birgerja Ruuda v Slovencu 18. marca 1936, da so oni storili
vse, da bi dovoljenje za nastop pridobili. O njihovi zavzetosti govorijo tudi druge tam opisa-
ne reakcije. Udru‘enje smu~arjev Planica je smatralo celo kot dol‘nost, da obvesti javnost o
tem, da so bili ravno norve{ki tekmovalci tisti, ki so se najbolj trudili dose~i {e pravo~asno
spremembo startnega dovoljenja in omogo~iti ~im lep{o izvedbo prireditve.181
Ob~utki norve{kih skakalcev pa so bili gotovo me{ani. Zato so bile take tudi njihove re-
akcije. Z leti so se svoje dvoumne dr‘e zavedali, a vseeno vztrajali na stali{~u, da smu~arski
skoki na velikih skakalnicah niso koristni {portnemu razvoju skokov. Le izjemoma, ~e so stvari
pod nadzorom in ni mo~ ra~unati na tveganje, so bili dopustni. Planici in njihovim snovalcem
pa so spo~etka le ste‘ka zaupali, saj so bili na podro~ju {portnih skokov za~etniki. Sigmund
Ruud je bil mnenja: »Kdo ve, morda se bodo skakalci s~asoma na te fantasti~ne hitrosti nava-
dili in se prilagodili pogojem. Toda gotovo ne bo nikoli skokom v prednost, ~e bo tak{en napre-
dek vsiljen in pospe{evan umetno.«182 Imel je prav in v oceni stanja se ni motil, ko je povedal,
da bi morali ve~ misliti na to, da postanejo smu~arski skoki {port primeren za vse. S tega
stali{~a nam kon~no postane razumljivo, zakaj je Norve{ka smu~arska zveza in FIS smatrala
Planico v glavnem za nerazumen lov za rekordi. Planica je zanje nosila pridihe cirkusa.
Njihovi argumenti so bili razumljivi. Njihova dejanja pa so kazala, da imajo pod vlogo
igranja zavetnikov svetovnega smu~anja sami dvojno moralo. Za »varuhe« smu~arskega
181 Slovenec, 19. 3. 1936.
182 Ruud, str. 93.
Trojni skok Norve`anov.
420
skakanja so veljala dvojna merila. ^e so drugim o~itali cirkus, so ga sami na drugem koncu
sveta po~eli. Tu mislim predvsem na njihove ameri{ke turneje. V spominih Sigmunda Ruuda
lahko namre~ spoznamo kar nekaj zanimivih – da, celo cirku{kih dogodkov, ki so jih norve{ki
kanóni izvajali ~ez lu‘o. Tja so bili kot svetovni mojstri povabljeni na turnejo po vsej dr‘avi.
Ameri{kemu obi~aju primerno, je njihovo pojavljanje vzbujalo precej pozornosti. Na nasto-
pih po ameri{kih skakalnicah so izven konkurence izvajali prave predstave. Prek skakalnic
so se spu{~ali v dvojnih ali trojnih skokih, kar je pomenilo, da so hkrati ~ez skakalnico leteli
dva ali trije. Tveganja in varnosti Ruud na tem mestu sploh ne omenja. Zelo jasno je, da so
bili tak{ni smu~arski skoki prirejeni izklju~no zabavi gledalcev.
Vrhunec vsega pa je bil nastop v Los Angelesu. To je moral biti {ele cirkus. V son~ni
Kaliforniji so norve{ki asi v zlatih letih Hollywooda postali aktivni del industrije zabave.
Sredi ogromnega stadiona Coliseum so filmske dru‘be v mestu, kjer ni nikoli snega, postavi-
le veliko skakalnico. V poletni vro~ini so skakalnico prekrili z ledenimi kroglicami in tekmo-
vanje je potekalo pod reflektorji. Zaradi vremenskih te‘av si je predstavo ogledalo od 60.000
kupljenih vstopnic le 25.000 zime nevajenih ljudi, ki so jih ekshibicijski skoki navdu{ili.183
Lahko potem sploh kdo trdi, da je dvojni skok Birgerja in Sigmunda Ruuda v opisanih raz-
merah manj cirku{ki od skokov na plani{ki velikanki?
Skratka, {portna zgodovina ka‘e, da se tak{na mentaliteta s ~asom ma{~uje. Tako kot z
Norve‘ani v smu~anju oziroma skokih, je bilo vsaj {e z Angle‘i v nogometu. Primat so
Norve‘ani z leti zgubljali tako v {portno tekmovalnem184 kot v administrativno upravnem
smislu smu~anja. Bogovi so prvi~ padli na glavo.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
Skakalnica v Los Angelesu in ledene kroglice namesto snega.
183 Ruud, str. 148–161.
184 ^e postavimo pod drobnogled le prvenstva FIS, so Norve‘ani izgubili primat na prvenstvu FIS v Zakopanih
1939. V skokih je postal prvak Bradl, v skokih za kombinacijo je zmagal Poljak Maruszarz, v se{tevku nordijske
kombinacije pa Nemec Berauer.
421ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
12. Ideja o smu~arskih poletih kot novi disciplini
Po velikih administrativnih te‘avah, s katerimi se je Planica soo~ila v letih 1935 in 1936,
je bilo nujno poiskati pot iz tunela. Kajti boj se je nadaljeval, saj je FIS takoj po tekmi poslala
protest, da se je vr{ilo tekmovanje za darilo za najdalj{i skok. Takoj za tem, brez da bi prejela
odgovor, pa je razposlala {e okro‘nico, s katero odreja zaporo skakalnice, vklju~no z vsakr{nimi
poskusnimi skoki. Razlog je bil darilo za najdalj{i skok. JZ[Z je reagirala z novim prote-
stom, kjer je argumentirano in natan~no s svojega stali{~a podala dejstva ter obsodila
nepravi~no ravnanje FIS. JZ[Z je odlo~no zavrnila obsodbo, da bi v Planici tekmovali za
nagrado najdalj{ega skoka. Toda pretres zgodovinskih virov nam da druga~no razlago. V
~asopisju namre~ naletimo na podatek, da je obstajalo darilo za najdalj{i skok. Sporno za-
nikano darilo za najdalj{i skok je bilo tisto leto objavljeno kot prehodno, daroval pa ga je
minister za trgovino in industrijo.185 Prav tako je Bradl na ve~ fotografijah dokumentiran z
dvema pokaloma v rokah. V tem primeru lahko v skrajni meri ozna~imo protest JZ[Z celo
kot la‘niv. Da pa je ta neresnica lahko v pravni razlagi prekrojena, nam ka‘e besedilo prote-
sta JZS@, ki smatra kot darilo za najdalj{i skok le tisto, ki bi se podarilo za skoke v konkuren-
ci. Poleg tega pa JZ[Z razlaga drugi Bradlov pokal zgolj kot privatno darilo zastopnika tujsko-
prometne zveze.
Ta odkriti podatek {e enkrat pri~a o tem, kako je obojestransko metanje o~itkov postal
bolj odvetni{ki posel kot pa {portna zadeva. Na jugoslovanski strani so o~itno postajali vse
bolj spretni in prera~unljivi. Iz zagate pa so vseeno morali najti re{itev. Odlo~ili so se, da
za~nejo takoj s propagando za novo smu{ko disciplino, ki bi jo kasneje FIS uradno predlo‘ili.
Nova re{itev zanje so bili smu{ki poleti. V Vrbi na Koro{kem so se sestali z dvema zelo
vplivnima smu~arskima organizatorjema, Albertom Bildsteinom in Carlom Luthrom. Oba
sta idejo podprla, pri ~emer je Luther opozoril na to, da je o razliki med skoki in poleti
ve~krat pisal ‘e Straumann.186
Nato so sestavili predlog o delitvi med skoki in poleti ter ga poslali FIS, tujim zvezam in
strokovnim ~asopisom. FIS naj bi potrdila polete kot novo disciplino. Vse to naj bi predlagali
na naslednjem kongresu FIS v Chamonixu leta 1937, kjer je potekala tudi burna brezplodna
debata med Gorcem in predsednikom Oestgaardom glede v letu 1936 poslanega protesta
JZ[Z. Na koncu pa je FIS vendar razveljavila okro‘nico, s katero je velikanko zaprla.
Zna~ilnost tega kongresa pa je bila tudi Straumannova reakcija na nov predlog o poletih.
[vicarski in‘enir, ki je vsa leta stal Planici ob strani, je ostro nastopil proti predlogu JZ[Z.
Njegova reakcija je bila povezana z ob~utkom, da je nekdo pregloboko posegel brez njegove
asistence v zadevo, s katero se je ‘e vsaj desetletje znanstveno ukvarjal. Brez dvoma je prav
on veljal tedaj za najve~jega strokovnjaka in teoretika aerodinamike smu~arskih skokov. Na
podlagi opazovanja najbolj{ih skakalcev je izdelal ve~ prera~unov in o tem tudi objavljal. V
obdobju, ko se stari pokon~ni na~in skakanja imenovani balisti~ni skok s predklonjenim
trupom ni ve~ izkazal u~inkovit na vse ve~jih napravah, je v razpravah ‘e leta 1926 in 1927
objavil svojo teorijo o aerodinami~nem skoku.187 Leta 1934 pa je tudi na podlagi Planice, ki
je njegove teoreti~ne izsledke potrdila, {e izpopolnil svojo teorijo. [e posebej ga je moralo
pri vsem tem ujeziti, ko je Bloudek na podlagi svojih prakti~nih izsledkov celo posegel v
njegove predpisane profile za gradnjo skakalnic.
185 Slovenec, 13. 3. 1936. Darilo za najdalj{i skok je bilo tudi leta 1935, ko ga je daroval Putnik d.d.
186 Gorec, str. 36.
187 Gnidovec, str. 59.
422
Straumann je bil torej na polete pozoren ‘e veliko pred Planico. Bloudka, priznanega letal-
skega konstruktorja, pa je na polete navezala {ele Planica. V intervjuju leta 1954 je izjavil, da je
bil prilagojeni stil skokov zanj pravo odkritje. Tedaj je prvi~ opazil to, kar so kasneje za~eli
imenovati zra~na blazina. [ele pozneje je postal aktualen njegov eksperiment, ki naj bi ga ‘e
leta 1912 izvedel na ^e{kem, ko je posku{al poleteti na smu~eh s pomo~jo prirejene ~elade s
krili.188 Nevarna izku{nja je {la v pozabo, Bloudek pa se do Planice ni ukvarjal s smu~arskim
»letenjem«. Planica torej ni prinesla na podro~ju razumevanja aerodinami~nega skoka ni~ no-
vega, kot se morda danes to po ve~ini povr{no misli in kot so poudarjali takratni njeni promo-
torji. Planica je prinesla novost drugje – poleti naj bi postali nova smu~arska disciplina.
Smu{ki poleti so bili v bistvu le izhod v sili, s katerim bi re{ili pere~e vpra{anje. Da v
tehni~nem smislu tedaj ni bilo bistvenih razlik med skoki in poleti, je razlagal tudi Ante
Gnidovec. Ta vodilni ~lan Smu~arskega kluba Ljubljana je bil skozi leta pred drugo vojno
eden najbolj zagrizenih doma~ih nasprotnikov Planice, zato moramo njegovo utemeljeno
razlago videti tudi skozi ta podatek. »Resnica je, da dandanes pri vseh prireditvah, kjer so
dopustne ve~je daljave, vidimo izklju~no le aerodinami~ne skoke, lahko bi torej rabili mesto
izraza »skok« – letenje. Vendar ne moremo imenovati to novo {portno disciplino. Kajti, ~e
izvajamo skok na isti na~in in z istim orodjem in enaki – normirani skakalnici, (tudi majhne
korekture dosko~i{~a na tem ni~ ne spremene) ni to nekaj novega. Tudi v prakti~nem pogledu
je stvar te‘ko izvedljiva. Aerodinami~ne skoke lahko izvajamo ‘e pri 22 sek./m naletne hitro-
sti, t.j. pri 40 m skokih. Vemo pa tudi, da moremo tudi s starim balisti~nim na~inom skakanja
dose~i lepe daljave. Navajam za primer plani{ke tekme, kjer so skaka~i [ramel, Barton, dr.
Renel dosegli krasne skoke 70 – 90 m, kljub temu, da ne obvladajo aerodinami~nega skoka.
Kje naj torej potegnemo ~rto med skokom in letenjem? Kako naj prakti~no delimo in
ocenjujemo skoke in lete? Kot vidimo prehaja eno v drugo, tako da je delitev prakti~no kot
tudi teoreti~no pod sedanjimi okolnostmi nemogo~a. Kratko lahko re~emo: Z daljavami sko-
kov se je razvil tudi na~in skakanja. [portno brez pomena je ali to imenujemo skakanje ali
letenje.«189
Zaradi teh nesoglasij je bila v letu 1938 v okviru JZ[Z sklicana posebna komisija, ki bi
prou~ila zadevo in spravila v soglasje nasprotujo~a mnenja glede skokov in poletov. Komi-
sija pod vodstvom dr. Berceta je zadevo obravnavala in smatrala za potrebno, da se smu{ki
poleti nadalje zasledujejo in prou~ujejo. K vpra{anju smu{kih poletov kot samostojne disci-
pline pa komisija ni zavzela nobenega stali{~a.190
Iz ve~ razlogov se poleti {e dolgo niso razvili v samostojno disciplino. Zgolj aerodinami~na
odkritja, ki so bila v tridesetih letih v smu~anju nadvse aktualna, k temu niso pripomogla.
Kot zanimivost naj navedem, da se je v tem obdobju v alpsko smu~anje posku{alo uvesti
smu~anje s pomo~jo posebnega obla~ila – netopirskega pla{~a – s katerim si je smu~ar s
pomo~jo zra~nega upora pomagal pri zavijanju in zaviranju.191 Bolj kot atrakcija s podro~ja
»aerodinami~nega smu~anja« pa se je v slovenskem ~asopisju takrat pojavila tudi fotografija
nekega na smu~eh stoje~ega Dunaj~ana z letalskimi krili.192 Podoba nam danes deluje prav-
zaprav sme{no; podnapis, da se utegne izum uveljaviti pa pri~a, kako je do takrat ‘e mo~no
raz{irjeno smu~arstvo bilo pre‘eto z novimi dognanji ~asa.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
188 AF[, JZ[Z, Tipkopis intervjuja z Bloudkom za neko publikacijo v nem{kem jeziku iz leta 1954.
189 Gnidovec, str. 59.
190 Poro~ilo za XV. redno glavno skup{~ino. Knji‘nica Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza. Ljubljana
1938, str. 11, 12.
191 Hans Thirring, Der Schwebelauf, Deutscher Verlag für Jugend und Volk, Wien – Leipzig 1939.
192 Ilustrirani Slovenec, leto 1931, {t. 5.
423ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
13. Obdobje do leta 1938
Predlog za novo disciplino poletov je bil za konzervativne kroge FIS nerealen. Tehni~ni
razvoj smu~arskih skokov in posledi~no intenzivno ve~anje rekordnih dol‘in jih je prehitevalo.
Vsaki~ znova so ugotavljali, da gradnja prevelikih skakalnic ni v interesu {porta. Namesto, da
vzgajajo »akrobate«, se morajo vse nacionalne zveze posve~ati smu~arski vzgoji mladine.
Predstavljam si, da se je Gorec z njimi na~eloma strinjal, vendar je njihovo stali{~e v
svojih razlagah vedno nadgrajeval. Po coubertinovsko je namre~ kazal na tesno vezo med
vrhunskim {portom in njegovo mno‘i~nostjo ter vzgojno vrednostjo. Da je smu~anje pri nas
tedaj moglo postati u‘itek in korist mno‘ici, je zato moralo nekaj sposobnih smu~arjev tek-
movati in s tem {iriti zanimanje za ta {port. S tega vidika je razumljivo, da je JZ[Z ogromno
svojih mo~i vlo‘ila v razvoj vrhunskih tekmovalcev in je zato podpirala Planico, obenem pa
so ji o~itali doma~i klubi, da premalo stori za mno‘i~no {irjenje smu~arstva. O~itki niso bili
vedno povsem utemeljeni, saj je mnogokrat {lo le za odpovedovanje svoji odgovornosti in so
letela polena z obeh strani tudi neupravi~eno. Slovensko oziroma jugoslovansko smu~arstvo
je bilo pa~ institucionalizirano v sistem organizacij, znotraj katerega je samoumevno, da se
morajo sklepati kompromisi, ki nikogar povsem ne zadovoljujejo. JZS@, tedaj edina dr‘avna
{portna zveza s sede‘em v Sloveniji, je smatrala kot svojo glavno dejavnost ukvarjanje z
vrhunskim doma~im in mednarodnim {portom,193 medtem ko so podzveze194 in klubi delo-
193 Na to podro~je seveda ni bila usmerjena od za~etka. Po ustanovitvi leta 1922 v Ljubljani se je morala ukvarjati
veliko ve~ s propagiranjem zimskih {portov, prete‘no smu~anja. Prirejala je te~aje, izlete, se pogajala za zni‘ane vozne
karte, organizirala smu~anje v vojski… [ele v drugi polovici dvajsetih let se za~ne intenzivneje posve~ati vrhunskemu
tekmovalnemu smu~anju, ~e ga tako zaradi slab{e konkuren~nosti v mednarodnem okviru sploh lahko imenujemo.
194 Zimsko-{portne podzveze (podsavezi) so bile: Zagreb{ka (od 1922), Beograjska (1931), Sarajevska (1930),
Gorenjska (1931), Mariborska (1929), Ljubljanska (1931) in Koro{ka (1935). V letu 1940 je zaradi preureditve
upravnih oblasti v dr‘avi pri{la na vrsto tudi reorganizacija JZ[Z. Za Dravsko banovino je bila ustanovljena Sloven-
ska zimsko-{portna zveza s sede‘em na Jesenicah.
Dunajski smu~arski »letalec«.
424 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
vali bolj na lokalnem nivoju. Navkljub nekaterim nejasnostim pa lahko sklenem, da so imeli
prav vsi od Planice korist. Vrhunski skakalci na plani{kih prireditvah in njihovo pregovorno
juna{tvo so bili gotovo magnet za mlade. Gor~evo razmi{ljanje je bilo koristno, saj je Ulaga
nekaj desetletij kasneje zapisal: »^e ne bi bilo Planice, se ne bi tiso~i fantov odlo~ili za
posnemanje junakov, ki jih je dala velikanka.«195
Glasni doma~i glasovi in glasovi tujine, da bi utegnila plani{ka velikanka pogubiti slo-
venski skakalni {port, so zelo pospe{ili prizadevanja, da se Planica razvije v skakalni center
z ve~ napravami. To nalogo si je zadalo Udru‘enje ‘e takoj po njegovi ustanovitvi, saj so se
mo~no zavedali, da mora biti prehod na skakanje na velikanko postopen. @e leta 1936 so bile
tako preurejene oziroma na novo zgrajene tri skakalnice. Poleg velikanke {e 25 in 65 metr-
ska. Odlo~ilno je na gradnjo oziroma pospe{itev izgradnje sistema skakalnic vplival odlok iz
FIS kongresa v Garmisch – Partenkirchnu, ki je dolo~il, da je gradnja ve~jih skakalnic mo‘na
le tam, kjer so zgrajene ali se gradijo manj{e.
Med krizo, ko je bila Planica od FIS najbolj odrinjena na stranski tir, saj je ta vsem
nacionalnim zvezam v letu 1937 prepovedala celo trening na velikanki, so se v dolini pod
Poncami usmerili v dokon~anje izgradnje sistema manj{ih skakalnic. Pod vodstvom Janeza
Ker{tajna so imenovali stalno delovno skupino, ki je skrbela za oskrbovanje skakalnic, vseh
razen velike.196 Leta 1938 je tako v dolini stalo ‘e pet skakalnic (15, 25, 45, 65 in 120 metr-
ska), manjkala je le {e 80 metrska.197 Planica je s sistemom skakalnic tako v glavnem mimo
turisti~nega interesa, ki je bil usmerjen predvsem v izredne in privla~ne dogodke, mnogo
pridobila v {portnem smislu.
Lotili so se na~rtnega dela. Vzpostavljena je bila tudi posebna {ola, katere treninge je z
mladino vodil Albin Nov{ak. [ola je nosila uradni naziv »Prva mednarodna {ola za smu{ke
skoke in polete v Planici«. JZ[Z se ji v enem od dopisov zahvaljuje in omenja, da so odli~ni
promotorji smu~arskega {porta in da bo z njihovim delom mladina s~asoma napredovala do
te mere, da uspehi ne izostanejo.198 Gonilna tajni{ka sila {ole je bil Joso Gorec, ki se je po
sporih v sezoni 1936 od delovanja v JZ[Z kot generalni tajnik umaknil in se posvetil v glav-
nem boju za priznanje plani{ke velikanke. V skakalni {oli, kjer so se s skoki »zastrupili«
predvsem fantje iz bli‘nje okolice, so se odlikovali zlasti varovanci u~iteljice Mince Rabi~eve,
med njimi Albin Jakopi~, Karel Klan~nik in Janez Polda.199 Na~rtna vadba od la‘jega k
te‘jemu je bila s~asoma dopolnjevana tudi s prvimi poletnimi treningi, ki so vklju~evali celo
skoke zunaj sne‘ne sezone. Po zgledu skakalnic v tujini, kjer so skakali na dosko~i{~e prekri-
to s smrekovimi vejicami, si je Albin Nov{ak na Polici pri Kranju sam uredil umetno skakal-
nico, na kateri je med poletjem vneto treniral. Zelo kvalitetno pa so na podmladku delali tudi
v Smu~arskemu klubu Ljubljana, ki je svojo {olo vodil na objektih na Pokljuki. Poklju{ka in
plani{ka {ola sta postopoma s kvalitetnim delom pridobili ve{~ podmladek, ki je prodiral v
ospredje.
Toda trening na manj{ih skakalnicah ni pomenil prednosti le razvoju mladih. Z njim so
mnogo pridobili tudi izku{eni tekmovalci, saj je iz prakse in izjav poznavalcev vidno, da si je
za dolge, mirne in gotove lete na velikanki, prej potrebno nabrati veliko izku{enj na manj{ih
195 Ulaga, str. 22.
196 Gorec, str. 37.
197 Prav tam, str. 43.
198 AF[, JZ[Z, Dopis Prvi mednarodni {oli za smu{ke skoke v Planici, Ljubljana, 13. 4. 1939.
199 Polda je v letih po vojni postal zelo priljubljen. O njem je bila izdana tudi knjiga, kjer je mo~ sicer rahlo
tendenciozno spoznati njegovo ~ustveno odzivanje na smu~anje, skoke, Planico… Glej: Janko Perat, Polda. Povest
o Janezu Poldi. Zalo‘ba Lipa, Koper 1973.
425ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
200 Gorec, str. 40.
201 Stepi{nik, str. 118.
202 Gorec, str. 43.
skakalnicah. Manj{e pravilno zgrajene skakalnice, ne le tiste v Planici, so tako postale dobra
podlaga in argument, da so s ~asom {e bolj pridobili na veljavi skoki na velikanki.
14. FIS kongres in prireditev 1938
Planica je s svojo velikanko v letu 1937 pri{la do najni‘je to~ke. Tako globoko v vsej svoji
zgodovini ni segla. FIS je na velikanki prepovedala celo trening. Potem, ko so se poleg Sloven-
cev v Planici po tekmi na 65 metrski skakalnici zbrali {e Avstrijci, [vicarji in ~e{ki Nemci, ki so
bili organizirani v samostojno zvezo, so zaradi zapore velike skakalnice ti morali zapustiti
prizori{~e. [e ve~, tako je zapisal Gorec, so iz FIS celo prepovedali, da bi Planico obiskal
Straumann.200 Menda so se bali, da bi Straumann in Bloudek na mestu samem pri{la po stroko-
vnih pregledih do dogovora. Bloudek je namre~ kot odli~en opazovalec in poznavalec zakoni-
tosti letenja dokazal, da Straumannovi kvocienti profila za velike skakalnice ne dr‘ijo, ~esar
Straumann kasneje ni mogel demantirati.201 Ker najavljenega Straumanna v Planico ni bilo in
ker je FIS le malo pred napovedano prireditvijo nad velikanko spet izrekla zaporo, so sklenili v
JZ[Z zopet spisati prito‘bo. Besedilo prito‘be, ki je bila objavljena tudi v nem{ki reviji Der
Winter, so tako obravnavali na naslednjem kongresu FIS v Helsinkih.
Lahti oziroma Helsinki so bili v letu 1938 kot prizori{~e prvenstva FIS sredi{~e svetovne
smu~arske arene in hkrati prizori{~e velikega uspeha tedanjega jugoslovanskega smu~anja.
Tako za zeleno mizo, kot tudi na tekmovalnem prizori{~u, kjer se je v teku izkazal Franc
Smolej. Nadvse zanimivo pa je bilo na kongresu, kjer sta Joso Gorec in hrva{ki novinar
Hrvoje Macanovi} kot uradna zastopnika JZS@ zagovarjala stali{~a v zvezi s Planico.
[e pred kongresom je spet presenetil Straumann. V züri{kem Sportu je objavil ostro kri-
tiko predloga o poletih in ker ga na kongres ni bilo, so ~lanek kot njegovo stali{~e delili tudi
udele‘encem kongresa. Ve~ina delegatov se s takim nastopanjem ni strinjala, mote~ pa naj bi
bil tudi podton objavljene polemike. Posebej Gorec je na kongresu nastopal zelo odlo~no.
»Pri~akovali smo, da bo Fisa na podlagi rezultatov, dose‘enih v Planici, raziskovala in
prou~evala mo‘nosti, ki so se tu kazale, da se bo zanimala in ogledala to napravo, ‘e s
stali{~a ugotovitve novega pojava v smu{kem sportu – toda namesto vsega tega je Fisa pri~ela
z ovirami in kaznimi. Edino kazen, ki jo je v teku svojega 15 letnega obstoja Fisa izrekla, je
izrekla proti nam – radi Planice. Ne moremo se otresti vtisa, da je bilo to postopanje naper-
jeno proti nam, da bi se prepre~il napredek. Priznati nam morate, da ne bi Fisa vseh 15 let
vpra{ala po ni~emer, razen po ~lanarini, ~e se v smu{kem sportu sploh ne bi udejstvovali. Ker
pa smo se trudili, da bi po svoje prispevali k napredku in razvoju je z nepravi~nimi odredba-
mi in kaznimi sku{ala prepre~iti na{e delo!«202
426
Zadeva je po odlo~itvi kongresa postala zrela za poseben odsek, ki je obravnaval protest
in predlog JZ[Z. Glede zadeve skoki oziroma poleti niso sprejeli odlo~itve, saj je bilo jasno,
da gre za daljave preko 80 metrov – te pa niso dovoljene, poleg tega pa {e zato, ker bi tako
velike skakalnice zahtevale nove visoke investicije. Toda ~etudi sta glavna eksperta FIS za
skakalnice, tako Hanssen kot Straumann, odklanjala novo disciplino poletov, je odsek (in s
tem kongres) sklenil, da JZ[Z zadevo prou~uje naprej. Zbere naj gradivo, ki naj ga pravo~asno
predlo‘i k FIS. K prou~evanju pa naj se pritegnejo tudi tuji strokovnjaki. FIS bi o tem dokon~no
sklepala na kongresu leta 1940.203 Macanovi} je ocenil ta sklep kot velik uspeh. Z Gorcem,
ki sta na Finsko potovala na lastne stro{ke, sta bila zelo zadovoljna. ^etudi le s polovi~no
re{itvijo.204 Tekmovanja na ve~ kot 80 metrskih skakalnicah niso bila dovoljena, v Planici pa
so vseeno dopustili skoke z namenom prou~evanja.
K uspehu naj bi mnogo pripomogel govor angle{kega in kanadskega delegata Arnolda
Lunna, ki je bil mnenja, da je bolj{e zadevo nadzirati, kot pa da se jo proglasi ilegalno ali pa
se imenuje trening, v resnici pa cel svet s pazljivostjo sledi tem podvigom. Arnold Lunn,
zaradi svojih organizacijsko smu~arskih zaslug imenovan »Skipapst«, je opozoril, da FIS ne
sme biti policijska oblast nad zvezami, da se ne sme vme{avati v malenkosti, temve~, da
mora imeti svoje zanimanje le za mednarodne prireditve zvez in da se o zadevi Planice ponavlja
prav isto, kar je do‘ivel on v ~asu propagande za uvedbo alpskih disciplin.205 Gorec {e izrec-
no omenja, da je Lunn opozoril na pravno tolma~enje, da prireditev v Planici, v kolikor jo
priredi neko dru{tvo, sploh ne spada v pristojnost FIS, ampak nacionalne zveze.206
Rok do kongresa 1940, ~etudi le nekak{en status quo, je pomenil zeleno lu~. Kongres v
Helsinkih, kjer je JZ[Z tudi vlo‘ila kandidaturo za Prvenstvo FIS207 v letu 1941, je bil zelo
velik diplomatski uspeh slovenskega smu~anja. Ob kompromisu – realno sprejetja predloga
o uvedbi poletov ni bilo mogo~e pri~akovati – je FIS dvignila zaporo velikanke in dovolila
nekak{ne eksperimentalne skoke.
@e ob povratku se je tako lahko Gorec pogovarjal s predstavniki drugih zvez in jih povabil
v Planico. Sprva je bilo za 13. marec v Planici napovedano le dr‘avno prvenstvo na 65 metr-
ski skakalnici, toda urejena je bila tudi velikanka.
Toda ve~jega odziva za predvidene poskusne skoke kljub temu ni bilo. Ob mo~ni konku-
renci na 65 metrski skakalnici so se iz nepojasnjenih vzrokov udele‘ili skokov na velikanki
le {tirje tujci in Nov{ak.208 Poleg Nemcev Weidemanna in Scheidenbacha sta kot avstrijska
reprezentanta (tik pred An{lusom) nastopila {e Dellekarth in Bradl. Bradl v svojih spominih
omenja, da je pri{el v Planico z namenom, da popravi svoj rekord.209 To mu je tudi uspelo. Na
velikanki so skakali dva dni in ‘e prvi dan je Bradl pri ~etrtem poskusu pristal pri novi
rekordni daljavi – 107 metrov. Medtem ko je Bradl zopet postavil svetovni rekord, so sloven-
ski skakalci povsem odpovedali. Le Nov{ak se je trikrat spustil ~ez skakalnico in po tretjem
poskusu s padcem odnehal. Spet je po‘el vso slavo Bradl, ki naj bi dan po prireditvi svoji
materi poslal razglednico in napisal: »Sko~il sem 107 m in ostal ‘iv.«210
203 Poro~ilo za XV. redno glavno skup{~ino. Knji‘nica Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza. Ljubljana
1938, str. 13.
204 Macanovi}, str. 4.
205 Slovenec, 26. 2. 1938.
206 Gorec, str. 47, 49.
207 Na kongresu v Zakopanih 1939 se je JZ[Z kasneje pogajali o kandidaturi prvenstva FIS za leto 1942. Na
kongresu v Cortini d’Ampezzo 1941 pa so se kandidaturi odpovedali.
208 Slovenec, 12. 3. 1938.
209 Bradl, str. 128.
210 Gorec, str. 48, 49.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
427ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Nov neverjetni dose‘ek v letu 1941 – 118 metrov.
V letu 1939 je bila zima bolj mila, tako da so zaradi prevelikega tveganja skakanje odpo-
vedali. V letu 1940 pa je bila velikanka zopet skrbno pripravljena. Na njej so poleg sloven-
skih skakalcev nastopili le {e nem{ki reprezentanti. Rekordna znamka ni bila prese‘ena, saj
so na skakanje tedaj mnogo vplivale vremenske razmere, so pa zato skakalci prikazali skoke
z razmeroma veliko sigurnostjo. Od 159 opravljenih poskusov se jih je le 6 kon~alo s pad-
cem. Za pravo odkritje prireditve je nem{ki spremljevalec Luther proglasil Rudija Fin‘garja,
ki je najdlje dosegel 84 metrov. Fin‘gar je bil ~lan Fantovskega odseka iz Krope, kjer so od
leta 1938 imeli skakalnico. Fin‘garjev primer ka‘e, kako so se z leti v smu~arsko tekmovalno
‘ivljenje za~eli vklju~evati tudi {tevilni nadarjeni pode‘elski mladeni~i. Telesno-vzgojna or-
ganizacija kot je bila Zveza fantovskih odsekov je namre~ veliko pripomogla k popularizaciji
smu~anja med pode‘elsko mladino. Smu~anje je tako iz socialno zaznamovane dejavnosti
prehajalo v dru‘beno zelo raz{irjeni {port, kar ni ostalo brez vpliva na njegovi tekmovalni
ravni.
Spet prelomna je bila prireditev v letu 1941. Na prireditvi pod imenom Teden smu{kih
poletov so se v petih dneh zvrstili trening skoki, ki so presenetili domovino in svet. Na prire-
ditvi so poleg doma~ih skakalcev nastopili le {e reprezentanti Nem~ije. Glede na to, da je
bilo to le mesec pred vojnim napadom Nem~ije na Jugoslavijo, je zanimivo, da tedanja vojno
politi~na situacija ni vplivala na delo JZ[Z. Zaradi razmer v Evropi so bili edino nem{ki
skakalci zainteresirani nastopiti v Planici. Sploh se je v ~asu, ko je v svetu bila vojna ‘e na
vrhuncu, jugoslovansko smu~anje bolj pribli‘alo krogu naci-fa{isti~nih oziroma nevtralnih
dr‘av, saj so le te nastopale na mednarodnih tekmovanjih, npr. na Prvenstvu FIS v Cortini
d’Ampezzo. Tam je Jugoslavijo zastopala njena voja{ka reprezentanca.211 Nacisti~na ideolo-
gija v Planici tedaj ni pu{~ala posledic in domnevno tudi nikogar niso motili nem{ki skakalci,
ki naj bi na prireditvi v pozdrav iztegovali desnico. Slovenski organizatorji in tudi gledalci so
jih sprejeli izklju~no kot {portnike. Zaradi njih je bila prireditev konec koncev mednarodna
in zaradi njihovih dose‘kov tudi tako odmevna. V atmosferi {porta, odmaknjene narave in v
prijateljskem vzdu{ju v njih niso videli predstavnikov re‘ima, ki je kmalu zatem napadel
Jugoslavijo.
S strani nem{kega smu~arskega strokovnega vodstva so se v za~etku leta za~eli pojavljati
odmevi proti gradnji mamutskih skakalnic po svetu. Da plani{ka velikanka nima velike {portne
vrednosti pa naj bi izjavljal celo Bradl.212 Zaradi tega so Nemci v Planici nastopili z manj
uveljavljenimi skakalci. Prav zato je bil s strani plani{kih organizatorjev uspeh prireditve {e
ve~ji, saj jih je prepri~ljiv nastop povpre~nih drugorazrednih skakalcev {e bolj prepri~al v
pravico po poletih kot samostojni disciplini.
[e pred nedeljo, ki je bila kot vedno predvidena kot vrhunec prireditve, so trije slovenski
skakalci presegli znamko 90 metrov, vseh osem nem{kih reprezentantov pa je preseglo 100
metrsko znamko. Rudi Fin‘gar je postavil nov jugoslovanski rekord. Nov{akovih 89,5 met-
rov iz leta 1936 je podalj{al na 95 metrov. Nov{ak in Fin‘gar sta zadnji dan celo presegla
stotico, toda skoka 103 in 101 meter nista bila veljavna. Kot je povedal Gorec v intervjuju za
Ilustrirane sportske novosti, so ostali jugoslovanski predstavniki pokazali ve~ hrabrosti kot
znanja. Najve~ preglavic jim je povzro~ala hitrost, ki je bila na meji njihovih sposobnosti.
Bloudek je bil na to pozoren, saj je s posebno napravo meril hitrost skakalca na zaleti{~u.
211 Slovenec, 8. 2. 1941.
212 Slovenec, 3. 1. 1941.
428
Novinarju zagreb{kega ~asopisa je izdal tudi skrivnost, kako je s pomo~jo dodajanja zrnatega
snega postopoma skakalce privajal na vi{jo naletno hitrost, po svojih predstavah pa je prede-
lal tudi odsko~ni most.213 Novost z odsko~nim mostom je navdu{ila Nemce. Tri leta stari
Bradlov rekord so kar zapovrstjo popravljali. Najprej Gering s 108 metri, nato Maier s 109,
Lahr s 111 in Kraus s 112 metri. Vrhunec vsega pa je bil nov svetovni rekord Rudolfa Gerin-
ga s kar 118 metri.214
To je bil spet {e en popolnoma nepri~akovan dogodek. V dnevniku Slovenec so se celo
zbali, da je Gering »sfr~al« predale~ in da posledi~no tako Planica ne bo imela ve~ tak{ne
privla~nosti.215 Misel je zelo zanimiva, saj skoznjo lahko razberemo to, da je bil namen Pla-
nice razumljen kot postopno ru{enje rekordov. Ni~ ve~. ^e so to leto ‘e pri~akovali rekordno
daljavo, so se nadejali kve~jemu dol‘in med 110 in 112 metrov, saj je bila skakalnica za take
dol‘ine pripravljena. Bloudek je razlagal, da je do rekordnega skoka pri{lo bolj kot sre~ni
slu~aj, tako nekako, kot bi kopje vrgel s pomo~jo vetra. »Ko se je ohladilo, se je za~el hladni
te‘ji zrak spu{~ati in to 1 m na sekundo, kar pri letu, ki traja do 5 sekund prinese 5 met-
rov,«216 je razlagal Bloudek, kar je kazalo na pomanjkljivo poznavanje zakonitosti smu{kih
poletov. Koliko je Bloudek poznal tedaj zakonitosti aerodinami~nega skoka je zelo te‘ko
oceniti, saj je bil hrbtni veter kve~jemu odlo~ilen pri starej{em balisti~nem na~inu skakanja,
ne pa pri aerodinami~nem, kjer ima odlo~ilen vpliv vzgornik. Prav tako je te‘ko razumljiva
njegova razlaga, da za polet ni potreben nikakr{en odskok.217 Tak{ne trditve {e bolj potrjujejo
tezi o poletih kot administrativnem izhodu v sili. Zdi se, da je Bloudek ve~krat na~rtno kazal
na razliko med skokom in poletom le zato, da bi {e bolj upravi~il polete kot samostojno
disciplino. Domi{ljija in njegov talent sta ga tako razvnemala, da je ve~krat dajal zelo drzne
213 AF[, JZ[Z, Ilustrirane sportske novosti, 7. 3. 1941.
214 Gorec, str. 62.
215 Slovenec, 6. 3. 1941.
216 AF[, JZ[Z, Ilustrirane sportske novosti, 7. 3. 1941.
217 Prav tam.
B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
Stanko Bloudek
429ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
izjave. Ob nivoju znanja tedanjega ~asa je tedaj pogumno predvidel celo 150 metrske skoke,
ki pa bi bili mogo~i le ob posebej prilagojeni opremi.
***
Pogum, sanje, trma in znanje so Planici dali svetovno veljavo. V svojih dose‘kih je bila
neko~ zagotovo korak pred ~asom in {e danes je po svojem rekordu korak pred svetom. Pot
do priznanja poletov kot samostojne discipline pa je bila {e dolga. [ele v letu 1948 je prvi~
obiskal Planico izvedenec za skoke FIS in na podlagi njegovega poro~ila je FIS spremenila
mnenje in sprejela polete na plani{kem tednu pod neposredno nadzorstvo podkomisije za
skoke FIS. V letu 1950, ko sta se Planici kot konkuren~ni pojavili velikanki v Obersdorfu in
Kulmu, se je leseno ogrodje velikanke sesulo. Ker so velikanko do leta 1953 obnovili v isti
velikosti, je Planica {e naprej izgubljala primat v dol‘ini skokov. Novo obdobje prinese {ele
v letu 1969 zgrajena velikanka bratov Gori{ek, ki je z leti dopu{~ala postopno pove~evanje.
V letu 1994 je bila v Planici prvi~ prese‘ena meja 200 metrov. FIS je naposled polete kot
samostojno disciplino priznala {ele na kongresu v Opatiji leta 1971 in ni bilo naklju~je, da je
prvo Svetovno prvenstvo v poletih potekalo leta 1972 prav v Planici. Svetovno prvenstvo v
poletih bo v Planici tudi v letu 2004.
Stanko Bloudek
430 B. BATAGELJ: OD SKOKOV K POLETOM
S u m m a r y
From Ski Jumping to Ski Flying. Beginnings of Ski Jumping in Slovenia and the Growing
Importance of Planica between WWI and WWII
Batagelj Borut
Closely connected to the first beginnings of winter tourism in Slovenia, organized ski jumping
began in the early 1920’s. The first ski jump in Slovenia, which was fifteen meters long, was con-
structed in 1920 by @i‘ek. The first statewide ski jumping championship took place on this ski jump in
1921. It was not until after 1926 that the two new ski jumps in Kranjska Gora and in Mojstrana beme
more important. The level of Slovene ski jumping as a sport, however, was still very low compared
to other countries where skiing was already a traditional sport. In order to improve the technique of
Slovenia’s best ski jumpers and cross country skiers the Yugoslav Winter Sports Federation decided to
engage a foreign training expert, and selected Hannsen from Norway. Hannsen, who was a world-
renowned expert on Nordic skiing and construction of ski jumps, came to Slovenia at the end of 1927.
A year later he designed a fifty-meter ski jump near Bohinj that was officially tested in 1931, during the
first International Ski Championship organized in Slovenia. A few years later Slovenia already had
several ski jumps, among which the most prominent were those constructed in the vicinity of larger
towns. This was mostly due to the newly-established ski clubs that nevertheless embraced the idea of
systematic training of ski jumpers only gradually.
In 1931, the Ilirija Sports Club, which was one of the most active sports clubs, built its modern
sports center and ski lodge in Planica. Since Planica had good infrastructure and connections with other
parts of Slovenia the Yugoslav Winter Sports Federation decided that it was the best location for inter-
national ski championships. All that was needed was a modern ski jump. Architect Stanko Bloudek set
to work in 1932, but abandoned the project a year later. In the summer of 1933 Bloudek’s design was
completed as well as financed by Ivan Ro‘man, and the new ski jump was officially tested in February
1934. This state championship also set a new Yugoslav length record. Eager to see the best ski jumpers
in the world perform in Planica, organizers of the championship invited Norvegians to test the ski jump
a month later. On March 25, 1934 Birger Ruund established a new, though unofficial, world record at
92 meters. Impressed by the possibilities on the new ski jump, some of the Norvegian skiers returned to
Planica a year later, but the Norvegian Ski Association prohibited them to compete in the official part of
the championship. This was mainly due to the fact that between 1935 and 1938 the Norvegian Ski
Association as well as the International Ski Federation (FIS) did not want to recognize the events
organized in Planica as official, maintaining that they were against sporting rules and even damaging to
the future of ski jumps. The organizers of Planica competitions, however, persevered in their efforts and
each year tried to organize long, but nevertheless safe ski jumps. Although they did come to Planica in
1936, the competitors from Norway did not compete in the championship. A huge surprise was
Austrian Sepp Bradl who was the first in the world to go beyond the 100-meter limit. He managed to
improve his 1936 record of 101 meters by six meters in 1938. Since the administrative battle against
Planica was successful, the organizers decided to use an emergency exit and proposed a new discipline
which they named ski flying. Although this proposal was rejected at the time (the FIS Association did
not officially recognized the discipline until 1971) they did achieve a sort of compromise at the 1938
FIS Congress in Helsinki. Experimental ski jumps were finally allowed at the giant ski jump in Planica.
One of the most ardent fighters for this status, and also one of the most active organizers of ski jumps in
Planica before the Second World War, was Joso Gorec. His well-planned continous efforts transformed
Planica into a strong ski-jumping center with several ski jumps and its own ski-jumping school. Planica
hosted its last large event before the onset of war in 1941. Rudolf Gering, a competitor from Germany,
set another world length record at 118 meters.