Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI TRBOVLJE, 1. junija 1951 Štev. 22. - Leto IV. _ Posamezna Številka 5«štf K Tednu matere in otroka Janez Mohor: Dober 'dan j,;. Veja kosta lijeva sonce je ujela, ptička na vejici drobna zapela: dober dan! Kakšen dan? Jurček še spančka v srajčici beli, mucek pa prede mu ob zibeli ves zaspan. Pa pri krade zlati žarek se čez strehe in čez jarek, skozi okno v sobo skoči, kakor žoga se potoči — Jurčka v kotu brž poljubi in prešerno ‘ga zasnubi. Zdaj kot Ivo nagajivo zajčke meče, da vztrepeče v modri glavi: »Jurček, vstani/c Muc ima že dosti preje, mamica pa mleko greje; kruhek beli v kose reže, da z njim sinku brž postreže, ko ji v uho, polni sreče zašepeče: »Dobro jutro, dober dan/« Veja kostanjeva sonce je ujela, ptička na vejici drobna zapela: m »Dober danU ; Jurček že vstal je in se umil, muca nakrmil mleko popil, mamici pesem lepo zapel, — zdaj pa v vrtiček k rožam hitel voščit dan! Razstava letalskega društva v Zagorju Letalsko društvo v Zagorju je v počastitev Dneva jugoslovanskega letalstva razstavilo izdelke modelarskega odseka, številno letalsko literaturo in načrte letal. Razstava je trajala od 21. do 27. maja. Obisk je bil dober. Ugajali so zlasti lično izdelani modeli letal. M s eSniil sa ralsia totesa ila ilei TMje-iM Pretekli petek se je zbral svet rudnika TrbovijeHrastnik k svojemu H. zasedanju. To zasedanje, ki ga je vodil predsednik sveta, tov. Anton Alič, je bilo zanimivo in važno, saj so se člani delavskega sveta seznanili na njem s problematiko rudnika, zlasti še z njegovimi najbolj perečimi vpraša, nji. Delavski svet, upravni odbor in direkcija podjetja stoje pred važnim, vprašanji, saj je od zadovoljive rešim raznih problemov rudnika odvisno uspevanie in procvit podjetja, zlasti še v finančno-gospodarskem pogledu. Po poročilu upravnega odbora, ki ga je prebral tov. Ivan Puntar, je delavski svet obravnaval najprej izvršitev sklepov zadnje seje in sklepov upravnega odbora. Tl sklepi so te realizirani ali pa se že izvajajo. Važen sklep je napravil delavski svet na tem zasedanju glede depu-tatnega premoga. Ker ima podjetje v zadnjih mesecih velike težave s plasiranjem drobnih vrst premoga, kar obremenjuje finančno-gospodarsko poslovanje rudnika, zlasti še, ker rudnik producira znatno večje množine drobnega premega kot pa debelega, je delavski svet sklenil, da se v poletnih mesecih, t. j- do konca septembra 1.1. izdaja delavcem in uslužbencem rudnika spremenjena mešanica deputat-nega premoga in sicer tretjino koc kovca, tretjino Orehovca in tretjino grahovca. Sprejetje tega sklepa na rokuje finančno-gospodarska potreba podjetja. Glasovanje za ta predlog proti kateremu ni bilo ugovorov, da-siravno terja žrtev delavcev in uslužbencev v prid podjetja, je tehten do kaz zrelosti članov delavskega sveta za reševanje kočljivih vprašanj pod jetja. Prepričani smo, da bodo člani delavskega sveta znali prikazati delovnemu kolektivu podjetja nujnost tega sklepa. Direktor rudnika, tov. Jože Hegler-in tehniški vodja podjetja, tov. inž. Vinko Preželj sta delavskemu svetu prikazala položaj rudnika v finančno-gospodarskem in tehniškem pogledu. Tako je tovariš direktor med drugim poročal, da je rudnik v letošnjem letu doslej s produkcijo še za 3,294 v zaostanku. Krivdo je iskati predvsem tem, da dnevni kop rudnika zaradi trajnega deževja v prvih mesecih le-lošnjega leta ni mogel dati pričakovane produkcije, nadalje zaradi težkih odkopnih razemr v nekaterih jamskih predelih, zlasti v vzhodnem obratu ter v obratu Ojstro in Hrastnik, prav tako Pa je neugodno vplivalo na do-sego planskih nalog izredno visoko število bolnikov v zadnjih mesecih, posebno še v mesecu marcu zaradi hripe. Jz izčrpnega poročila direktorja podjetja bi med drugim povzeli, da ;e odkopna storilnost v jasni zadovoljiva, saj ss v zadnjem času opaža celo njen porast, ni pa s tem učinkom •ovsem v soglasju končna rudniška storilnost. Vzrok za »diskrepanco« teh zelo važnih tehniških pokazateljih podjetja bo verjetno iskati v zelo neugodnem pridobivanju premoga na dnevnem kopu, zlasti v deževnem vremenu, morda pa leži krivda v kakih napakah v končnih produkcijskih fazah podjetja. Po poročilu glavnega inženirja rudnika, tov. Prežlja, in tov. inž. Pinte riča bo treba posvetiti največjo pazljivost vprašanju, kako zvišati proizvodnjo debelih vrst premoga, t. j. ko-:oyca in kockovca. Rudnik je pVido. bival že med vojno in producira tudi v vseh povojnih letih znatno manjši odstotek debelih vrst premoga kot pred vojno. Zadovoljiva rešitev tega problema je važna, ker je povpraševanje po debelih vrstah, premoga več-;e kot po drobnih, važna pa zlasti iz finančno.gospodarskega razloga, saj se orodaja debeli premog po znatno boljših cenah kot drobni. Pridobiva nje večjih množin debelega premoga le nujno, da ustrežemo potrebam na domačem trgu, važno pa nadalje, ker se nudi prilika, da bi mogli z debelim premogom plasirati v tujini tudi večje množine drobnega premoga, s zimer bi prišlo podjetje do potrebnih deviz za nakup raznih, za mehanizacijo naših rudnikov važnih strojev, tako n. pr. jamskih tresalnih drč itd., važno pa tudi za preskrbo zahvalnih cevi v tujini, ki so potrebne za jamske obrate rudnika v Trbovljah, prav tako Pa tudj za mehanizacijo zasipa na Ojstnem in v Hrastniku. Iz teh razlogov je nujno, da pridobi rudnik čim več premoga z zasekova-njem, ne pa s prekomernim streljanjem, s katerim se sicer tudi producira premog, vendar se s takim pridobivanjem premog preveč drobi, droben premog pa je teže plasirati na trgu, na drugi strani pa tak zdrobljen premog slabi v občutni meri finance podjetja. Za rudnik postaja v vedno večji meri važna ne samo množina nakopanega in prodanega premoga, pač pa njegova kakovost, v tem primeru torej pridobivanje večjih množin debelega premoga kot doslej. Da pa rudnik zviša odstotek debelega premoga, je nujno, da se v jami kar največ zasekava, na drugi strani pa onemogoči pridobivanje premoga s prekomernim streljanjem, v čemer so se delale na raznih odkopnih krajih pogreške. Zaradi tega je delavski svet na predlog tehniškega vodje rudnika sprejel sklep, da se pridobivanje pre. moga s prekomernim streljanjem omeji v prihodnje na ta nac^,, da obiato-vodstva jamskih obratov določi ja normative za potrošnjo razstreliva na posameznih deloviščih. Prekoračenj© ga normativa za 1094 bo imelo za posledico avtomatično zvišanje odkop, e norme. za 394. Ta sklep stopi v veljavo s 1. junijem t. 1. Delavski svet ■e zaveda, da bo dobil ta sklep še oseben pomen z novim finančnim vtkomam, saj bo od pridobivanja boljših vrst premoga in z njim okrepitve unančnega položaja rudnika odvisna iudi višina plač rudarjev, končno pa udi participiramje delavcev na čistem iotoičku podjetja. Važna je seveda tudi ustrezna rešitev primernega nagrajevanja jamskega nadzornega in tehniškega osebja rudnika za njegovo prizadevanje za uspeh podjeta, saj so te nagrade sestavni del nujno potrebnega eksistenčnega minimuma tega personala. To vprašanje bo moralo rešiti višje gospodarsko združenje za primer, kadar rudnik ali pa posamezen rudniški obrat zaradi višje sile ne bi m. gel doseči planirane proizvodnje. , Delavski svet je obravnaval na teni zasedanju tudi vprašanje izpolnitve plana rudnika v mesecu maju. Zaradi težavnih odkopnih razmer v nekaterih jamskih predelih rudnika izgledi za do. šego operativnega plana rudnika tudi v tem mesecu niso ugodni, prav tako tudi ne zaradi okoliščine, da je bil© kot delovni dan planirana tudi ena ne. delja. kjer ni mogoče doseči pričakovane dnevne produkcije zaradi izostankov od dela. Vse kaže, da bo treba delo v produkciji o-b nedeljah izločiti, prvič ker izostanki od dela onemogočajo dosego planirane proizvodnje, drugič pa nedeljsko delo v produkciji prekomerno obremenjuje plačni fond p^dj-tja ter draži proizvodne stroške. Najbolje bo, če se nedelje uporabljajo izključno le za nujno potrebna vzdrževalna in ostala remontna dela rudnika. To vprašanje bo moralo rešiti višje go. spodarsko združenje. Ker potrebuje rudniška ekonomija v! Hotemežu več delovnih moči, je delavski svet sklenil, da odda vsak rudniški obrat po eno žensko delovno mod za poljska dela na tej ekonomiji. Spričo okoliščine, da je obravnav© zgoraj navedenih vprašanj terjala pre. cej časa, je delavski svet sklenil, da se vprašanje sprejetja novega delovnega reda podjetja, ki bi moralo priti na dnevni red že na tem zasedanju, preloži na prihodnjo sejo delavskega sveta v petek 1. junija t. 1. | Sltivnostni koncert v p oeastitev rojstnega dne marša la Tita dostojno počastile 59. rojstni dan našega učitelja in voditelja, maršala Tita, Na predvečer rojstnega dne maršala TRa je bil v Delavskem domu v Trbovljah slavnostni koncert študentskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca. V dvorani se je zbralo okrog 400 poslušalcev. ki so bili s koncertom zelo zadovoljni. Pred koncertom je govoril tajnik IO LP okraja Trbovlje, tov. Dominik Kužnik ml. o življenju in delu maršala Tita. Govor tov. Kužnika je občinstvo pozdravilo z vzkliki maršalu Titu im Partiji. S tem lepim koncertom so Trbovlje Odkritji' spominsko plošče 'I padlim planincem 1 V nedeljo, dne 3. junija bo planinsko društvo v Zagorju odkrilo na planinski postojanki na Sv. Gori spominsko ploščo planincem, ki so padli v narodnoosvobodilna borbi. Ploščo bodo vzidali na pročelju planinskega doma. Planinsko, društvo vabi vse ljubitelje planin In planince sosednjih kraje^ da se udeleže te spominske slovesnosti, j ( , J^^nnMA IN PO SVETU Tudi delavski svet Okrajnega magacina v Trbovljah stoji pred važnimi nalogami HazBM-ori namestnikov zunanjih mi. ntstrov v Parizu, ki gredo že v nedogled in so se aurtuje dni presojali »pričo popustljivejšega sta-liSeu sovjet-nkega delegata bolj optimistično, so »e na 61. seji zopet zaostrili. SZ namreč uporno zahteva, da »e brezpogojno vnese v dnevni red vprašanje »evvruoai lan Iškega pakta in ameriških prekomorskih oporišč. Zastopniki za hodnih vete*U so opozorili, da v no. tah. k) »o bile izmenjane « Sovjetske Zvezo pred konferenco namestnikov, »ploh ni bilo govora o atlantskem padeta), niti go Gromiko ni omenjal v »volem prvotnem predlogu v meseet) mureu. Sedaj štejejo sov jetski pred Ing kol nekak ulttenat zahodnim ve. iesiiam. Na korejske*« bojišču so čete Zdr«. Benih narodov z močnimi protinapadi ar»)>et prevrele iniciativo in kljub Mrfitcnm odporu severnokitajeMh čet prodirajo v Severno Korejo. Prečk« »a severnok,•rejskem ozemlju je pri Haodžeju dolg nad 6 milj i® tu delu. Jej,, pnedveem ofclctpne tete 7/N, Ki-tejdt* in severnokorejske »ti* »e bi-4»o umikajo proti severu in ta imele j» zadnjih dneh velike izgube, kg. $e ženijo v zadnjih 16 dneh na 120.816 •nož. Po poročilu Vestnika zamanjege ministrstva ZDA znašajo ' doedastjt Jogttbe severnokorejskih in k it tujek«; tet nad 1 milijasi ljudi. — Sp«č*> no pego vojaškega položaja, po katerem M »udi. da se je apotniadanak« trten-Stava nasprotnikov ZN ponesrečiš«, postaja 2tiwn aktualno vprašanje pre. knrsčttvt 36. vaporednht«. S ten« v »vezi ae poudarja' zahteva, da pek laška vlada takoj odgovori na predloge o ustavitvi Sovre žnotei. latučasno se pojavljajo govoric« o novih mir«zvok- Stke) »ali O perzijskih pčuotejetauii vreh-ta. še Vedno razpravljajo v metMia rudnih gusfHšioirakih in političnih krogih. Pri. zadeti so pit tem zlasti br haitski ki terasi. Stališče p«zij«dte. vlade je »e (vedno nepopustljivo. Spor se je zaostril v taki meri, da bj se korist! *ne in druge stranke morda hotele zavarovati celo z oboroženo sito, kan t>i Sovjetski zvezj seveda mašilo lepo priložnost, da bi z »intervencijo« navidezno podprla perzijska prizadevanja, v resaiici pa »e polastila dela jterzi jsf dl petrolejskih polj, kj jili Sedaj izkorišča Britanija na podlagi pogodbe med perzijsko vlad,, in angin, iransko petrolejsko družbo. Mednarodni otroški fond je začasno •prejel nov delovni proračun v znesku 30 milijonov dolarjev. Od tega zneska je namenjeno za Atriko 2 milijona, ,2,5 milijoirnov za Aziji), 2 milijona pa za Evropo. Izročitev Izvolita je nedavno zahtevalo naše zunanje miništrsto bd ar > V Mediji-Izirkaii nad Zagorjem je termalno kopališče. Med okupacij« k bil« to kopališče 'močno poškndovMu). hoda ruji lastnik kopališča, sitMbkniit« podružnica rudarjev v" Zagorju je na pravila na kopališču najnujnejša popravila im z njimi omogočil* omejeno uporabo teh toplic za delovne ljudi bližnje okolice, zlasti rudarje ul Z*-gorja. Z Izločitvijo dotoka hladne vode so izboljšali kakovost in temperaturo izvirka. V oktobru lanskega leta m> sc lotili izgradnje počitniškega doma Odstranil! so ruševine stare stavbe in delno uporabili temelje še iz časov Valvazorja. Nova zgradila knti dva krite im je enonadstropno Kljub raznim teža-vam so gradbena delo dol»ro napredovala, t;iko da je bila stavb«) 15. maja t. 1. že p«>d streho. Počitniški dom je določen za oddih delovnih ljudi v Znftavju, zlasti po za rudarje iz cele Slovenije. Zato »o de- gentinske vlade preko argentinskega poekvušitva v Beogradu. V nači noti te navajajo hudodelstva, ki jih je Pavelič napravil v drugi svetovni vojni nad našimi narodi in so potrjena s podatki in slikami. Pavelič se od teta 1848 zadržuje v Argeotinlji, kamor je prited p«>d lažnim imenom. Tamkaj ta »ajvečji hudodelec nemoteno nadaljuj* svoje prevratniško delo in zbira okrog sebe vse ustaSke krvnike. Ar-geotanaka vlada, ki je proti vsem sprejetim obvesnostim Združenih na-rodw protipravno ščitil« Pavelič* in rrjegovo delovanje, bo moral« ustreči naši zahtevi, če' noče kršiti osnovnih načel organizacije Združenih narodov. 23.4 milijonov ljudi je bite v ZDA zopoetenih v aprilu t. h, t. j. dv« n« -lij«*** več kot lani. V vojn, industriji le zaposleno 3.3 milijona ljudi, vendar i* potrebujejo 5.2 milijonov delavcev. 444.884 ion iit* bo Kitajska poslala Indiji. Prad kratkim je bil dušeča« «prsaHm o počiljntvi 30.080 ton kftaj-sfcega riž« Indiji. 13.(HM žensk k vse Anglije bodo iz. mer*i, da najdejo sodobvH tip idealne renske postave. Po katerem bodo izdelovali nove obleke »a Angrteiavje. Truman je' predložil nov načet po. moči ' Z/DA' inozemstvu »a teto 19&2-'l'sr potni >č bi dosegla • skuspoo -8,5 miži -ia*-de dtearjev, ki bi jb' dtterfle države Evro®*. Srednjega in bližnjega Vzhoda, Južne Amerik* in Azi j*. SM*t> Itseraln« skupačtac Zdcuie--teh narodov o prepovedi poiti je«#, ^uatažkega ma-te-riate , šteje pekinška vlad« kot pr, rt i zakonito dejanje zoper Kitajsko. Predstavnik IJt Kitajske je izjavil, d« Združeni narodi i takim rtej*«)j**n doprin&šajn k ra«a4rj«nju korejske vojne' in da prednji sklep ne ovire vptiv«*ti n* borijo kitajske armade v Koreji. Morskega psa »o mornarji pobili n* obali otok* Kurčurt«. Žival j* merila 2,75 m. V trebuhu to našli kur 56 mladičev. 14 milijonov dinarjev bo deta zvezni odbor Ljudske fronte Jugoslavije za zgradnjo Slovenskega kulturnega do-na v Trstu. Jugoatovanski izseljenci v Los AnT releju so te dni poslali jugoslovanskemu Rdečemu križu novo pomoč in sicer 400 vreč moke, 40 vreč riža in siadkorja v vrednosti 3000 dolarjev. Razen tega so jugoslovanski izseljenci iz Santa Klare v Kaliforniji z ladjo »Slovenijo« poslali 366 vreč sladkorja. Okrepitev pomorskih »i! v Sredozemskem morju je sklenila britanska ndiniraliteta. V Sredozemlje bodo poslali še 7 do 8 bojnih ladij ter bo britanska pomorska stla štela na teni morskem področju 30 bojnih ladij. Uvci pomagali pri gradnji duma s prostovoljni«)) delom. Z« t* počitniški dom je prispeval rudnik Zagorje 300 ttmx din, rudnik Trbovlje - Hrastnik 260-000 din. rudnik Senovo 40.000 din. rudnik Kočevje pa 1 vagon desk. CRD v Trbovljah so obljubile 90.000 din. Tini! ostali rudniki Slovenije »o obljubili denarne podpore. Po novi inodtn v.U«de pa j* sindikalna podružnica ruduriev v Zagorju po-•tavijeoH pred nečjitaPo dejstvo, da mora vrmhta t* dom p« planu II tar mora vse po 1. januarju t. 1, porabljen ruatejr.iHJ plačati po nov ih, višjlii ce-irnii. ZaradB teg« so sedaj piredčasno ra-črpana vsa razpoložljiva sredstva ter bodo morati s 1. junijem t. 1. ustaviti vsa del« na tem domu- Ce bi bil im razpolago potireben denar ht material, bi bil počitmrStei dom y treh mesecih pojuta/gsn« dovršen, na kur bi začeli z rtezSto-jenjem bastenpv. Ker je obnova toplic v Mediji - Iz- V soboto, 26. maja dopoldne se je sestal k svoji 8. seji delavski svet Obratnega magazina v Trbovljah. Na tem zasedanju so člani delavskega sveta obravnavali raz ična aktualna vprašanja tega razmeroma velikega in važnega podjetja. Velike težave in skrbi ima Okrajni magazia ob času z neidočim blagom, ki leži v raznih poslovalnicah podjetje ter veže znatna denarna sredstva. Tako blago so med drugim čevlji velikih števMk. Delavski »vet je sJcienil, da bo podjetje dalo te čevlje predelati v ustrezno obutev. Težkoče so nadalje z nekurantno in neuporabno hlačevino v zagorskih poslovalnicah.. Naloga delavskega svet« in uprave podjetja bo, kako spraviti v denar takšno neku-rontijo blago, da K »pmete »redstva zr nateup blaga, po katerem je veilico pevpraševsmje. Okrajni magazin ima po naročiiu direktorja, tov- Antona Mahkovca v načrtu, da ustanove posebne specialne trgovine za manufakiueno in it roso tekstilno ia galamterijeko blsigo, zlasti pa oosrkme trgovine z« železnino, Preteklo sifedo »e j«' vršilo v rud-nšaki reatavraižji v' Trbovljah vefiio, posvetovanje sšiafikolnih in polžcičnd.: funkciosiarjev ok.r*-ja Trbovij*. Cilj tega aesumk«, ki se ga je udeležil, nad 300 poslušalcev, je bil, kako seznaniti članstvo jtaMh »iodikotov z novimi gospodarskimi uredba«™ im ukrepi- N« tem zborovanju je govoril član GG ZCkš tov. Rofnaai Albreht o našem goapodaiatvu, anali?.kral poti. po katerih je hodSlo noše gospodarstvo v po-vojnii) letih, v zvezi s tem pa ukrepe, ki jih je izvajai<> naše državno vodstvo postogjotn«. Poročevalec je govoril nadalje o sedanjih nalogah naših Gradnja stadiona v Zagorju V Zagorju gradijo športni stadio® že tri leta. Najprej so imeli težave z odkupom zemljišča, katero vprašanje pa dosedaj ni še popolnoma urejeno. Vendar pa je športno društvo lansko leto dobilo gradbeno dovoljenje in so začeli delati. Ker p* je teren zelo težak niso mogli napredovati, čeravno so napravili nad 5000 prostovoljnih ur. V rrtarču so postavili nov iniciativni odbor. ki se je energično lotil planiranja. Izposodili s,i si buldožer, k,i je že pripravil tisti del štadiona, ki je določen za nogometno igrišče. Jesenske prvenstvene nogometne tekme bodo že igrali na lastnem igrišču. Pri nadaljnji izgradnji stadiona bodo nv»rale množične organizacije pomarga-ti bolj kot doslej, s;tj So večamo del v preteklem letu opravili le člani šport-ne«« društva »Proletarec«, medtem ko so člani ostalih organizacij prispevali soraianero«). le mailtno število prottio-voljnih ur. Merodajni črnit el ji v Za-gorju se zelo zanimajo za čimprejšnjo dograditev siadiono. Nis« zanemarili kulturnega in športnega dela Učenci industrijske rudarske šole v Zatjorju se merljivo prtpmvljajo na izpite ob koncu šolekcga leta. Ob učenju v šoli pa niso zanemarjsili dela na kulturnem in športnem področju. Tako študira dramska skupina na šoli pod vodstvom učitelja tov. Marjan* Prosena veseloigro »Matiček se ženi«. Uprizorili jo bodo v petek. 1, junija zn lakuh in Izgradnja počitniškega doma za delavstvo Zasavja zelo potrebna, Je nujno, do »e zagotovijo potrebna denarna in materialna aredetva lj> z njimi oprMigoči izgradnja teh topniških ob-jehtov. steklo, barve itd. S tem bodo druge poslovalnice razbremenjene skrbi za kredite, predvsem pa za nakup ustreznega blaga, ki so mu kos le ljudje s specialnim znanjem in izobrazbo. Vi načrtu je nadalje opustitev nekaterih na neugodnih krajih ležečih in nerentabilnih poslovalnic. Okrajni magazin bo sklenil s svojimi nakupovalci nove pogodbe. Te »o potrebne predvsem, da se podjetje zavaruje pred nakupom neko mtnega blaga. Zelo mformat-iven je bil na tem zasedanju delavskega sveta Okrajnega magazina referat poverjenika oddelka za trgovino in gostinstvo pri OUO Trbovlje, tov. Milama Kožuha, ki je predpon članom delavskega sveta njegove naloge, zlasti 'še v najbližji prihodnosti, ko bodo dobite naša podjetja z novim finančnim zakonom vse večjo samost ojnosf, z njo pa seveda nove, zelo odgovorne naloge. Priporočljivo bi bilo. da bi tov. Kožuh: ta svoj poiteen referat ponovil pred celotnim kolektivom Okrajnega magazina, po možmoatl pa morda še pred drugimi delavskimi »veti tet kolektivi, saj bodo z ujten same pridobili. »kisBkatev, o delu delavskih »vetov ter o najnovejteSsi gospodarskih ukrejilh vlad*, s katerteiti so se sprosti! i odkupi kmečkih pridelkov na nstšt vosi. Ob zaključku t««a poovetevaoje je bit storjen sklep, da se po vseh delovnih kolektivih in »indftee.hrih pod-•dtx>rtti izvedejo tx«kte*vt s«<*tantei, na katerih se b«> vouk penesneani član se-Mt&nil j» poučil o raavojt) natega jpe »LvvdnitevB in njegovim sedanjim po-iožojem. S tega zborovanja »o pooltei maršašu Idr« čestitke k njegovemu 59. rojstnemu letu. želeč mu zdravja in uspešno vodstvo naše države. starejšo šolsko mladino, v sdboto, dne 2. junija pa za odrasle, V nedeljo. 3. junija bodo imeli učenci športni dan. Mladinci industrijskih tol Utostroja. Tema. železarne Store, rudnika Velenje. Trbovlje - Hrastnik in Zagorje bodo tekmovali v lahki atletiki, odbojki in v nogometu. Ostra bitka se obeta zlasti za pokal, ki ga industrijska rudarska šola v Zagorju podarila moštvu, ki bo zmagalo v jio-ometnem turnirju. — Za nspovedame tM-čreditve vlada veliko zanimanje. Planinsko predavanje v Trbovljah Planinsko društvo v Trbovljah je sklenilo, da priredi za svoje članstvo in vse ljubitelje planin več p reditvam j. Zanimivo predavanje je biio dne 23-!naj» v Delavskem domu v Trbovljah, kjer je govoril mami alpinist Jasuk« Bajželj o naših planinah in Vzponih naših alpinistov. Predavanja »e je udeležilo le 150 poslušalcev, ki pravijo. da je lahko vsem žal ki *o ga zamudili. Ustanovili bodo mladinski odsok Nm zasedanju KLO Zagorje »o preti kratkim ustanovili Svet za prosveto tn kulturo. Ta svet je že na svoji prvi seji dal pobudo za uehrmovitev mladinskega dramske®« odseka pri SKI1D »Ve.sna«. Odsek bo za.iel mladino po dovršeni šoli od 16. leta siaroeti dalje. Prav tako je ta svet sklenil, da se čimprej ustanovi iniciativni odix»r za gradnjo kulturnega doma v Zagorju. Ali si že kupil srečke *a >Veliko tombolo« HtidHrja. ki bo 10. .pinij« v Trbovljah. Vrednost do-.»itkom 1,000.000 dinarjev. Cena srečke 50 dinarjev. Iz naših delovnih kolektivov Zakaj je nastal zastoj pri gradnji počitniškega doma v Izlakah Z novimi gospodarskimi ukrepi se mora seznaniti vsak član vindtknta Stran 3 Tekmovanje pretiva jaški h centrov v počastitev Dneva vstaje slovenskega ljudstva 22. julij jlela 1941 je bil Dan vstaje •tevenskogu ljudstva proti okupatorju Tega dne je počila prva partizanska pukku in ta eten »e bo imenoval Dar, mladine predvojoške vzgoje. Da mladinci predvojaške vzgoje pritekajo čim lepše 10. obletnico tega «kne bodo piredvejaški centri med seboj tekmovali. Tako bodo tekmovali, kateri pred vojaški center bo bolje obvladal učni pronfram za prvi. drug te tretji letnik, » sicer strokovno ir politično. Kosali »e bodo mod seboj kateri center bo im«) Mrjmenj neupra-ldčenlh Izostankov pri pouku, prav ta- ko b«>do tekmovali, kateri center bo vključil v predvojaško vzgojo več mladincev. ki še niso člani centrov. V lekmovanje je vnesena tudi disciplina ter znanje pehotnega postrojenja. Drugi del tekmovanja obsege, prizadeva?!je mladincev, d© postanejo predvoječki centri poteg vojaškega znanja tudi kulturna žarišča. V tretjem dete tekmovanja pa si bodo centri izbrali iz srvojdh vrst najboljšega strelca. najboljšega razstavijalca mitraljeza. najboljšega rezstavijsk-a vojaške puške (Mauser). najboljšega plavalca (v bojni opremi, plavanje 25 m v ba- zenu), najboljšega premagovalca zaprek in metalca granat v stoječem, klečečem in ležečem položaju. Cenili bodo tekmovali med seboj ž, popreje, na dan 22. julija pa se bo&o pomerili med seboj najboljši na stadionu SN«K »Rudarja« v Trbovljah. Zmagovalci v posameznih disciplinah dobe lepa darila. Dne 22. julija t. 1. bo v Trbovljai slovesna zaključna parade vseh pred-vojaških centrov s sodelovanjem godbi ne pihala in razdelitvijo nagrad najboljšim predvojaškim centrom in najboljšim posameznikom. KULTURA - PROSVETA Vsako nedeljo imajo kulturno prireditev G kode kulturno-proavetnega življenja. ki je na pedeidju naše g« oknrja najbolj razvito na Dolu pri Hrastniku, teneono »teti med najdelavnejše tuds ljudi v Cetnšeniku. Tamkaj kitajo do honea junija letošnjega lete izdelan za vse nedelje načrt kul turno-umetniških prireditev, ki je ■popotujem tudi z gostov««,)). Iaralsk« družina v Cemšertiku aeetojti iz m-»teh kmečkih fantov in defctet, ki jo z uspehom vodita učitelj -Davocin Sušnik in Meri ja Premrov. V zedttjih šestih mesecih »o imeli okrog 20 pri. »editev, med njuni poleg gledaliških iger tudi akademije im druge proslave. ®a dramska skupin* je dala šrtri premiere. Igre so »cer ree lalikege ia veselega značaja, sodelujoči p« vendar kuiejo. da imajo dobro voljo za del«. Sedaj se pridno učijo »Desetega brata«, ki ga bodo uprizorili še ta ■mesec. Reči pa moramo, da so zelo fc»no*»v©stni ker so se odteči ti tudi za opereto in sicer za Gubčevo »Pto-nhisteo rožo«. kjer jim bodo potnagali tudi /J.e«n D« lahko tako uspešno vrš« kulturno-umetn-ičko delo. je pripisovati oko. tošCifnl, da deteje n« področju tega KLO več dramskih skupin in sicer prva v Cerrtšenlku. drutta v Jme««-v«m, ■ tretje pe v Aržiteh, Irt se lepo vrati jo ena za drugo.' Velike težave pe imajo z. gledališko dvorano ter morajo ime-ti vse pr L. reditve v šoli. Imajo voljo, do bi do gtadlli zadružni dom, ne dobe pa potrebnega materiala. V. Cemšeniku so dubro opravili izobraževalni tečaj, za kar smo dobi M nagrado 10.000 din. Primer Cemšervika nam jasno kaže. kaj je mogoče doseči z dobro voljo. Na tem zgledu bi se lahko učile gledališke družine v nesite industrijskih centrih, ki imajo z« svoje delovanje neprimerno boljše pogoje, ' - jo je priredil gradbeni odbor za obnovitev šole dvakrat, aracmaka skupina KUD »Iva?! Kavčič« je uprizocila »Zupanovo Mkrko«, gledališka družina gasilcev po je prikazalo »tjamteerško kroniko«, ki jo je spisal domačin Viktor Flise k. Vse predstave te igre so bile dobro obiskane, saj prikazuje »Garrcberška kcmiaka« življenje naših pradedov pod tiranijo gumberških. graščakov. Priča te grajske .gospode s« šr danes razvaline gamibeiškega gradu. . Se nekaj •«' »dču na Izlakah; Nujne potrebno je, da se zsdru^iju,. dvoran« uredi, prav tskb tudi , oder, ki mu manjka, še marsikaj-. Z malo volje lahko y«**k pripomore k rešitvi tega vpne. štunja, n. pr. z lasom ali čim podobnim, de bosta dvorana im oder ustrezal* svojemu namenu. — O združitvi vseh ieraIških družin na Izlakah je trebe razmišljvti, neto p* pot rebrn • storiti. _ ... O vedenju na raznih proslavah Nisem ravno radovednica, nekaj bi pa vendar rada vedela. Uganite, kaj? Ce so še kje ljudje tako nedisciplinirani “na raznih proslavah kot v Zagor- H ul turno umelnisk o delo na Izlakah je treba združiti Na Izlakah nad Zagorjem delujejo kor tri igralske družine. Vsaka prireja igre in druge nastope za,se. Za ta Mtonenros majhen kra-j bi bilo zelo priporočljivo, če bi se igralska družina KUD »Ivan Kavčič« gledališke skupina gasilcev in dramska sekcija, ki deluje v odboru za obnov© šole združile v skupni, krepki gledališki kolektiv. V okviru KUD »Ivan Kavčič« deluje pol»g dramske sekcije tudi pevski zbor, v igralski skupini gasilcev sodelujejo starejši igralci, prav tako v odboru za obnovo šole. Združitev vseh teh dramskih sekcij bi rodila dobre posledice, saj bi imeli tedaj na Izlakah močit© gledališko družino, ki bi pod vodstvom starejših, izkušenih igralcev lahko študirala več iger hkrati. Gledališka dejavno« je prišla letos do izraza z igro »Glavni dobitek«, ki ju? Kadar je v Zagorju kakšna prireditev, se zbere ljuda'vo v Nekulturnem domu. Dom ima dvorano in galerijo. Obiščem skoro vsako proslavo in sedim v dvorani. Na galeriji je skoro vedno sejem. Obupno stanje nastane, če je na proslavi kak daljši govor. Ubog govornik, ki včasih komaj sam sebe sliši! Ce bi bili razgrajači na galeriji količkaj olikani, bi pač molčali, če jih govor ne zanima. Mene je mnogokrat sram, posebno če je v dvorani kak tujec. Kdo so ti nespodobneži, ki nimajo obzira do govornika? To je v največ, jcm številu zagorska LMS. Ce bi bil človek med njo in bi še razumel njeno govorico, bi lahko napisal zapisnik, ki bi mu težko našel enakega. In še nekaj! Ljudje v dvorani bi morali biti zavarovani pred ognjem. Zakaj? Z galerije pade lahko vsak trenutek na človeka v parterju ogorek cigaretet Ni to lepo? Tisti, ki ste prizadeti — in vas je veliko — pustite vendar svoje grde navade! Pokažite, da ste res pravi mladinci in mladinke, ki delajo svojim staršem čast. Bodite mirni tudi fried dolgimi referati, saj posije za dežjem vedno sonce. K igri »Janko in Mptka« T Trbovljah V naii zadnji številki smo poročali .0 dobro uspeli igr j »Janko in Metka« v Delavskem domu v Trbovljah. To našo notico izpopolnjujemo še v toliko, 11.51 iz Maribora in Zagreba , i 15.54 iz Zagreba 16.33 iz Maribora 19.48 iz Beograda, bnti 20 58 iz Zagreba 21.28 iz Maribora. OGLAS Prodam nov zložljiv kavč, mizo in 4 s* . vse orehov ies, cena ugodna, — Cerar, Loke 19, Trbovlje. : . i • Prosto p- Scottu ČRNI IBRATJE Kriminalni roman 6e enkrat jc prebraI vsa sporočila. Prvo je dobil pred petimi dnevi. Naslovljen« je bilo na številko 1469, ki jo je Intel «ai jetnik. Glasil© se je: »Drseči drog pri tvojih vratih ne zapira zanesljivo. Ze dvakrat je odpovedal, Nihče ni tega opazil. Kadar sr bo t« »pet ponovilo, boš lshko ušel. Vzemi kos žice v stroju«« prostoru in čakaj!« Prvo, kar je jximiiBlil Moravec, je bilo, da se hoče kdo iz n.iaga bridko ponorčevali. Kak« naj bi se zmp»h pok varil ne da bi jetri iški pazniki to nc •ipaaili? Toda pozneje je ugotovil, da Ima jirav malo pojma o tem, kako je zapah napravljen in verjetno mu jc poštah'. da je napak* na zapahu uši*, paznikovim očem. Spet in spet je prebral sporočilo. Naslednjega dne »i je preskrbel ko« žic«, mkoravno ni vedel, čemu naj mu bo. Četudi zapah morda kakega dne spet ne bo deloval, je n«! vratih še ključavnica, ki j« vedno zaklenjena. Drugo sporočilo je bil© že jasnejše Papir je ležal v kotu poleg celičnih vrat, v njem pa sta hila zavita pila in neizdelan ključ. , »Zapah je danes zaprt, vendar ne dobro. Vse kače, da bo kakšen dam spot odpovedal. Bodi pripravljen. Iz- pili neizdelan ključ. Potem ga pritrdi na žico, da boš lahko odklenil od znotraj. Ko pride ugoden trenutek ir, boš lahko stopil iz celice, se ravna; natančno po mojem navodilu. Velik; prezračevalni rov na južnem koncu hodnika ima premakljiva vrata. Mož tvoje velikosti lahko zleze vanj, nato pa skozi rov na streho. Potem skoči na' streho strojitoga prostor* In splezaj p. žlebili na tla. Ne poskušaj zbežati čez dvorišče in glavni vhod, Veliki zid je varnejši. Ce sc le malo potrudiš, ga preplezaš. V kurilnici pod strojnim prostorom ima eden izmed mož služb«, tudi ponoči. Ta ima ielezest drog. Z njim si lahk© pomagaš pri plezanju čez zid.« Rihard Moravec je napeto prisluhnil, toda v velikem prostoru je bilo vse tlim. Paznik »e bo vrnil šele čez nekaj minut. Vz*l je noiz,delan ključ v roke. Ali se bo ta ključ prilegal ključavnici? Mikalo gn je. da bi ga preizkusil, toda vedel je, da se ne sme po nepotrebnem izpostavljati nevarnosti. Po dvanajsti uri šele sme, tako je napisan?« na listku. Spet se gn jc lotila malodušnost, a premagal jo je. Kdo mu je vendar poslal p«sšito. ključ in pilo, kdO? Prav gotov© kak jetnik, kajti razen prijate- lja Stone ta, ki ga je obiskal pred šestimi tedni, ni prišel od zunaj z nikomer v stik. Biti je moral nekdo, ki lahke, večkrat opazuj« n je gin’a vrata, Samo kak jetnik iz celic na nasprotni strani je lahko opazoval napako drsečega zapaha. V poštev pridejo le jetniki štirih nasprotnih celic. Torej je bil eden od njih tako pogumen, da ga je obveščnl! Ugibal je. kdo naj bš to bil. Ali mogoče Jolinson, ponarejevalec denarja, ki je v isti celici z vlomilcem Peterso-nom? Ta dva bosta kazen kmalu odsedela. Ni verjetno, da ta dva kaj takega tvegata, saj bi si s tem le podaljšala kazen. Potem sta v naslednji celici Rollins, ki sedi z«!radi velike tatvino, in Thomson, žepni tat. Dr*w, razbojnik deli svojo celico s pustolovcem Gravuro V čel rti celici »ediHa Dorgan zaradi ’ uboja in Keodrick. ki je zaaadi umora )a-la To mu je bHo prav všeč. Paznik Drjggs, ki Ima v tem delu jetnrinic« službo d© polnoči, je natančen in pazljiv. Paznik Dawls. ki pride aa njim. je bolj površen. Ob eni, ne pozneje, moro poskusiti. 1 Moravec je skril ključ 4n žico sgiet pod ©dejo. Ziea je bite močna in b?> | ';»hko nadomestovala rok«. Potisnil bo na žico pritrjen ključ skoza žešezmo mrež© v. lini. In ga z zavito žico vtaknil od zunaj v ključavnico. Imel- je srečo. . Ko »te se paznika opolnoči izmenjala, se je lotil defe, kakor mu je bil« naročeno. Uspwlo mu je da je neslišno odklenil vrata, j#) odprl, nato p« stopil n» hodnik. Vse ie bilo tilio. Tedaj p« je nekaj zašumeio. Kaj se je zgodilo? Moravec je obstati In prebledel. V nasprotni cehei je nek jetnik vstal, prišel k lini in pogledali na hodnik. Moravec je odrevenel od strahu, če ni mogoče njegov sovražnik Jakob Dorgan. Tedaj je spoznal Kemdrieka. te je bil obsojen v doamrtav« ječo. Proseče Je Moravec vzdignit prst k ustom. Otl-leglo mu je, ko mtu je Kandrick potei-mai z stevo. Nat© je Morave« plaiiil po l»*dnlk.u. Bil je tek za življenje! N« polovici poti proti južnem koncu je oviral čez križišče hodnika. Tam jr prežala nanj največja nevarno*1. Izkrivljen bi lih kot senca je preletel to nevamui mesto. Nič se ni zgodite, ne glasu ne strela rrt bil«. Zdaj je bil© treba naglo (tertje. Dospel je do pr earočevatnega rova ob južnem »toprnšči* Moravcu se je srce skrčilo. Vratc« prezračevaJnik« -s« bila najmanj tri metre ©d tal. Ce bi bila vsaj odprte bi se lahko s skokom pignal proti )te vu in «e go «r»ijel. Odpreti vratca ta k« visoko od tel po mu je bilo mene goče. Bcez«p? > je gledal okoli sebe. Črni dan xa trboveljski nogomet Več volje io borbenosti je treba za zmago II. zvezna liga Radnički (Beograd) : Rudar 5:1 (4:0) znali odkrivati in pokrivati, po igrišču so se premikali počasi, grešili v podajanju, kar je nasprotnik izkoristil. Mnogim se je poznalo, da nimajo za seboj rednega treninga, kar se je v tej tekmi bridko maščevalo. V moštvu Rudarja ne moremo pohvaliti nikogar. Opresnik je razen gola, ki ga je dosegel, igral daleč pod svojo običajno formo. Hudarin je bil boljši, tudi Koncilja se je popravil, Florjane je igral običajno, Polcu pa mesto v napadu ni ugajalo. Z nekoliko več prisebnosti in pazljivosti bi bil rezultat po zaslugi obrambe in half linije lahko drugačen. V opravičilo bi rekli le, da je na igralce močno vplivala vročina, ki je bila ta dan tako velika, kot je v Beogradu letos še niso imeli. Mogoče je vplivalo na naše igralce tudi to, da so prišli v Beograd šele v soboto zvečer. Upajmo, da bodo našj fantje v nede. ljo proti Dinamu iz Pžnčeva zaigrali v ustrezni meri in si priborili nadaljnji dve točki. II. slovenska liga (vzhodna cona) Bratstvo (Hrastnik) : Fužinar (Guštanj) 7:1 (4:0) Dne 27. maja sta odigrala v Hrastniku prvenstveno nogometno tekmo II. slovenske lige domače Bratstvo in Fužinar iz Guštanja. Tekma se je končala z rezultatom 7:1 (4:0) za Bratstvo. Igra ni bila posebno zanimiva. Domači so bili ves čas v premoči ter so gostje prišli le redko preko sredine igrišča. Za Bratstvo je dal Zadel 4, Kavšek 2 in Kumlanc l gol. Igralci so bili disciplinirani. Sodnik Pavle Sušnik iz Ljubljane je sodil objektivno. Kovinar (Štore) : Proletarec (Zagorje) 2:1 (1:0) Proletarec je v nedeljo doma izgubil igro proti Kovinarju iz Štor, in to tesnim rezultatom 2:1 Gostje so bili ral lepo tehnično igro. V 20. minuti j boljši in so tudi zasluženo zmagali. V je imel Rudar lepo priliko za dosego drugem polčasu je sodnik izključil gola po Opresniku, vendar je šel strel tik nad prečko. Bila je, kakor rečeno, lepa priložnost za izenačenje in bi po. menila za nadaljnjo igro mnogo. V 24. minuti je bil kot proti Radničkemu, ki ga je streljal Opresnik. Takoj minuto kasneje je Radnički povečal rezultat na 2:0 s strelom v levi kot. Vratar Ahlin se je žoge sicer dotaknil, vendar je bil nekoliko premajhen in žoga je zdrknila v mrežo. V 31. minuti je Hudarin lepo preigral, toda strel je šel par centimetrov mimo gola. Lepa priložnost, žal neizrabljena. Rudar je v tem delu tekme igral zelo slabo, Radnički pa dobro, ter v 41. minuti po krivdi obrambe dosegel tretji gol, minuto pozneje pa četrti goi, ki gre na račun Ahlina, ki bi ga lahko ubranil. Četrti gol je bil bolj sumljiv, dosežen je bil namreč iz pozicije ofside. i V nedeljo je trboveljski Rudar igral y Beogradu in je tekmo z visokim rezultatom izgubil. Zmago Rudarja je malukdo pričakoval, vendar Uho upal (vsaj na neodločen rezultat. Toda bilo je drugače. Rudar se je srečal z Rad-ničkim iz Beograda že petič. V prvem srečanju lam je zmagal Radnički proti Rudarju s 3:1, drngič s 4:1, tretjič s 6:0, četrtič s 5:0, v nedeljo pa s 5:1. Tekmo so igrali na stadionu Crvene zvezde pred 10.000 gledalci. Rudar je nastopu v sledeči postavi: Ahlin, Sorel, Butkovec, JBlatnik, Kos, Vodišek, Hudarin, Polc, Koncilja, Florjane in Opresnik. Rudar je igral torej brez Laznika ki ga vodstvo ni dalo v moštvo, ker se zdi Lazniku odveč, da bi obiskoval treninge in se pokoraval disciplini. Verjetno misli, da je pojedel vso učenost nogometa z veliko žlico, če je par krat nastopil v prvem moštvu. Teren za igro je bil idealen, glavna ovira, ki bi opravičevala tako velik poraz Rudarja, bi bila neznosna vročina, kakršne v Beogradu letos še ni bilo. Igralcem se je poznalo, da nimajo treningov v času, ko je najbolj vroče, feer vadijo šele od 5. ure popoldne dalje. Koliko je vreden trening v času vročine, smo videli pri tov. Soriu, ki se je preteku teden vadil v času od 11. do 13. ure, ter je bU tudi y drugem delu igre hiter. , Kako so igrali Začetni udarec je imel Rudar, ki se je v prvih minutah dobro znašel ter ■je do 10. minute igral tako, kot je treba, Ze v 5. minuti je bil kot proti Radničkemu, vendar je ostal neizkoriščen. Takoj nato je Ahlin rešil težko situacijo, ko so že vsi videli žogo v mreži. Njegovo akcijo -je tisočgiava publika toplo pozdravila. V 11. minuti je bil kot proU Rudarju. Zopet se je Ahlin ni mogel ubraniti. Po tem za-nički dosegel vodstvo z 1:0. Tega gola Ahlin ni moge lubraniti. Po tem zadetku pa je moštvo Rudarja vidno popustilo. Radnički je napadal in poka- V drugem polčasu je bila igra enakovredna. Ce bi moštvo Rudarja od možnosti, ki jih je imelo, izkoristilo vsaj nekaj, pa bi bila igra drugačna. Tako je imel Polc dve priliki, Opresnik dve, izkoristil pa samo eno, Florjane eno, Koncilja dve, od katerih je eno krasno streljal volej, pri drugi pa je bil prepočasen in mu jo je branilec v zadnjem trenutku onemogočil. Tudi Hudarin je imel par priložnosti. Toda zgodilo se je drugače: že v 6. minuti je Radnički povečal razliko na 5:0. V 31. minuti je Opresnik znižal rezultat na 5:1. Po tem golu je Rudar močno pritisnil, vendar je ostala igra na 5:1. Moštvo Rudarja je igralo tako, kot da bi bilo prvikrat na Igrišču. Niso se igralca Proletarca Kokalja. Mladinsko prvenstvo Slovenije Krim (Ljubljana) : Rudar 4:2 (2:0) Tudi mladinsko moštvo Rudarja je zgubilo že tretjo igro zaporedno in to pot doma na svojem igrišču proti mladincem Krima. Rezultat 4:2 ni časten za moštvo, ki je bilo dvakrat mladinski prvak Slovenije. Poverjeništvo Trbovlje Mladina-Proletarec : Bratstvo 3:2 Košarka Sloga : Rudar 16 s 38 (9: 12) V drugem kolu zahodne cone republiške lige v košarki sta se srečala trboveljski Rudar in ljubljanska Sloga. Zmagal jr Rudar z 38:16 (12:9) popol noma zasluženo, po prikazani igri celo s prenizkim rezultatom. Kot vedno je Rudar pokazal tudi tokrat, da Igra prekomplicirano in prepočasno. Z malo hitrejšimi prodori bi lahko odvzeli marsikomu dragoceno točko. V igri se ni nihče odlikoval, s točnimi me na koš pa Murn (18). Hodej (1°), Jelen (4) in Pust (6). V tretjem kolu se srečata Rudar in Domžale (ženske) dne 3. junija na igrišču pri OLO Trbovlje ob 18 uri. Ker bo tekma zanimiva, pohitite vsi na igrišče po veliki nogometni tekmi Rudar : Dinamo. Od naših dopisnikov ta teden nismo dobili pošte za našo torbo. Da pa ne boste ostali brez drobnih novic, smo poslali po dolini našega priložnostnega poročevalca. Ta je med potjo nabral sledeče malenkosti: Kakor ?do v Trbovljah vsi, ki nosijo čevlje »na biks«, je črno pasto za čevlje pri nas težko dobiti. Menda je niso prav planirali. Pa so jo v neki naši trgovini pogruntaii. Ce sl hotel kupiti kremo za čevlje, so ti jo dali le tedaj, če s. vzel zraven še rezine »Adria«! Menda niso šle v denar. V uredništvo smo dobili eno izmer1 teh iezin. Ce si : dal v usta, je bil njen okus — hm, hm! — Razmišljajmo, če je socialistično, da ti nekaj v trgovini vrinejo, kar nisi želel kupitil Odkar je v Trbovljah mleko v prosti prodaji, pred mlekarno ni več repov! v nadomestilo pa smo dobili — gnečo in prerivanje. Po novem redu pred mlekarno ne dobe mleka najprej matere, ki imajo dojenčke, pač pa ženske, ki so najbolj nasilne in brezobzirne ter imajo — močne komolce! — Čudni smo- Uvajamo pravico pesti, proti kateri smo se med vojno borili... Ob tej priliki bi prav lepo prosili pristojne činitelje, da napravijo pri prodaji mleka prav majčkeno spremembo — v počastitev Tedna matere in otroka! Vie matere vam bodo -hvaležne. Pripeti se namreč, da mati ki ima dojenčka, ne more takoj v mlekarno, ko pripeljejo mleko. Ima pač kako drugo neodložljivo delo ali opravke, nima ps tudi nikogar, da bi ga poslala v mlekarno. Ce torej taka mati ne more ob pravem času v mlekarno, se ji zgodi, da so vse mleko pokupile stranke brev majhnih otrok, same pa ostanejo ore2 r -ka ln hranijo tak dan otroka — s kamilicami! Na vsak način bo treba zr ;otoviti, da bodo matere z dojenčki dobile mleko, četudi ne pridejo v mlekarno takoj, ampak šele tedaj, ko pač utegnejo. To smo dolžni našim materam in dojenčkom! Tudi s prodajo mesa imamo križe. Križe, da je joj! Pretekli petek so se nekatere gospodinje nastavile za meso že ob desetih zvečer in čakale do jutra! Pa smo pri »Odkupu« zvedeli, da je mesa dovolj in da se ne bo treba zanj prerivati. Te novice smo bili veseli vsi, pojavlja pa se drugo vprašanje: ali zmorejo v Trbovljah prodajo mesa dve ali tri mesnice? Vse druge mesnice, In teh je precej, so zaprte, ali pa jih uporablja trgovina državnih posestev ali zadružni sklad. Ce je torej mesa dovolj, naj se vendar odpre več mesnic, da ne bodo gospodinje stale pred njimi ure in ure, ali pa da bodo morale oditi v dolino v mesnice celo gospodinje še iz zgornjih Trbovelj! Da. naše zgornje Trbovlje! Te so postale v povojnih letih zelo gosto naseljen kraj. Ko še ni bilo v tem predelu Trbovelj toliko ljudi kot danes, so imeli tamkaj trgovino za zelenjavo. Pa so jo naši mestni očetje opustili in sedaj imamo tamkaj — orientalsko »slaščičarno*! Nismo proti njej, samo mnenja smo, da je za vsako gospodinjo pač važnejši nakup zelenjave kot pa — sladoled! Trgovina za zelenjavo je v zgornjih Trbovljah nujno potrebna saj morajo hoditi danes tamkajšnje gospodinje po vsako malenkost na trg na Vodah, kar jim vzame seveda vse preveč dragocenega časa, posebno še, ker ni ugodne zveze z avtobusom z Vodami, čeravno je ta nujno potrebna, Ce jo mahneš po dolini proti postaji mimo Sušnika, boš naletel tamkaj ob glavni cesti na ograjo, ki leži že več mesecev podrta, se pa zanjo živ krst r zmeni. Da ni v okras Trbovljami se lahko sami prepričate. Od Sušnika dalje smo videli ljudi, ki so šli s težkimi kovčki peš k vlaku in — klelil Pa smo se spomnili, da imamo v Trbovljah »krasno« avtobusno zvezo I postajo, posebno še zgornje Trbovl e, V Trbovlje pride menda 11 vlakov, zgornje Trbo\ lje pa imajo avtobusno zvezi, s 5 vlaki. — Ko smo se o tej zadevi informirali in vprašali, kaj j« z avtobusnim voznim redom, so nam dejali, da čakajo, še na en avtobus, ki bo v kratkem prišel, nato pa bodo izdali vozni red. Kdaj ga bomo res dobili, vam ne vem0 povedati. Sicer pa — saj se nam nikamor ne mudi — kaj je par mesecev proti večnosti! Naš poročevalec jo je na koncu svoj« poti zavil v neko trboveljsko gostilno, da spije čašo piva. Pri sosednji mizi sta sedela dva možakarja. Pa je slišal nekaj zelo čudnega. Eden teh dveh tovarišev je dejal drugemu dobesedno takole: »Sinoči si ga ti na šihtu žgal, nocoj ga bom pa jaz!« — Da, vsakovrstne ljudi imajo v dolini, pridne kot mravlja in ... Pozdravljeni! Slaba zabava Tone: »Slišal sem, da ste bili včeraj na neki zaroki. Kako ste se pa zabavali?« Jože: »Zelo slabo, bil sem namreč -j ženin.« V NEDELJO, 3. JUNIJA VSI NA STADION RUDARJA ob 13- uri pionirji — RUDAR t LITIJA ob 14. url Juniorjl RUDAR : PROLETAREC ob 15. uri RUDAR I. : LITIJA II. ZVEZNA LIGA ob 16.30 DINAMO (Pančevo) : RUDAR Vasaiio Planinsko društvo »Kum«, Trbovlje bo priredilo 2. junija 1.1. ob 6 zvečer na vrtu rudniške restavracije plesno prireditev. Sodeluje pevsko društvo »Zarja« in Skrinarjev jazz. V primeru slabega vremena bo ta prireditev v notranjih prostorih restavracije. Za jedačo in pijačo je dobro preskrbljeno. — Cisti dobiček prireditve je namenjen za elektrifikacijo kumske postojanke. Zato vsi prijatelji planin ljudno vabljeni! OGLAS' Državna glasbena šola v Trbovljah priredi 2. junija ob 19. uri v okrajni dvorani zaključno produkcijo. Nastopila bosta absolventa Alojz Camar in Matija Vozelj, zato prosimo, da se produkcije udeležite v čim večjem številu. Ravnateljstvo Oglasi Katera tovarišica, lastnica dobrega ženskega kolesa, bi mi ga posodila od 1. do 31. julija? Potrebujem ga za terensko delo v kobaridskem okraju kot sodelavka ekipe Ljubljanskega etnografskega muzeja. — Odškodnina po dogovoru. — Marija Ložar, učiteljica na II. osnov n šoli, Trbovlje. Kino »THglsv« Zagorje bo predvajal od sobote do ponedeljka 4- junija ob 6. in 8. zvečer ameriški glasbeni film »HUMORESKA« V sredo in četrtek. 7. junija pa je na sporedu ob 6. in 8. zvečer ameriški boksarski film »GENTLEMAN JIM« ( Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika — Telefon 54, — Bančni račun pri KB - Trbovlje 614-1-90603-4. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana v gotovini. Četrtletna naročnina v letu 1951 je 60.— din, polletna 120.— din celoletna 240— din. — »Zasavski Vestnika Izhaja vsak petek. — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka.