Cilj ostaja: mirna, zelena Slovenija
Vprašanje: Zeleni po vsem svetu si prizadevate, da bi živeli v kar največjem soglasju z ljudmi in naravo. Tako tudi pri nas. Nekajdnevna vojna na Slovenskem je mimo, navdušenje, ki ji je sledilo, se kot sleherno navdušenje umirja, spet smo sredi skrbi za naš jutri, tako posamezniki kot naša nova, nastajajoča država. Kako vidite v tem razpoloženjskem prehodu svojo stranko (ki ostaja tudi gibanje) in mlado slovensko državo, ki jo kot ena izmed vladajočih strank sooblikujete?
Strinjam se z ugotovitvijo, da smo z orožjem izbojevali pomembno bitko za neodvisno in samostojno državo Slovenijo. Vendar bi želel dodati, da nam je bila oborožena bitka vsiljena. Slovenija se je torej branila pred vojaško agresijo federacije, ki je v nemoči uporabila najbolj surovo obliko pritiska. In doživela poraz. Ali je pomenil torej vojaški odgovor Slovenije pravzaprav praktičen poraz ideje o demilitarizaciji in nenasilju, ki ga osebno zagovarjam? Sodim, da je tudi zadnja vojna pokazala absurdnost uporabe orožja, hkrati pa, žal, potrdila zadrto balkansko militantnost. Zeleni Slovenije smo pred agresijo zagovarjali in še zagovarjamo neobhodnost demilitarizacije kot procesa, ki mora potekati postopno, hkrati z osamosvojitvijo, z iskanjem mednarodnih garancij za našo varnost in v sozvočju z enakimi težnjami v tem delu Evrope.
Sodim, da torej prav v zanosu zmagoslavja orožja potrebujemo vztrajanja na procesu demilitarizacije, razoroževanja kot lokalno in planetarno temeljne, a dolgotrajne civilizacijske naloge. Slovenija naj bo odprta, miroljubna, nevtralna država, s čimbolj skromnim vojaškim ustrojem v prehodnem obdobju, kar smo že predlagali podpisniki Deklaracije za mir.
Revitalizacija in prenova izčrpanega slovenskega gospodarstva, žal, ne bo podobna dvotedenski zmagoslavni vojaški bitki, temveč dolgotrajni, naporni vojni. Gospodarska moč Slovenije bo temeljni garant naše samostojnosti, možen gospodarski polom pa njen praktičen konec. Proces prepo-trebne gospodarske prenove Slovenije ima izredno pomembno prostorsko - ekološko in surovinsko - energetsko dimenzijo. Obstaja realna nevarnost, da v ihti iskanja neobhodne ekonomske uspešnosti spregledamo ekološko-
751
Dr. Dušan
Plut,
geograf
752
C.Zlobec, Anketa Sodobnosti: Že danes ali šele jutri?
entropijsko zanko. In s tem dejansko ustavimo krepitev ekološke zavesti državljanov Slovenije, ki se je sicer okorno in obotavljivo v zadnjih nekaj letih pričela tudi dejansko uveljavljati.
Ohranjanje zdravega okolja kljub vrsti ekoloških porazov nezadržno postaja ena izmed vrednostnih prioritet vse širšega kroga osveščenih prebivalcev Slovenije. Predvsem Zeleni stojimo pred. odgovorno in težavno nalogo, da tankovestno kanaliziramo ekološko osveščenost v ozelenjeno gospodarsko prakso, ki bo v iskanju prepotrebne ekonomske smotrnosti upoštevala tudi ekološke kriterije. Zelena in nejedrska Slovenija je eden izmed temeljev biološkega preživetja in ravnovesnega, do bodočih generacij odgovorno zasnovanega razvoja. Bilo bi katastrofalno, da bi torej gospodarstvo Slovenije preurejali v nesoglasju s pokrajinsko-ekološko zmogljivostjo občutljivih in raznolikih slovenskih pokrajin.
Prepotreben tuj kapital bo seveda ob vlaganju v slovensko gospodarstvo želel doseči čim večji profitni izplen. Pričakovanim in že doživetim poskusom ekološkega imperializma se lahko postavimo v bran le z evropsko uravnano zakonodajo o varstvu okolja, obvezno eko-sistemsko presojo domačih in tujih vlaganj in s praktičnim udejanjanjem ekološke zavesti. Zeleni Slovenije bomo bolj kot dosedaj prisiljeni politično manj privlačne in občutljive zelene teme ponovno pripeljati v središčno družbeno dogajanje. Sicer se bomo izgubili v politiziranju, Slovenija pa bo še bolj onesnažena. Bitka za ozelenjeno gospodarsko prihodnost Slovenije je za Zelene tudi bitka za preživetje stranke. Neuspeh pri ozelenitvi gospodarskega življenja je za nas poraz izbrane politične strategije s sodelovanjem v vladi in s tem prevzeto odgovornostjo. Časa za dokazovanje nimamo (več) veliko na razpolago. Prepričati in udejanjiti moramo načelo, da je samostojnost in preživetje Slovenije možno le v ozelenjeni gospodarski praksi. Bomo v tej krizni situaciji uspeli?
Ljubljana, avgust 1991