Celje - skladišče D-Per | III 19/1986 E 1 lllllllllllll lllllll lil lil lililllllllllllll 1110SB1040,11 COBISS • MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 11 — Leto VI — November 1986 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Herbert Lešnik, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. 25 NOVEMBER DAN MERXA ■ S" ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE Kako smo poslovali? Rezultati bodo ob koncu leta še ugodnejši Analiza 9-mesečnega poslovanja je pravzaprav pomembnejša od periodičnih obračunov preteklih tromesečij. Omogoča namreč pregled možnostih za doseganje letnega načrta in s tem tudi morebitne ukrepe do konca leta. Ocena uresničevanja letnega načrta je tudi osnova za izhodišča pri pripravi letnega načrta 1987. Nedvomno lahko iz devetmesečnega poslovanja ugotovimo, da smo v celoti dobro poslovali. Takšna ocena v tem trenutku izhaja seveda predvsem iz primerjave z našimi planskimi normami, saj primerjava z gospodarstvom in panogami še ni mogoča. Visoka stopnja indeksov nas namreč ne sme pretirano zavajati. Visoke stopnje rasti so letos značilne tako v Sloveniji kot Jugoslaviji. Za ilustracijo le nekaj že znanih gibanj: v trgovini na debelo smo promet povečali za 88,1%, na drobno pa 105,5%. Prodaja je realno po-rastla za 6,8 %. V gostinstvu so cene porastle v poprečju za 125,77. Zaradi zelo različne dinamike rasti po posameznih dejavnostih, zelo težko ugotovimo stvarno stopnjo rasti. Vendar pa naši rezultati kažejo, da tudi v stvarnih kazalcih dosegamo, oziroma presegamo letošnje planske namere. Te rezultate smo dosegli z dobrim poslovanjem, kot v drugih delih gospodarstva pa smo izrabili tudi sistemske možnosti za zvišanje dohodka in njegove delitve. S 115% rastjo celotnega prihodka smo dosegli 86 % letnega načrta, 9 mesečni načrt smo presegli za 13 %, celotni dohodek pa je prvič »presegel« 100 milijard novih din (na 102,8 milijarde din). Porabljena sredstva so v povprečju rastla za 3 % počasneje kot celotni prihodek, zato se je ekonomičnost povečala od 112,9% na 116,2%. Materialni stroški so bili višji za 111%, nabavna vrednost prodanega blaga za 112 %, obresti za obratna sredstva pa le za 64,5 %. Skupaj smo za obresti plačali (za obrat, sredstva in osnovna sredstva) 3.117 milijonov din obresti ali za 75 % več, kot v enakem obdobju lani, medtem ko so bili prihodki od obresti višji za 235 % in so znašali 2.237 milijonov din. Ker je bil prirast prihodkov višji od plačanih obresti, se je »pokritost« plačanih obresti s prihodki povečala za 91 %, oziroma s 37,6% »pokritja« na 71,8%. Zaradi zelo sprotnega in gospodarnega poslovanja Interne banke sozda Merx se nobena OZD ni srečevala z nelikvidnostjo. Ugodnejše je letos tudi razmerje med kritimi terjatvami in obveznostmi do dobaviteljev, saj so obveznosti rasle za 18% hitreje od terjatev. Vsa obratna sredstva so bila v poprečju vezana 12 dni manj kot v enakem obdobju lani. Za amortizacijo do predpisane stopnje smo obračunali 834 milijonov din, oziroma le za 88 %. več, vendar smo obračunali še 344 milijonov din amortizacije nad predpisano stopnjo, oziroma za 448 % več. Celotna amortizacija je bila tako večja za 132 %. Glede na to, da so naša osnovna sredstva v poprečju odpisana 43 %, oprema pa skoraj 80 %, je taka stopnja prenizka, kar med drugim potrjuje tudi indeks stroškov investicijskega vzdrževanja — 247. Vsa leta smo neprimerno revalorizirali osnovna sredstva in s tem na eni strani slabili svojo materialno osnovo dela, na drugi pa prevrednotili dohodek, oziroma povečevali splošno, skupno in osebno porabo. S podobnimi gibanji se še v večji meri srečujemo tudi na področju obratnih sredstev, predvsem zalog, saj je bilo ob 10.958 milijonov din zalog (na dan 30. 6. 1986) učinek revalorizacije surovin in materiala v zalogi ter drobnega inventarja in embalaže v zalogah in v uporabi, borih 86 milijonov din. Dohodek je znašal 14.351 milijonov din in je bil višji kar za 162 %. S tem smo letni načrt uresničili s 91,6 %, 9-mesečnega pa presegli skoraj za 16 %. Na tako visok porast dohodka je delno vplival že omenjeni obračunski Upad izvoza blaga V obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1986 so članice sozda MERX dosegle 78,75 % načrtovanega izvoza blaga. Takšen odstotek realizacije imamo zaradi posla s Cobexom in Pivovarno Laško. Če tega posla ne bi upoštevali, bi dosegli komaj 24 % izvoza blaga. Pri vseh delovnih organizacijah opažamo upad pri izvozu blaga. Do velikega izpada je prišlo zaradi novega sistema EOT, ki ne omogoča izvedbe poslov, s katerimi so izvozniki prejšnja leta pokrivali izpad dohodka. Drugi razlog za izpad realizacije je zapora agroživilskih izdelkov, kot rezultat nesreče v Černobilu. Velik delež k temu izpadu je prispeval tudi neuresničen izvoz jabolk (KZ Slovenske Konjice in KK Šentjur) —zaradi toče je bila kakovost tega blaga slaba. V primerjavi z uresničevanjem izvoza blaga v enakem obdobju lanskega leta ugotavljamo, da (brez poslov s Cobexom) lanskoletne ravni nismo dosegli, posledica le-tega pa bo zmanjšanje DPRP. Kljub temu, da so članice sozda MERX uresničile le 25 % načrtovanega uvoza blaga, bo potrebno z večjo resnostjo pristopiti k uresničevanju vseh izvoznih programov, ker se bo v naslednjih letih pojavilo vprašanje zagotavljanja uvoznih pravic. Za razliko od velikega odstopanja od načrtovanega izvoza blaga opažamo rast prilivov od izvoza storitev predvsem v Zdravilišču Dobrna in hotela Dravinja v Slovenskih Konjicah. Ocenjujemo, da bomo do konca leta dosegli načrtovan izvoz storitev. REALIZACIJA IZVOZA BLAGA V OBDOBJU 1. L—30. 9.1986 v 000 din $ — 264,53 Delovna organiz. Plan celot, izvoza 1986 1. Realiz. celot. izvoza L—30. 9. 86 Realizacija načrta v % KZ Celje 56.873 7.605 13,40 KZ Laško 30.772 12.108 39.34 KZ Slov. Konjice 34.188 — — KK Šentjur 146.315 38.490 26,31 Blagovni center 40.954 185.213 452,24 SOZD MERX SKUPAJ 309.102 243.416 78,75 sistem (nerealno vrednotenje produkcijskih tvorcev), sproščene marže (del) v trgovini, ugodnejši plačilni pogoji, rast razlike v ceni, višji fizični obseg prodaje v trgovini, gospodarnejše obnašanje in povečana fizična produktivnost. V kmetijstvu in predelavi smo načrtovani letni dohodek dosegli s 87 %, v blagovnem prometu 92 % in v gostinstvu ter turizmu 90 %. Davki in prispevki iz dohodka so znašali 4.535 milijonov din ali npr.: za 5,3 krat več, kot je 6400 delavcev sozda MERX oblikovalo poslovnega sklada, v 9 mesecih letošnjega leta. Čistega dohodka smo dosegli 9.814 milijonov din in s tem dosegli letni načrt s 93,7 %, 9 mesečnega pa presegli za 18,5%. Dejavnost kmetijstva in predelave je letni načrt dosegla že z 92 %, blagovni promet 93 % ter gostinstvo in turizem z 91 %. Medtem ko smo lani razporedili za 1,9 % več čistega dohodka kot pa ustvarili, smo ga letos le še 0,2 % in letošnja izguba predstavlja le še 1,5 lanske. V strukturi razporejenega čistega dohodka je znašal lani delež OB 83 %, sklada skupne porabe 5,5% in akumulacije 11,5%, letos pa znaša delež OD 7.9,1 %, sklada skupne porabe 6,2 % in akumulacije 14,7 %. Masa bruto osebnih dohodkov je znašala 7.781 din in bila za 146 % višja, kot lani. S tem smo dosegli 92,8 % načrtovane letne mase in 9 mesečni načrt smo presegli za 16,2 %. Bruto osebni dohodek in sklad skupne porabe na delavca je bil višji za 141,7%, mesečni neto OD na delavca pa za 132,4% in je znašal v poprečju 95.519 din. Glede na to, da smo povečali delež OD v dohodku iz 8% na 10,1%, delež sredstev za OD pa je v čistem dohodku padel s 83 % na 79,1 %, ker so rastli osebni dohodki za 6,1 % počasneje od dohodka, ocenjujemo, da so se v globalu gibali v predvidenih okvirih. V letošnjem letu (in srednjeročnem obdobju) smo načrtovali, da bomo osebne dohodke postopoma izenačili s poprečjem gospodarstva SRS, če nam bodo tako delitev čistega dohodka omogočali poslovni rezultati. Za nekoliko hitrejšo rast sklada skupne porabe je posledica v zelo nizkem skladu SSP lani. Akumulacija je znašala 1.451 milijonov din in bila za 232,4 % višja, kot lani. Že v 9 mesecih smo presegli načrtovano letno akumulacijo za 7,1 %, načrt za 9 mesecev pa za 25,4%. V rezervni sklad smo razporedili za 238,7 %, v poslovni sklad pa za 229,2 % več. Sredstva za reprodukcijo so tako znašala že 2.629 milijonov din. Zaradi izvajanja začrtane poslovne politike in dokaj hitrega reagiranja na spremenjene pogoje gospoarjenja smo znatno izboljšali tudi kazalnike gospodarjenja. Stopnja akumulacijske sposobnosti je višja za 73,1 % in znaša 3,7 %, medtem ko je stopnja reprodukcijske sposobnosti višja za 45,1 % in znaša 6,6 %. Glede na to, da do konca leta ne pričakujemo bistveno spremenjenih pogojev gospodarjenja in na odločenost, da načrtovane cilje in rezultate iz letnega načrta presežemo, ocenjujemo, da bodo rezultati do konca leta še ugodnejši. S tem bomo dosegli dobro obnovo za uresničevanje ciljev iz srednjeročnega načrta sozda Merx in za načrtovanje v letu 1987. MIEKX VESTNIK STRAN 2 NOVEMBER 1986 Daleč od interesa in svojih želja O socialni politiki delavcev ne moremo govoriti, če ni materialne osnove, ta pa je dohodek Smo v obdobju, ko bomo obravnavali in sprejemali načrte za leto 1987. O tem, kako se še bolj potruditi in razviti načelo celovitega načrtovanja gospodarskega in socialnega razvoja, so se pred nedavnim v delovni organizaciji Potrošnik pogovarjali predstavniki republiškega sindikata s poslovodnimi političnimi in samoupravnimi delavci te delovne organizacije. Po kratki predstavitvi delovne organizacije Potrošnik, ki jo je Ugodni rezultati Na razgovoru kolegijskega poslovodnega organa z delovno organizacijo Blagovni center so obravnavali poslovanje te delovne organizacije za devet mesecev letošnjega leta, oceno do konca leta in opredelili strategijo razvoja za prihodnje leto. Ugotovili so, da so rezultati dokaj ugodni. Zelo pozitivno so ocenili izvoz te delovne organizacije in njihovo odločitev za ustanovitev oddelka za pripravo blaga za izvoz, podprli pa so tudi njihovo odločitev o širitvi poslovnega programa, s čimer naj bi ustvarili večji dohodek. Na področju investicijske dejavnosti so se dogovorili, da v letu 1987 najprej končajo program naložb iz letošnjega leta, šele nato pa program naložb za leto 1987. Na koncu pa je kolegijski poslovodni organ podal tudi kratko informacijo o aktualnih družbeno ekonomskih razmerah v sozdu, pa tudi širše. Interna banka Poslovni odbor Na 5. redni seji poslovodnega odbora interne banke, sestavljene organizacije Merx, so delegati po pregledu sklepov prejšnje seje delovni organizaciji Avtotehnika odobrili poročilo iz združenih sredstev — 3.900.000 dinarjev. V nadaljevanju so potrdili sprejem depozitov od Žava-rovalne skupnosti Triglav in odobrili članicam interne banke posojilo iz vezanih sredstev ter dovolili najetje posojil pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje za članice Delovno organizacijo Potrošnik, temeljno organizacijo Prodaja Laško za rekonstrukcijo in dograditev SP Laško ter delovni organizaciji Kmetijska zadruga Laško, temeljna zadružna organizacija za izgradnjo skladišča za kmetijsko proizvodnjo in repromaterial s sortirnico jajc. Potrdili so tudi periodični obračun interne banke in njene delovne skupnosti za obdobje od januarja do septembra, sklicali so drugi zbor interne banke za 12. november, imenovali za predsednika zbora Vando Prašnikar, potrdili dnevni red zbora in nazadnje tudi določili komisijo za popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja, sredstev in virov sredstev. podal glavni direktor Alojz Forštner, so delavci Potrošnika v nadaljevanju spregovorili o organiziranosti službe za planiranje in kako sodelujejo z drugimi strokovnimi službami. Poudarili so, da se vse bolj uveljavlja prepričanje, da pri načrtovanju ni dobro poudarjati le gospodarskih ciljev, marveč tudi vse tiste socialne vidike, ki vključujejo tudi možnosti za dvig življenjske ravni delavcev. Toda o načrtovanju in socialni politiki ne moremo govoriti, če za to ni materialne podlage, ta pa je dohodek. V delovni organizaciji Potrošnik se sicer trudijo, toda materialne osnove ni, zato so še daleč od svojih želja in hotenj. Tako so našteli tudi nekatere konkretne podatke. Vsako leto imajo od 5 do 8 odstotkov zaposlenih na po- rodniški, štipendirajo samo 38 ljudi, čeprav so jih pred leti 98, stanovanjskih problemov imajo veliko, ker je to pretežno mlad kolektiv, imajo samo šest prikolic na 1410 zaposlenih delavcev. Zato socialno politiko v delovni Drganizaciji Potrošnik rešujejo od primera do primera, pa vendar kolikor toliko uspešno. Sklepne ocene s tega razgovora so zelo ugodne, spodbudni pa so tudi nekateri predlogi, zato v delovni organizaciji Potrošnik upajo, da bodo lahko služili za obravnavo te problematike v predsedstvu RS ZSS in da bodo zaključki s te seje bolj optimistični za načrtovanja socialnega razvoja za tiste delovne organizacije, ki nimajo dovolj materialne osnove, to je ustvarjenega dohodka. Dogovor o strategiji v prihodnjem letu Primanjkuje jim dobrih kadrov Na nedavnem razgovoru kolegijskega poslovodnega organa s poslovodnimi delavci delovne organizacije Avtotehnika so obravnavali poslovanje te delovne organizacije z oceno do konca leta, se dogovorili za strategijo v prihodnjem letu in podrobneje obdelali področje organizacije in kadrov. Ugotovili so, da so poslovni rezultati zadovoljivi in da so napredovali predvsem na komercialnem področju. Strategija delovne organizacije bo še naprej izvajanje sanacijskega programa. Odprtih nalog je še zelo malo, zato bodo razvoj delovne organizacije usmerili polovico v obrtno kooperacijo in pol v trgovino. Nadalje so ugotovili, da je prisoten problem poslovnih prostorov za samo delovno organizacijo kot tudi za obrtno kooperacijo, pesti pa jih tudi problem skladiščnih prostorov. S težavami se otepajo tudi na področju informatike, zlasti za komercialno področje, zato so se dogo- vorili, da bodo skupaj s strokovnimi službami sozda takoj pripravili konkreten program aktivnosti za razrešitev tega problema. Nekoliko težav so v delovni organizaciji Avtotehnika imeli tudi na področju medsebojnih odnosov med delavci in prisotne so bile težave zaradi nižjih osebnih dohodkov kot v sorodnih dejavnostih. Srečujejo se tudi s problemom pomanjkanja dobrih kadrov, predvsem v obrtni kooperaciji zaradi prej naštetih vzrokov. Zato so se poslovodni delavci s kolegijskim poslovodnim organom dogovorili, da morajo biti v bodoče bolj »agresivni« na področju pridobivanja boljših kadrov, še posebej za obrtno kooperacijo in si prizadevati za čimboljšo stimulacijo oziroma rast osebnih dohodkov. Obenem pa morajo takoj razrešiti vsa nesoglasja med delavci v delovni organizaciji in bolj skrbeti za boljše medsebojne odnose. KO za splošne zadeve obravnaval Osnutek SaS o kadrovski politiki Na 6. redni seji koordinacijskega odbora za splošne zadeve sestavljene organizacije Merx so člani odbora po pregledu uresničevanja sklepov prejšnje seje obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki sozda Merx. Glede na to, da so imeli na sami seji več pripomb na sporazum, je odbor sklenil, da za razpravo pripravijo pripombe v pisni obliki, jih posredujejo vsem članom odbora, nato pa jih bodo obravnavali na prihodnji seji. V nadaljevanju so člani odbora tistih delovnih organizacij, ki imajo zimske počitniške zmogljivosti, podali svoje predloge, nakar so sklenili, da skupni razpis zimskih počitniških zmogljivosti objavijo v glasilu Vestnik. Člani odbora so dali tudi pripombo na poslovanje temeljne organizacije gostinstvo in turizem Radlje na Kopah, kjer imajo naše članice bungalove. Gre ga kup nerazščiščenih stvari. Na seji so tudi sprejeli stališče, da bodo to temeljno organizacijo opozorili, da pripravi poročilo o letovanju za počitniški dom v Biogradu za leto 1986. Zadnjo točko dnevnega reda, poročilo o podeljenih štipendijah, pa so člani odbora prestavili na prihodnjo sejo koordinacijskega odbora za splošne zadeve. jgftv MERK STRAN 3 W VESTNIK NOVEMBER 1986 Ob dnevu Merxa so nam povedi ali Jože Gračnar podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa za tehnologijo, proizvodnjo in poslovno koordinacijo Gospodarska nestabilnost preteklega obdobja je močno vplivala tako na učinkovitost gospodarjenja v proizvodnji, kakor v blagovnem prometu. Pogoji gospodarjenja so se z administrativnimi ukrepi tako hitro spreminjali, da gospodarskega razvoja dejavnosti nismo mogli stvarno načrtovati. Glejte, leto, dve nazaj smo imeli v kmetijski proizvodnji in predelovalni industriji velike probleme z zagotavljanjem re-promateriala, tako domačega, kot iz uvoza. Vse to pomanjkanje je bilo močno povezano s pomanjkanjem deviz. V sozdu smo se s hitrimi akcijami uspeli tako organizirati, da smo z izvozom zagotovili dovolj deviz za lasten repromaterial in še za trg. Tako smo lahko devize ugodno načrtovali. Ko smo organizirali proizvodnjo za izvoz, je nov devizni zakon popolnoma spremenil odnose med uvozom in izvozom in izvoz je postal ekonomsko nezanimiv. Drug primer, v prejšnjem petletnem obdobju smo v kmetijski proizvodnji in predelovalni industriji izredno pospešeno vlagali v naložbe in razvoj. Naložbena sredstva smo sicer težko pridobivali, vendar poleg lastnih sredstev investitorjev, združenih sredstev sozda, bančnih sredstev in drugih virov, smo finančne konstrukcije uspešno zaključevali. Tudi interes je bil za vlaganje v družbenem in zasebnem sektorju. Vseskozi je pa izredno primanjkovalo sredstev za tekočo proizvodnjo. Kaj pa danes? Zaradi visokih obresti je naložbena aktivnost zaostala, denarja, seveda dragega, je naenkrat dovolj. Vedno manj je pa tistih, ki so pripravljeni denar najemati. Z obema primeroma sem želel prikazati vsaj delček problemov, da bom potem lažje govoril »kje smo in kako naprej«, vendar pa moram poudariti, da smo zaradi dobre organiziranosti sozda in medsebojnega povezovanja vseh dejavnosti ter organiziranja pristopa uspeli te probleme oziroma težave prebroditi. Ocenjujem, da smo, zahvaljujoč čvrsti poslovni politiki sozda »intenzivno pospeševati proizvodnjo na vseh področjih« dovolj dobro pripravljeni, organizacijsko in ekonomsko za uspešen vstop v novo petletno obdob- je. V kmetijski proizvodnji, kooperacijski in družbeni se bomo predvsem usmerili v pridobivanje zemljišč in pospešitev že zgrajenih proizvodnih zmogljivosti. Poseben poudarek bomo dali organizaciji pospeševalne službe ter z njo zagotovili večjo proizvodnjo. Seveda bomo pospešeno nadaljevali z uvajanjem novih programov, predvsem v kooperacijski proizvodnji (kunč-jereja, konjereja, ostrigarji, itd.j. V predelovalni industriji bomo z dokončanjem naložb v mlinskopredelovalni in klavni industriji zaključili dokaj usklajen tehnološki proces. Zato bomo morali v tem petletnem obdobju mnogo več narediti pri sami tehnologiji novih proizv-dov v okviru obstoječe predelovalne industrije in seveda prisluhniti trgu. Ker smo že pri trgu, bi rad poudaril, da smo z vsakoletno dogovorjeno poslovno komercialno politiko v sozdu veliko pripomogli k skladni in dokaj stalni proizvodnji. V okviru dogovorjenih blagovnih pretokov znotraj sozda, pa tudi z dobavitelji zunaj sistema smo uspeli zagotoviti plasma lastne proizvodnje in pridobiti potrebne surovine za predelovalno industrijo. Enako uspešno smo usklajevali tudi druge blagovne tokove med nosilci poslov; v blagovnem prometu prehrambene, tekstilne in avto stroke. Zelo uspešno se je začela razvijati tudi obrtna kooperacija, najmočneje na področju delovne zaščite, saj z delovno zaščito pokrivamo velik del Slovenije in tudi druge republike. Letošnji sejem obrti v Celju je pokazal, da so naše delovne organizacije uspešno zastavile organizacijo obrtne kooperacije. Usklajena politika na področju financ, blagovnih pretokov in razvoja kaže svojo uspešnost tudi skozi ekonomske učinke. Število tozdov z izgubami se je močno zmanjšalo in upam, da bomo poslovno leto zaključili brez izgubarjev. To nam bo pa zagotovo dovolj dobra osnova za uspešen razvoj dejavnosti v sozdu tudi v tem petletnem obdobju. Mislim, da je za vse. ki v tozdih. DO in na sozdu ustvarjamo poslovno politiko in jo tudi izvajamo. preteklo petletno obdobje z mnogimi uspehi in tudi nekaterimi neuspehi dobro izhodišče za uspešno poslovanje v vseh dejavnostih sozda. c ° J j Ervin Janežič podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa za organizacijo in razvoj »Nedvomno smo na celotnem področju dejavnosti, ki so vklju čene v sestavljeno organizacijo združenega dela. v preteklem obdobju napravili viden korak. Pri tem mislim na združevanje sredstev in s tem na uspešno politiko investiranja, uspešno finansiranje tekoče dejavnosti ob še pred nedavnem pomanjkanju likvidnega kapitala, na uspešno vodenje internih in eksternih blagovnih pretokov, ki so se ob resnih pristopih in konsolidaciji OZD pokazali kot ekonomsko zelo uspešni, kot tudi na druga področja poslovne, razvojne in kadrovske politike in realizacije. Lahko rečemo, da smo ob uspešnem poslovanju, razvojnih strategij, predvsem pa ob dejstvu nujnega doseganja postavljenih ciljev in nalog tako z ravni vodstva sozda, kot DO in tozdov kljub težjim pogojem gospodarjenja. stalnim zakonskim spremembam. administrativnim ukrepom dosegli zelo veliko, oz. da smo prav zaradi velikega an- X " lil predelovalni industriji, gostinstvu, trgovini, skratka v celotni družbenoekonomski reprodukciji. Administrativno zadrževane 25. NOVEMBER DAN MERKA gažiranja ublažili nekatere prej naštete faktorje nestabilnosti in dosegli zavidljiv uspeh. Kljub številnim skupnim ukrepom na ravni združenih organizacij in uspešnemu premeščanju težav pa vemo, da so bile zaradi eksternih pogojev gospodarjenja nekatere dejavnosti v nekih obdobjih bolj prizadete, v drugih pa manj. Neupoštevanje ekonomske politike v kmetijstvu ni povzročalo težko premostljivih težav le v tej dejavnosti. temveč tudi v živilsko marže v trgovini in razlike v cenah gostinstva in turizma niso negativno vplivale na razvoj samo teh dejavnosti, ampak dosti širše. Tudi OZD s področja turizma in gostinstva so kljub mnogim pozitivnim tendencam navznoter sestavljene organizacije doživljale mnogo »pretresov« eksterne narave. Problemi ekonomske narave pa ne pestijo samo OZD v sestavu Merx, pač pa to velja za celotno panogo v SR Sloveniji. Največji problem je minimalna reproduktivna sposobnost oz. formiranje minimalnih reprodukcijskih sredstev iz tekočega poslovanja. Iz tega izhaja, da nekatere OZD niso sposobne dolgoročno, nekatere pa niti kratkoročno, vlagati sredstva v enostavno, še manj pa za razširjeno reprodukcijo, razen iz sredstev amortizacije. Ugotavljamo pa, da je dejavnost gostinstva in turizma tudi zelo razdrobljena v okviru sestavljene organizacije, saj to dejavnost združuje 7 delovnih organizacij oz. 8 temeljnih organizacij. V naslednjem obdobju bo potrebno še več narediti na ekonomski čvrstitvi, še močnejši povezanosti s trgovsko in kmetij-sko-predelovalnim kompleksom ter na združevanju dela in sredstev tudi s predlogi in realizacijo drugačne organiziranosti. Drugače povedano, hitrejši razvoj oz. zastavljene cilje bomo lahko dosegli s statusno, organizacijsko, kadrovsko, finančno, informacijsko in ponudbeno utrditvijo gostinsko turistične dejavnosti v okviru sozda Mera pa tudi širše v obeh regijah in v okviru Slovenije. MERK VESTNIK STRAN 4 NOVEMBER 1986 Ob dnevu Merxa so nam povedali Vitomir Dolinšek Franc Senica podpredsednik KPO za ekonomiko in finance Blagovni promet, predvsem pa trgovanje na drobno teče v vseh dejavnostih znotraj sozd. razen v gostinstvu, kjer je predmet trgovanje le izjemen. V strukturi zaposlenih predstavlja blagovni promet 61,27%, v dohodku pa 61,75 %. Rezultati poslovanja v blagovnem prometu zato odločilno vplivajo na skupni rezultat sozda. V preteklih šestih letih je bilo zato za razvoj in posodabljanje prodajnih ter skladiščnih zmogljivosti namenjeno veliko denarja in prizadevanj, saj smo v tem obdobju povečali prodajne in skladiščne površine v maloprodaji na 101.502 kv. m, oziroma 307 enot in površine v prodaji na veliko na 46.410 kv. m, oziroma 20 enot. Maloprodajne enote so locirane na območju 20 občin, veleprodajne pa na območju 9 občin. SOZD MERX pokriva blizu 13,5 odstotka preskrbe slovenskega prebivalstva. Preskrba prebivalstva z osnovnimi prehrambenimi artikli in gospodinjskimi potrebščinami je bila v preteklih letih ena izmed glavnih nalog. Ugotovimo lahko, da so bila območja, ki jih pokrivamo, večinoma bolje oskrbljena od drugih, za kar gre velika zasluga sektorju marketing in vodstvu sozda. V razmerah splošnega pomanjkanja blaga in zato tudi zelo slabih nabavnih pogojev je bilo normalno, da so tudi poslovni rezultati v tem obdobju bili slabi in smo celo imeli več delovnih organizacij, oziroma tozdov z izgubami. Blagovni promet je v preteklosti glede na predpisejv posameznih obdobjih doživljal vzpone in padce, vendar nikoli v primerjavi z drugim delom gospodarstva ni bil niti na najnižji in na najvišji točki. Tipično za vsa obdobja pa je, da akumulativnost v blagovnem prometu nikoli ni bila na ravni, ki bo omogočala razširjeno reprodukcijo iz lastne akumulacije. Ves razvoj je slonel na predvsem tujih virih in je bil seveda odvisen od možnosti njihovega angažiranja. Razne administrativne omejitve, predvsem pa predpisi o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev skoraj v celoti onemogočajo razširjeno reprodukcijo in razvoj, saj ob sedanji akumulativnosti in stopnji inflacije v tem srednjeročnem obdobju ni mogoče pokriti primanjkljaja obratnih sredstev v blagovnem prometu. Sprostitev marž in liberalizacija formiranja cen konec leta 1985 in v začetku leta 1986 je bila. kot kaže, kratkotrajna, saj se že začenja ponovno proces zniževanja marž in po-slabševanja nabavnih pogojev. Ta trend pa, kot kaže, vodi precej navzdol. Večja ponudba blaga na trgu je omogočila tudi boljše plačilne pogoje, kar je izredno povečalo likvidnost v blagovnem prometu in ustvarilo velikepresežke prostih, trenutno neangažiranih sredstev. Plasiranje teh sredsteV prek interne banke je omogočilo velike prihodke zaradi pozitivnih obresti. ki so postale glavni vir za formiranje ostanka dohodka in akumulacije. Poslovni rezultati v blagovnem prometu torej niso tako dobri, kot se zdi, saj če odštejemo pozitivne obresti ne ostane v večini primerov nič več čistega dohodka za akumulacijo. Delovne organizacije in tozdi s področja blagovnega prometa naj zato takoj preverijo svoj položaj glede na strukturo prihodkov in delitve čistega dohodka. Seveda stanje ni bistveno drugačno v drugih dejavnostih sozda, zato velja opozorilo vsem. Načrtovanje bodočega razvoja je tesno ppvezano z oceno pogojev gospodarjenja v naslednjem obdobju. Preambiciozno bi bilo prognozirati, kakšni bodo dejanski pogoji gospodarjenja v letu 1987 in kasneje, vendarle pa je potrebno ugotoviti, da za blagovni promet gotovo ne bodo tako ugodni kot letos. Ne glede na dokaj pesimistične ocene prihodnosti pa se ne smemo ustaviti na poti razvoja, temveč še povečati prizadevanja, da bi uresničili vsaj tiste obveznosti, ki so bile doslej dogovorjene in tiste, ki so pogoj za nadaljnji regionalni in kompleksni razvoj dejavnosti in sozda kot celote. Kadrovsko bo potrebno okrepiti predvsem ključne položaje v blagovnem prometu in narediti več za, usposabljanje že obstoječega sestava. Praksa je pokazala in dokazala, da posle delajo ljudje in da je od dobre kadrovske zasedbe ključnih mest upravičeno pričakovati boljše rezultate. V prihodnje ne bi smeli pozabiti tudi na izkušnje iz preteklosti. Ko smo odpirali nove objekte z najsodobnejšo opremo, pa nismo imeli pripravljenih ekip. ki bi bile sposobne obvladovati to tehniko in ki bi bile organizacijsko usposobljene za obvladovanje začetnih težav. Skoraj praviloma so zato vsi novi objekti izkazovali po našem mnenju nepotrebno izgubo ali pa poslovali na robu rentabilnosti. Hitro se bližamo koncu tega poslovno zelo uspešnega leta, zato ni odveč poziv, da napnemo vse sile, da bi v decembru, ki je poslovno najintenzivnejši mesec, iztržili, kar se iztržiti da. mmM *,ri' 888$bS>*e&w»v___w.-. Blagovnica v Zagorju mesec dni pred otvoritvijo iilllili direktor Interne banke Interna banka sozda »MERX« Celje opravlja eno izmed pomembnih skupno dogovorjenih funkcij na ravni sozda »MERX« Celje, to je finančno funkcijo. To posebej opredeljuje 22. člen SaS o ustanovitvi sozda »MERX« Celjez Znano je, da IB sozd »MERX« Celje dela skladno z zakonom o bančnem in kreditnem sistemu in SaS o združitvi IB. Ker smo konec leta 1985 dobili nov zakon o bančnem in kreditnem sistemu, smo pripravili nov samoupravni sporazum o ustanovitvi IB, ki ga j e sprej el a večina naših članic in z ugotovitvenim 'sklepom ga je sprejel tudi zbor Interne banke dne 12. novembra 1986. Ta posebej opredeljuje delovno področje Interne banke v smislu določil 27. člena zakona o bančnem in kreditnem sistemu, opravljanje posameznih nalog, opredeljuje delovno področje organov IB in ostala določila. Reči je potrebno, da se mora IB ponovno registrirati pri sodišču v dinarjev skupnega prihodka, — samostojnega referenta za 4,294 milijarde dinarjev do- oceno investicij v skladu z obsto-hodka in 69,267 milijona din ječo zakonodajo. 25. NOVEMBER DAN MERXA Celju, ker drugače po 31. 12. 1986 ne more več delovati. Ko ocenjujemo poslovanje Interne banke sozda »MERX« Celje za obdobje I - IX 1986, ki ga je ocenil Poslovni odbor IB na seji dne 30. oktobra 1986 in Odbor SDK IB dne 7. novembra 1986, ugotavljamo, da je bilo skladno s sprejetim gospodarskim načrtom za leto 1986, ki ga je sprejel zbor IB na seji v mesecu novembru 1986. Plasmaji sredstev za naložbe, tekoče poslovanje in plasma sredstev rezerv so letos v primerjavi z enakim obdobjem 1985 porasli za 93%, oziroma za 34% več, kot smo načrtovali z gospodarskim načrtom za leto 1 986. Pregled plasmajev je naslednji: Ko ocenjujemo gibanje plasmajev poslovnih sredstev v IB v obdobju I — IX 1986, v celoti opazimo najvišji porast plasmaj-skih sredstev za tekoče poslovanje (porast za 88 %), vendar pomeni to povečanje s4,8 milijarde din in to predvsem sredstev članic Interne banke, ki beležijo v tem obdobju porast stanja na 185%. Izredno nizek porast v strukturi virov za pokrivanje kratkoročnih plasmajev beležijo sredstva TB, medtem ko so sredstva drugih uporabnikov družbenih sredstev v strukturi kratkoročnih virov udeležena z nekaj več kot 45 %. Interna banka sozda »MERX« Celje jevobdobjul — IX 1986 dosegla 4.363 milijarde skupnega dohodka. Poslovni odbor Interne banke je ocenil poslovanje v tem obdobju kot uspešno, pri čemer pa je menil, da mora Interna banka nameniti večjo skrb varnosti plasmaja sredstev, rednemu plačevanju obresti in poročanju deleža neposrednih prihodkov za svobodno menjavo dela med IB in DS IB. Vsa dela za IB opravlja delovna skupnost IB, v kateri je konec meseca septembra 1986 delalo 36 delavcev, povprečni osebni dohodek v tem obdobju pa je znašal 120,799 din oziroma 129% več kot v enakem obdobju 1985. V nadaljnjem razvoju in uveljavljanju Interne banke s.ozda »MERX« Celje bomo namenili poseben poudarek krepitvi in izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih, oziroma izboljšanju kreativnega dela v IB. V bodoče ne nameravamo povečevati neposrednega prevzema fizičnega obsega del (plačilni promet) ampak izboljšati kakovost dela, povečati stopnjo zahtevnosti nekaterih del in zaposliti predvsem kadre, ki nam primanjkujejo. To smo posebej opredelili v srednjeročnem načrtu IB za obdobje 86—90, ki ga je sprejel Zbor IB v mesecu novembru 1986. Tu mislim, da je potrebno nujno zaposliti: — samostojnega referenta za finančno svetovanje — samostojnega referenta za organe samoupravljanja in upravljanja v IB Na drugo mesto dajemo nujnost pospešenega uvajanja AOP. V dosedanjem času pri tem nismo imeli uspeha zlasti zaradi nastopanja nedorečenosti, zato smo sedaj izdelali čvrst program, da bomo v dogovorjenem času te naloge izvedli, kajti brez ažurne in pravočasne evidence in obračuna ni osnove za nadaljnji kvalitetni razvoj IB. Naslednja naloga, ki jo moramo v IB uresničiti, je sprotna priprava dobrih analiz o finančnem položaju članic (analize bilanc stanja) in strokovno svetovanje članicam pri razreševanju tekočih finančnih problemov. Primanjkuje nam kvalitetnega kadra z določeno prakso, medtem ko bomo lahko v bodoče za organe samoupravljanja in upravljanja v sozdu in IB pripravljali strokovno kakovostna gradiva skupaj s Sektorjem za ekonomiko. Ta gradiva in analize naj bi služila KPO in drugim za pravočasno obravnavo in razreševanje vprašanj o dohodkovnem in likvidnostnem položaju članic sozda »MERX« Celje. V skladu s predlogom SaS o ustanovitvi IB sem mnenja, da moramo zavoljo strukture virov kratkoročnih plasmajev v sistem IB vključiti tudi zunanje člane, ki niso članice sozda (kot deponente), tudi nekatere DO, ki imajo presežke sredstev, oziroma, ki dnevno sredstva potrebujejo. S tem bomo omilili konice na področju dnevnega pokrivanja sredstev za tekoče poslovanje. Poseben problem za izboljšanje kakovosti poslovanja so tudi prostori, vendar bomo s preselitvijo v prostore LB rešili to vprašanje, s čimer bomo odpravili razdrobljenost in izboljšali večjo dnevno informiranost med delavci IB. Vse te opredelitve navajamo zato. da bo lahko Interna banka spremljala razvoj članic in se s tem prilagodila sodobnejšim metodam poslovanja. v mio din Zap. št. Plasma sredstev Načrt 1986 Stanje 30. 9. 85 Stanje 30. 9. 86 Indeks I—IX 86 I—IX 85 1. Dolgoročni plasmaji poslovnih sredstev 1.271 785 1.774 226 2. Kratkoročni plasmaji poslovnih sredstev 7.770 5.493 10.312 188 3. Plasmani sred. rezerv 201 114 268 235 4. Skupaj plasmaji 9.242 6.392 12.354 193 Zlati znak Merxa Pogovor s Francem Petauerjem Franc Petauer, direktor marketing sektorja sestavljene organizacije Mera, edini letošnji dobitnik zlate značke, kot najvišjega priznanja sestavljene organizacije Mera, ki jo je prejel za svoje izjemne zasluge na področju uresničevanja poslovno komercialne politike sozda Mera. »Vsako delo, ki ga z zavest jo in voljo opravljamo, je koristno. Delovne naloge in dolžnosti različnih delavcev pa se po odgovornosti, strokovnosti in težini dela med seboj razlikujejo, seveda odvisno od gospodarske ali družbene dejavnosti, v kateri opravljaš zaupana dela in naloge. Vse delo, ki ga v preteklosti ni bilo malo, sem opravljal z veseljem in v prepričanju, da je to delo družbeno potrebno. Delavci marketing sektorja so s svojim ustvarjalnim delom potrdili potrebno organizacijsko-poslovno povezavo med proizvodnjo in blagovnim prometom oziroma končno potrošnjo in s tem opravičili obstoj te organizacijske tvorbe v našem sozdu. Zato menim, da so ta dela in naloge, ki jih opravljam skupaj z sodelavci, potrebna in koristna.« Ali je vaše delo težko? »Če je delavec izobrazbeno in strokovno usposobljen za določena dela in naloge, mu delo nikakor ne more biti v breme, temveč v zadovoljstvo. Upoštevaje to, delo direktorja marketing sektorja opravljam z zadovoljstvom in brez posebnih težav.« Orišite nam, prosim, vaše začetke. »Že od rane mladosti sem vzljubil poklic trgovskega delavca. Spomladi leta 1938 sem se prvič znašel v vlogi prodajalca na celjski mestni tržnici. Prodajal sem zelenjavo in vrtnine, ki smo jih pridelali na domačem vrtu. Učno dobo trgovskega delavca sem končal oktobra 1945, Do nastopa vojaškega roka sem se izpopolnjeval pri privatnem trgovcu Karlu Vizjaku, ki sem mu še danes hvaležen za dobro vzgojo in strokovno izpopolnjevanje v trgovskem poklicu. Leta 1950 sem nastopil mesto trgovskega poslovodje prodajalne »Logarske« v Celju. Nato sem od leta 1952 do 1954 delal kot vodja komercialne službe pri trgovski organizaciji »Špecerija« Celje. Leta 1954 pa sem postal trgovski potnik pri organizaciji Potrošnik.« Torej ste se s trgovino vseskozi srečevali. Lahko bi rekli, da ste vsa leta živeli z njo. »Tako je. Ko so leta 1959 ustanovili trgovsko podjetje Mera, sem opravljal dela in naloge pomočnika direktorja. Skozi celotno obdobje razvoja Meraa sem opravljal naloge direktorja oziroma generalnega direktorja Meraa. Z ustanovitvijo sozda Dobrina Celje pa sem prevzel dolžnosti generalnega direktorja tega združenja. Z ustanovitvijo sozda Mera pa sem leta 1980 prevzel dela in naloge direktorja marketing sektorja, ki jih opravljam še danes.« Zlati znak ste dobili predvsem za izredne zasluge dela na področju poslovno komercialne politike sozda Merx. Morda nekaj več o tem... »Jedro vsake pomembnejše gospodarske organizacije sestavljajo finančna, poslovno komercialna in razvojno naložbena funkcija. V kakšnem obsegu so te posamezne funkcije med združenimi organizacijami med seboj povezane, v takšnem obsegu se tudi kaže uspešnost ali neuspešnost celotnega gospodarskega sistema. Veliki poslovni sistemi se morajo na trgu uveljaviti s svojo prodornostjo, gospodarnostjo v proizvodnji in poslovanju ter finančno poslovni učinkovitosti. Te in druge cilje pa lahko dosežemo le s povezanostjo vseh dejavnikov, ki izkoristijo sinergetske učinke finančno poslovnih funkcij na širšem trgu.« Koliko od tega, kar je zapisano, pa uresničujemo? »V naši sestavljeni organizaciji Mera si že dalj časa prizadevamo, da bi združili poslovno komercialna hotenja posameznih delovnih organizacij ter enotno nastopili na domačem in tujem trgu. Tako usklajen enoten nastop omogoča maksimalno koriščenje tržnih zakonitosti, uveljavitev sozda Mera na širšem tržnem prostoru in uresničitev določil poslovno komercialne politike, opredeljene v samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo Mera. Ocenjujem, da smo na najboljši poti, da te cilje tudi dosežemo.« Kaj vam pomeni Zlati znak Merxa? »Podelitev najvišjega priznanja sestavljene organizacije Mera Zlati znak Mera-a mi pomeni veliko. V tem priznanju se odraža moj odnos do dela in predanosti temu sistemu. Podeljeno priznanje me zavezuje, da tudi v bodoče vložim vse svoje moči in pridobljeno znanje za nadaljnji razvoj blagovnega prometa, združenega v okviru sistema Mera. Zavedam se, da sem najvišje priznanje sozda Mera dobil za uspešno opravljena dela in naloge marketing sektorja na področju uveljavljanja poslovno komercialnih funkcij. Ker smo vsa dela in naloge opravili ob sodelovanju vseh delavcev našega sektorja, to priznanje zato pripada tudi njim.« MERK VESTNIK Ji' Ana Koprivc1 vodja sektorja za kadre in splošne zadeve STRAN 5 NOVEMBER 1986 »Velikost in celovitost, ki jo je v svojem razvoju dosegla sestavljena organizacija Mera, še zlasti pa naloge in perspektive nadaljnjega razvoja, zahtevajo usklajeno delovanje na vseh ključnih področjih njenega delovanja. Pri tem je kadrovska politika ena izmed temeljnih sestavin za uresničevanje njenega nadaljnjega razvoja. Za to je potrebna načrtna in enotna kadrovska politika sozda, katere temeljni cilj bo tudi v bodoče pridobivanje, aktiviranje in vključevanje kadrov za dolgoročni razvoj. Zavedamo se, da vedno hitrejši razvoj tehnologije in proizvodnje ter storitvenih dejavnosti zahteva tudi vedno več znanja, kar pa je ne-ločljivoVipovezano z nujnostjo stahtegll|trokovnega. funkcionalnim® upravljalskega usposabljanja in izpopolnjevanja vseh delavcev sestavljene organizacije Mera. Tako je tik pred sprejetjem samoupravni sporazum o kadrovski politiki sestavljene organizacije, katerega okvirni namen je uspešnejše in enotnejše uveljavljanje kadrovske politike. In kako naprej? Načrtujemo, da bomo ob naslednjem petletnem obdobju ob uresničitvi vseh načrtovanih naložb, rekonstrukcij in obnovitev ter večanju proizvodnje oziroma storitev število delavcev povečali za 8 odstotkov oziroma vsako leto povprečno za 1,5 odstotka. Ob dejanskem povečanju zaposlenih pa bomo morali tudi upoštevati priliv novih delavcev, ki bodo nadomestili delavce v odlivu, to je upokojitve in fluktuacije., Z odlivom in nadomeščanjem teh delavcev bomo v sozdu lahko izboljšali kvalifikacijsko strukturo in zmanjšali delež režijskih delavcev nasproti neposrednim proizvajalcem. Da pa bomo zagotovili večji dotok mladih strokovnjakov, bomo odpravljali nadurno in pogodbeno delo ter pri sprejemanju novih delavcev dali prednost tistim, ki imajo za delo ustrezno strokovno izobrazbo. Kvalifikacijska struktura kadrov je v sestavljeni organizaciji Mera izredno slaba. Tako je bilo konec leta 1985 z visoko izobrazbo v celotnem sozdu le 69 delavcev ali 1 odstotek, z višjo pa 162 delavcev ali 3 odstotki. Do konca srednjeročnega obdobja moramo kvalifikacijsko strukturo kadrov izboljšati, -to pa bomo dosegli le z usklajeno kadrovsko-izobraževalno politiko sestavljene organizacije. V pogojih družbene in materialne razvitosti, s kakršno računamo v naslednjem obdobju in ob upoštevanju izvajanja gospodarske stabilizacije, bo moralo bolj kot doslej priti do izraza znanje. V zvezi s tem pa določeno prestrukturiranje kadra na višji strokovni nivo. Slednjega pa ne bomo dosegli le s štipendiranjem in študijem ob delu ter novim kadrovanjem, temveč tudi z najrazličnejšimi oblikami izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja vseh struktur, zlasti pa delavcev na ključnih delih in nalogah. Na področju varstva pri delu bomo dajali prednost preventivnemu zdravstvenemu varstvu. Zato bomo razvijali obstoječe obratne ambulante Mera ter si prizadevali ustanoviti zobozdravstveno ambulanto v okviru zdravilišča Dobrna. Na področju stanovanjskega standarda bo potrebno aktivirati vse možne vire za reševanje stanovanjskih vprašanj, mlade in nove delavce pa spodbuditi oziroma vključevati v stanovanjsko varčevanje. Še naprej bomo skrbeli za zdravo in organizirano prehrano delavcev. Za letno in zimsko letovanje bo potrebno skrbeti za razširitev zmogljivosti. Nadaljevali bomo z organiziranjem in izvedbo letnih in zimskih športnih iger sozda ter pripravili tudi druge oblike množične športne dejavnosti. Razvijali bomo obstoječi sistem motiviranja delavcev sozda ter ga kakp-vostno nagrajevali. Da bi delavci hitreje uveljavljali samoupravne pravice in da bi se utrdila njihova vloga ih'odgovornost na področju načrtovanja, upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, bomo oblikovali takšen sistem samoupravnega obveščanja; 'ki bo omogočal kakovostno odločanje, spremljanje uresničevanja razvojnih načrtov in večjo obveščenost delavcev. Še naprej bomo skupno izdajali mesečno glasilo Vestnik. Še posebno skrb pa bomo namenili krepitvi vloge družbeno političnih organizacij in preko njih usklajevali pomembnejše aktivnosti s področja življenja in dela delavcev sozda Mera. Pred nami je torej veliko pomembnih nalog, toda z voljo in skupnimi močmi jih bomo lahko uresničili.« Priznanja in odlikovanja Komisija za priznanja in odlikovanja sozda MERX je ugotovila, da je na podlagi razpisa natečaja za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj v sozdu MERX v letu 1986, ki je bil objavljen v aprilski številki VESTNIKA, razpisni rok zaključen in je po proučitvi predlogov sprejela sklep, da posreduje delavskemu svetu sozda naslednje predloge: ZLATA ZNAČKA se podeli Francu PETAUERJU. direktorju marketing sektorja v DSSS sozd PLAKETA ZA POSLOVNEGA PARTNERJA se podeli 1. Avgustu METLIKA, direktorju Zavoda za rezerve SR Slovenije 2. Meti ODERLAP, podpredsednici republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve PLAKETE Z NAGRADO 7-DNEVNEGA PENZIONA V ZDRA VILIŠČU DOBRNA ,..A DELA VCE dobijo: Jože GROBELNIK, delavec DO Blagovni center — tozd Preskrba Marija ANDERS. delavka DO MODA Celje Cecilija MLINŠEK. delavka DO POTROŠNIK — DSSS Ivan KUKOVIČIČ, delavec DO POTROŠNIK — tozd prodaja Šentjur Štefanija LOTRIČ, delavka DO TKANINA — tozd maloprodaja Celje Milan ZILLI, delavec DO TKANINA — tozd veleprodaja Celje Marija PAVLIN, delavka GP Celje — tozd SAVINJA Laško Terezija ŠAVC, delavka DO H-G. tozd gostinstvo Radlje Marjan MEŽNAR, delavec DO MPI — tozd pekarne Celje Marija KOVAČEC, delavka DSSS INTERNE BANKE sozda MERX PLAKETE Z NAGRADO 7-DNEVNEGA PENZIONA V ZDRA VILIŠČU DOBRNA ZA ZDRUŽENE KMETE OZ. KOOPERANTE dobijo: Anton TURNŠEK, združeni kmet. KZ CELJE Alojz STRNAD, združeni kmet. KZ LAŠKO PLAKETE S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO ZA DELA VCE dobijo: Alojz ROTAR, delavec AV-TOTEHNIKE Celje Ivan STOPAR, delavec DO BC — tozd PRESKRBA, sklad. Sl. Gradec Nikolaja ČERNE, delavka DO BC — tozd PRAŽARNA Jožica KNAPIČ, delavka DO MODA Celje Lidija TAMŠE, delavka DO POTROŠNIK — tozd prodaja Celje Danijel MAJCEN, delavec DO POTROŠNIK — tozd prodaja Šoštanj Franc LEKŠE, delavec DO POTROŠNIK — tozd prodaja Sl. Gradec Avgust ZALOKAR, delavec DO TEKO Celje Slavica VIDMAR, delavka DO TEKO Celje Boris MAVEC, delavec DO GPC — tozd MAJOLKA Celje Jožica GODEC, delavka H-G Celje — tozd gostinstvo Celje Ima SMUKOVIČ, delavka H-G Celje — tozd gostinstvo Celje Franc MAROLT, delavec KK Šentjur — tozd Lastna kmet. proizv. Stanislav KRAMER, delavec KZ Laško — DSSS Franc JANŽIČ, delavec DRAVINJSKEGA DOMA PLAKETE S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO, ZA ZDRUŽENE KMETE OZ. KOOPERANTE — ni bilo predlogov PLAKETE S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO SKUPINI DELA V CEV dobijo: SKUPINI DELAVCEV STROJNE IN ROČNE EM-BALIRNICE V tozdu PRAŽARNA — DO BLAGOVNI CENTER MARKETU HUDINJA, TOZD PRODAJA Celje — DO POTROŠNIK POSLOVALNICI 4 »TRGOVSKI DOM« Nazarje — DO SAVINJA Mozirje PRODAJALNI »IGOR« CELJE, tozd MALOPRODAJA — DO TKANINA Celje SLAŠČIČARNI MOZIRJE — GP TURIST Nazarje PRIZNANJA Z NAGRADO 7-DNEVNEGA PENZIONA V ZDRA VILIŠČU DOBRNA, ZA DELA VCE dobijo: Karel KOBAL, delavec DO BC — tozd Transport Anica GRIVEC, delavka DO POTROŠNIK — tozd prodaja Laško Jožica VAČOVNIK, delavka DO SAVINJA Mozirje Kristina KRSNIK, delavka GPC — SSS Alojz GOJZDNIK. delavec KK Šentjur — tozd Klavnica PRIZNANJA Z NAGRADO 7-DNEVNEGA PENZIONA V ZDRAVILIŠČU DOBRNA, ZA ZDRUŽENE KMETE OZ. KOOPERANTE dobijo: Alojz SENICA, združeni kmet, KK Šentjur Ivan KORENJAK, združeni kmet, KK Šentjur PRIZNANJA S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO, ZA DELA VCE dobijo: Konrad MARČINKO, delavec PSO AVTO Celje Ivan POVALEJ, delavec PSO AVTO Celje Drago GOLOUH, delavec PSO AVTOTEHNIKA Celje Justin VANOŠEK, delavec DO BC — DSSS Olga ZALOŽNIK, delavka DO MODA Celje Erna BREZNiK, delavka DO POTROŠNIK — tozd prodaja Sl. Gradec Franjo BUDNA, delavec DO POTROŠNIK — tozd prodaja Celje Marjana TOVORNIK, delavka DO POTROŠNIK — TOZD PRODAJA Celje Marko BEZGOVŠEK, delavec DO POTROŠNIK — tozd prodaja Laško Gabrijela COKLIČ. delavka DO TEKO Celje Antonija STRAŠEK, delavka DO TURIST Nazarje Marija ŽAGAR, delavka DO H-G — tozd gostinstvo Celje Zofija ŠKALIČ, delavka DO H-G — tozd gostinstvo Ravne Franc KOMERIČKI, delavec GPC — tozd NA-NA Jožica FERME, delavka DO MPI — tozd Pekarne Celje Franc BEZGOVŠEK, delavec KZ LAŠKO Pavel KOVŠE, delavec KZ SLOV. KONJICE Milan RATEJ, delavec KZ. SLOV. KONJICE Dušan MARGUČ, delavec DO DRAVINJSKI DOM Slov. Konjice Greti KOP, delavka DSSS INTERNE BANKE sozd MERX PRIZNANJE S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO, ZA ZDRUŽENE KMETE OZ. KOOPERANTE dobi: Frido RAJH. zadružni kmet, KZ Laško PRIZNANJA S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO ZA SKUPINE DELA V CEV dobijo: SKUPINI DELAVCEV KOMISIONARJEV V SKLADIŠČU ŽIVIL V tozd PRESKRBA — DO BC MARKETU LAŠKO — tozd prodaja Laško, DO POTROŠNIK SP PREVALJE — tozd prodaja Ravne, DO POTROŠNIK ENOTI MLIN Celje — tozd MLIN, DO MPI ENOTI MLIN Vrbno — KK Šentjur MERXI VBESTNBK STRAN 6 NOVEMBER 1986 Albert Lebič predsednik akcijske konference zveze komunistov sozda Merx »Če izhajam iz osnovnih zaključkov problemske konference komunistov sestavljene organizacije, potem moram reči, da je bilo leto 1986 predvsem leto uresničevanja teh zaključkov. Tako je tekla razprava o tistem sklepu, s katerim smo zadolžili vse komuniste v sestavljeni organizaciji Mera, da je potrebno samoupravno organiziranost stalno usklajevati z vseh vidikov ter da je potrebno to samoupravno organiziranost jemati kot proces, ker to ni nekaj statičnega. Posebej je bilo dosti strokovnih razmišljanj, ki so dobila tudi politično podporo okrog samoupravne organiziranosti v gostinsko turistični dejavnosti. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da se je znotraj sestavljene organizacije odrazila večna težnja po usklajevanju meril za vrednotenje po rezultatih dela, po principu panožnih sporazumov. Rezultati takega usklajevanja so pozitivni in vidni. Za nami so tudi operativne aktivnosti pri dopolnjevanju in nadaljnjem dograjevanju obrambno varnostnega sistema znotraj sestavljene organizacije Mera, ažurirali smo varnostno politično oceno. To je ena od obveznosti, ki nas čaka tudi v prihodnje. Drugače pa menim, da bomo v letu 1987 v prvi vrsti še naprej uresničevali sklepe problemske konference. Šele takrat, ko bomo lahko ocenili, da smo te sklepe uresničili v praksi, se bomo morali ozreti nazaj in si v skladu s tistim družbenim trenutkom postaviti nove cilje. Vsem je še znano, da bodo v letu 1987 sprejete spremembe zakona o združenem delu, ki bodo v vsakem primeru odprle nove vidike razprav v vseh okoljih in ponovno bomo lahko preverjali pravilno samoupravno organiziranost. Poseben politični pomen bodo imeli tudi zaključki javne razprave o poizkusu opredelitve strategije postopne pre- nove zveze komunistov. To javno razpravo bodo prav tako končali prihodnje leto in zavedati se moramo, da bodo dokončna stališča imela bistven vpliv na samo partijsko delo, čeprav te javne razprave ne bomo vodili preko akcijske konference sestavljene organizacije Mera, ker bo potekala preko občinskih komitejev. V prihodnjem letu bomo morali naše oblike in metode dela tudi prilagajati statutarnim spremembam, ki so že znane, vendar pa jih v praksi še nismo menjali. Za samo delo akcijske konference pa je v temle trenutku izredno pomemben srednjeročni načrt razvoja sestavljene organizacije, ker je pač to dokument, s katerim načrtujemo cel sklop izredno pomembnih vprašanj, od katerih je potem odvisen tudi ekonomski in socialni položa j našega delavca. Menim tudi, da bo potrebno v letu 1987 nekatera vitalna vprašanja razvoja sestavljene organizacije, ki niso vidna iz letnih programov, prenesti oziroma jih vključiti v delo akcijske konference zveze komunistov. Ponovno moramo namreč poudariti, da je osnovni značaj te naše akcijske konference dogovarjanje komunistov o raznih življenjskih vprašanjih oziroma o tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za celotno sestavljeno organizacijo Mera.« Ružiča — Maja Mrevlje Razmišljanja o vlogi in delovanju koordinacijskega odbora sindikata sozda »Priznati moram, da me je novinarka našega glasila s svojo prošnjo, da za praznično številko Meraovega vestnika napišem nekaj besed o uresničevanju vloge in položaja Koordinacijskega odbora sindikata sozda Mera ter o njegovih dosedanjih in predvidenih nalogah, spravila v rahlo zadrego. Zakaj? Zato, ker kaže, da tudi sindikata družbenoekonomska in politična dogajanja ter čedalje hujše težave v družbi niso obšla. Tako kot v vseh družbenopolitičnih organizacijah in na vseh ravneh, se tudi naš odbor srečuje z nekim splošnim nezanimanjem, apatijo in posledično seveda z nesklepčnostjo sej, kar povzroča težave pri udejanjanju zastavljenega programa. Vse prepogosto se v zadnjem času pojavljajo vprašanja o pravem smislu in vlogi sindikalne organizacije, še posebej takšne na nivoju sestavljene organizacije. Sindikalna organizacija na tej ravni seveda nima tiste otipljive, konkretne funkcije, kot jo ima vsaka osnovna organizacija. Njen osnovni pomen je predvsem v obravnavi in podpori razvojno-strateških ciljev sozda kot celote in v obravnavi splošnih, aktualnih družbenih tem. Pri izvajanju na tej ravni zastavljenih ciljev pa se pri sindikalnih aktivistih vse pogosteje pojavlja premajhna motiviranost z izgovorom, da tako ne morejo bistveno vplivati na spreminjanje predlaganih in v drugih forumih že potrjenih odločitev jn da so potemtakem le podaljšana roka birokratsko-tehnokratskih struktur. Toda samokritično moramo ugotoviti, da smo, v okoljih in zadevah, kjer se to odvija, v veliki meri za to sami krivi. Kajti za uveljavljanje zveze sindikatov v političnem sistemu socialistič- metodah dela in biti pri svojem delu dosleden. Le tako bomo v delavcih obnovili omajano zaupanje v pripravljenost in sposobnost sindikata, da spreminja sedanje težke razmere. Ugotoviti moramo, kaj je tisto, kar ovira uresničevanje sindikata kot najširše razredne organizacije, ki mora delavcem omogočiti, da se organizirano bojuje za posamezne, skupne in splošne interese. Sindikat se danes bolj kot kdajkoli ne more odreči odgovornosti za izboljšanje razmer in za soustvarjanje boljšega jutri. Zato se nikakor ne smemo zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, dasmo kot družba v krizi, da smo razvrednotili temeljne vrednote samoupravljanja in dela. ne da bi hkrati iskali poti za izhod in načine za spreminjanje sedanjega nezadovoljivega stanja. To delavci v vseh okoljih od nas upravičeno pričakujejo, zato nega samoupravljanja je po- menim, daje v tem trenutku naša ... trebno nenehno dograjevali, .tn^T^itn^,spodbujati, ■ odpravljati slabosti oziroma,po- usmerjati in zaščititi dobre de- manjkljivosti tako pri oblikah kot lavce. Poleg tega moramo vztra- jati, da bo ves bodoči razvoj naše sestavljene organizacije temeljil na znanju, inovacijah, tehnološkem in informacijskem napredku, kar je zagotovo edini porok za učinkovitejše gospodarjenje in s tem za boljši družbenoekonomski položaj delavca. Ne smemo dovoliti, da nam administrativno odrejajo razporejanje in delitev dohodka in že tako nizke osebne dohodke, ki številnim ne omogočajo več niti kritja osnovnih potreb, proglašajo za edine krivce težkega gospodarskega položaja. Področij in bitk za sindikat je torej več kot dovolj. In na koncu še nekaj besed o predvidenih nalogah KOS-a za jesensko — zimsko obdobje, ki je pred nami. Na političnem aktivu sozda Mera dne 6. 11. 1986 smo se dogovorili, da v obeh DPO (ZK in sindikatu) prednostno preverimo ustreznost dosedanjih oblik in metod delovanja in jih po potrebi dopolnimo oz. spremenimo. Konec novembra bomo na skupni seji Akcijske konference ZK in koordinacijskega odbora sindikata sozda Mera spregovorili o srednjeročnih načrtih sozda Mera in potrebni strategiji za uresničitev zastavljenih ciljev ter obenem ocenili tudi rezultate poslovanja za III. tromesečje. V decembru pa bomo pripravili celodnevni posvet o poglavitnih ciljih zvezne in republiške resolucije o družbenoekonomskem razvoju SFRJ oz. SRS s posebnim poudarkom na pogojih gospodarjenja ter o predvidenih spremembah v samoupravni organiziranosti združenega dela. Tvorno se bomo vključevali tudi v obravnavo problematike s področja učinkovitosti organiziranja DSSS— tako v sozdu kot v delovnih organizacijah.« Z našimi delavci smo se pogovarjali o sestavljeni organizaciji Merx CITA ZALOŽNIK roj. 2. 4. 1939, dela na prevzemu in izdaji blaga ter embalaže v tozdu Pra-žarna, DO Blagovni center. V Merau dela od leta 1961. Delati je začela v izdelovalnici bonbonov, kjer so bile izredno težke delovne razmere. Ves čas svoje zaposlitve je bila zelo samoupravno in družbenopolitično aktivna in je spremljala vse težave in probleme, zato lahko ocenjuje realno razliko oziroma razvoj in poslovno politiko. Povedala je, da je sozd MERX izredno učinkovita združitev delovnih organizacij, ki oskrbuje vso prebivalstvo. Tu se odvija kmetijstvo, proizvodnja, gostinstvo, zlasti pa trgovina. Menda je že 20 delovnih organizacij in več kot 7.000 zaposlenih. V času zaposlitve se je marsikaj spremenilo, veliko se je obnovilo, izboljšala se je tehnologija, zlasti z organizacijo sozda MERX, kjer se veliko gradi, zgradili so novo skladišče, sedaj grade novo pekarno, nove trgovine, vse to pa ne bi bilo možno, če ne bi združili sredstev. Večja je tudi skrb za delavca, za njegovo socialno varnost, prehrana med delom, stanovanja, veliko ji pomeni tudi informiranje. Vsak delavec je lahko o vsem poučen, če se le za to zanima. Meni, da rezultati poslovanja v delovnih organizacijah ne bi bili tako uspešni, če ne bi bilo skupnih dogovorov o nabavi in prodaji, o reševanju vseh drugih vprašanj skupnega pomena, to je kar prav. LIDIJA TAMŠE, roj. 14. 1. 1955, poslovodja poslovalnice bonboniera in espresso tozd PRODAJA, TD O Potrošnik. V Merau ježe 15 let, če prišteje še učno dobo, že 18 let. V času svoje zaposlitve je bila ves čas samoupravno in družbenopolitično aktivna. Bila je predsednica delavskega sveta, OO ZSM, sekretar OO ZK in sedaj je predsednica OO ZS. Aktivno deluje tudi pri Občinskem svetu ZSS Celje. Povedala je, da ima sozd MERX gostinstvo in turizem, prodajo na debelo in drobno, kmetijstvo ter živilsko proizvodnjo. Menila je, da je sedanje združevanje delovnih orga- nizacij v sozdu MERX koristno in uspešno, kar se že kaže v razvoju posameznih delovnih organizacij in pri reševanju njihovih problemov. Združujejo namreč sredstva, ki omogočajo pokrivanje morebitnih izgub, omogočajo investicijske naložbe, skupno nabavo blaga, zlasti tistega, ki ga sicer ni mogoče dobiti, kar posamezna delovna organizacija ne bi zmogla. Povedala pa je tudi, da so za uspehe v posameznih delovnih organizacijah potrebne tudi kadrovske spremembe. Poslovni uspehi so ugodni, zagotovljena je socialna varnost zaposlenih, skratka položaj delavca v trgovini na drobno se je spremenil in je zadovoljiv. ALOJZ ŠTUKELJ, roj. 26. 11. 1960, natakar v Hotelu Turška mačka, tozd NA-NA, GPC. Izučil se je v hotelu Celeia, kjer pa ni dobil zaposlitve, ko se je vrnil iz JLA, zato se je zaposlil pri Merau. S svojim delom je zadovoljen, čeprav ve, da delovni čas ni nikoli določen. Zaveda se, da je treba gosta zadovoljiti, da se bo še vrnil. Povedal je, da ima sozd MERX gostinstvo, trgovino, kmetijstvo ter pekarstvo, skratka skrbi za oskrbo prebivalstva. Zdi se mu pametno, da se delovne organizacije združujejo, saj na ta način združujejo tudi sredstva, s katerimi si pomagajo delovne organizacije pri reševanju problemov, kadar so v izgubi, ko je treba graditi, saj ve, da je v sozdu tudi interna banka. Takšna združitev je pametna. IVAN SINKAR, roj. 8. 3. 1959, pek v Štorski pekarni, tozd Pekarne in slaščičarne, DO MPI. V Merau dela 10 let. Najprej je bil v pekarni v Titovem Velenju, sedaj pa je v Štorah. Aktiven je bil predvsem kot predsednik OO ZSM. Na vprašanje, kaj je sozd MERX, je pomislil in odgovoril, da preko združenih delovnih organizacij, ki jih je od 20 do 22, izvršujemo dejavnost kmetijstva, proizvodnje in preskrbe prebivalstva s prehrano in drugim blagom. Združevanje v sozd MERX je delovnim organizacijam in delavcem dalo veliko; omogočen je nadaljnji razvoj, skupna nabava blaga preko marketing sektorja, investicijske naložbe preko združevanja sredstev v banki. To je velika stvar, prej pa so bile le štiri delovne organizacije. Tudi ponudba je sedaj pestrejša, bogatejša. Tudi gradnja nove pekarne je rezultat skupnega dogovora. DANICA DOSEDLA, roj. 1955, pravnica v Kmetijskem kombinatu Šentjur pri Celju, kjer je zaposlena od leta 1977. Povedala je, da sozd MERX združuje delovne organizacije kmetijstva, gostinstva in turizma, trgovine in živilske industrije oziroma predelave. V kombinatu, kjer je bila pred združitvijo, so se srečevali s številnimi problemi in se še srečujejo tudi po združitvi, vendar jih s skupnimi močmi lažje rešujejo. V sozdu združujemo sredstva, ki so namenjena za investicijske naložbe posameznih delovnih organizacij, ki tega same ne bi zmogle, za skupno nabavo blaga, za solidarnost in vzajemnost, skratka, menila je, da je združevanje v sozd MERX učinkovito ter da so zastavljene programske usmeritve tudi osnova za nadaljnji razvoj združenih delovnih organizacij. ZMAGO TAJNŠEK, roj 1957, organizator rekreacije v Zdravilišču Dobrna. Tu je zaposlen šele od leta 1984 in torej ne pozna razmer pred združevanjem. Na postavljeno vprašanje kaj pomeni sozd MERX, je povedal, da združujemo prehrambeno industrijo, gostinstvo in turizem ter trgovino. Menil pa je, da je združevanje pametno, kei si združene delovne organizacije medsebojno pomagajo, zlasti na področju naložb, saj same v tem času tega ne bi zmogle. Kot organizator rekreacije je še opozoril, da je dobro organizirano področje rekreacije, vendar, da bi bilo potrebno več medsebojnih srečanj vse leto, saj bi na ta način krepili tako poslovne kot tovariške in športne odnose med zaposlenimi delavci sozda MERX. NOVEM BER DAN MERXA Športna aktivnost v sozdu Mera Komisija za šport in rekreacijo sozda MERX se večkrat sestaja in rešuje tekočo problematiko, ki nastaja pri ureničevanju programa. Pri tem pa ugotavlja, da bodo letos program, ki ga je potrdil KOS sozda MERX, skoraj v celoti uresničili, z izjemo tečajev plavanja in tenisa (objektivni razlogi). DO, članice sozda MERX upoštevajo roke in svoje obveznosti za izvajanje športnih tekmovanj v različnih športnih panogah, ki smo jih dali v naš program športa in rekreacije. Organizacija in izvedba teh športnih tekmovanj je dokaj zadovoljiva. Za organizacijo in vzorno izvedena tekmovanja v streljanju z zračno puško na Pe-tričku in Golovcu si zasluži pose-baj pohvalo strelska družina in planinska ter smučarska sekcija Avto Celje za celoletno dejavnost v okviru sozda MERX. Do konca leta imajo še tri DO sozda MERX sprejete naloge, da pripravijo športno rekreativna tekmovanja v namiznem tenisu, kegljanju in odbojki. Tudi na ravni sozda MERX smo zastopali barve MERX v nekaterih športnih panogah. Marca smo se udeležili tekmovanja AGRO SKI v VES na Arehu in dosegli nekaj vidnih rezultatov pri posameznikih. V Slovenskih Konjicah je bilo športno srečanje z DO KONUS v odbojki, sodelovali smo ob 35-letnici Dravinjskega doma v malem nogometu in odbojki. Do srečanja sozd MERX — Zlata selekcija v Slovenskih Ko- f njicah ni prišlo zaradi prenatrpanosti programa Zlate selekcije. Do konca leta imamo še v načrtu srečanja sozda MERX s sozdom HMEZAD v malem nogometu, šahu in odbojki. Tako lahko že zdaj trdimo, da smo program dobro pripravili, športna tekmovanja in srečanja kontinuirano tečejo skozi vse leto, kar seveda služi svojemu namenu. Komisija za šport in rekreacijo je s sodelovanjem KPO sozda MERX upravičila svojo pro- gramsko, vsebinsko in oblikovno politiko na področju športne rekreacije. Uspešen razvoj športno rekreativne dejavnosti je seveda odvisen od možnosti in prizadevanj organizirane službe, oz. organizatorjev te dejavnosti, pa tudi od zavesti posameznikov oz. osveščenosti DO, članic sozda MERX. Slavko Lisec 25. NOVEMBER DAN MERXA 30 let pri Merxu. Kljub letom je še vedno športnik in kulturnik Jože Grobelnik dobitnik plakete z nagrado 7-dnevnega bivanja v zdravilišču Dobrna Jože Grobelnik se je rodil leta 1934. Izučil se je za krojača, vendar se je že leta 1957 zaposlil kot skladiščni delavec v Veletrgovskem podjetju s špecerijo in kolonialnim blagom Potrošnik Celje in po združitvi leta 1959 je v Merxu. Bil je komisionar, kontrolor komisio-nov, etažni skladiščnik, skratka delal je različna dela v skladišču, kjer je še danes. Sedaj skrbi za odpremo blaga v skladišču živil tozd Preskrba v DO Blagovni center. Pri svojem delu je bil ves čas izjemno vesten, marljiv in zgled vsem svojim sodelavcem. A ni bil učinkovit samo pri izvrševanju del in nalog, bil je tudi samoupravno in družbenopolitično aktiven. V Merxu je že več kot 29 let, je povedal. V tem času so se razmere oziroma delovni pogoji bistveno spremenili. Začeli so v izjemno težkih razmerah, brez vsakih pripomočkov, v utesnjenih delovnih prostorih, danes pa je povsem drugače, saj delajo v novih, svetlih in zračnih prostorih, na voljo pa imajo tudi delovne pripomočke. Organizirana je prehrana med delom, delavcu je namenjena večja skrb — organizi- rano je letovanje, zagotovljena je socialna varnost zaposlenih. Na vprašanje, kaj predstavlja sozd MERX, je pomislil in odgovoril, da si je vse težko zapomniti, ker je tega veliko, saj skrbi za vse, kar se potrebuje za življenje. V sozdu so gostilne, trgovine, pekarne in slaščičarne, mesnice. Prav je, da so delovne organizacije združene, ker so združena tudi sredstva in na ta način lahko gradimo — novo skladišče, novo pekarno, nove trgovine, drugače tega ne bi bilo, tega je veliko. Težko dolgoletno delo je na Jožetu zapustilo tudi posledice na zdravju. Ni več tako trden, kot je bil. Tu pa tam ga uščipne v hrbtenici, pa mine in je spet dobro. No, omeniti velja, da je naš Jože nekaj posebnega. Kljub letom je še vedno športnik in kulturnik. Ne zamudi namreč nobene nogometne tekme celjskega Ingrad-KIadivarja, pa tudi ne dobrega filma. Vsekakor je plaketa z nagrado prišla v prave roke in želimo mu predvsem še zdravja, uspeha pri delu in sreče v krogu svojih najdražjih. Z. Z. MIERX VESTNIK STRAN 7 NOVEMBER 1986 Politični aktiv sozda Nove oblike in metode dela Na zadnji seji političnega aktiva sestavljene organizacije Merx so po dokaj obširni razpravi prisotni ugotovili, da bo potrebno aktivirati družbenopolitično delo sozda v tem jesenskem obdobju, kajti pred partijo in sindikatom se je nabralo nekaj pomembnih, strateških stvari oziroma vprašanj, ki so skupna za celoten sozd in katerim bo potrebno dodati tudi politično verifikacijo. Gre predvsem za srednjeročni plan, samoupravni sporazum o kadrovski politiki, za podporo nekaterim organizacijskim spremembam, ki bodo nujne zaradi doseganja boljših poslovnih rezultatov, za strategijo sozda ob vključevanju novih članic, o delu Plansko-poslovne skupnosti Hmezad — Merx in podobno. Vse za boljše poslovne rezultate Podprli so načrt naložb za prihodnje leto Kolegijski poslovodni organ sestavljene organizacije nadaljuje s svojo stalno prakso, da obiskuje naše delovne organizacije in se s poslovodnimi delavci pogovarja o trenutni problematiki ter z njimi skuša najti rešitve. Bili so tudi v delovni organizaciji Kmetijski kombinat Šentjur, kjer so obravnavali: oceno devetmesečnega poslovanja te delovne organizacije, program naložbenih vlaganj v letu 1987 ter organizacijo in kadrovsko problematiko. Po razpravi, v kateri so oboji za vsa tri vprašanja podali oceno, predloge, mišljenja, so ugotovili, da so poslovni rezultati za devet mesecev na meji rentabilnosti. Zato so se predstavniki Kmetijskega kombinata Šentjur zavezali, da bodo storili vse napore za izboljšanje poslovnih rezultatov do konca leta, tako da ne bi nobena temeljna organizacija imela izgube. Kar zadeva naložbe, so ugotovili, da načrta za leto 1986 niso uresničili, oz. ga še uresničujejo, v prihodnjem letu pa bodo naložbena vlaganja usmerili predvsem v kunčjerejo, dokončanje sadovnjakov z novimi sortami, povečanje zmogljivosti za pitanje govedi, vlaganje v program kokoši nesnic. posodobitev klavnic ter predelavo-sušenje kurjega gnoja, širjenje hladilniške zmogljivosti in podobno. Kolegijski poslovodni organ je takšen program naložb v prihodnjem letu podprl in obljubil, da se bodo skupaj z interno banko vključevali na tista področja, kjer bo prišlo do morebitnih težav. V nadaljevanju so podprli tudi pobudo Kmetijskega kombinata Šentjur za specializacijo trgovin predvsem za tehnično blago in reprodukcijski material in gradnjo manjšega marketa, ki ga bodo izključno namenili kmetijstvu ter njihovo idejo, da bi se usposobili za izvajanje melioracijskih del. Na koncu so se dotaknili še neuresničene naloge, to je ustanovitve razvojne službe, ki bi operativno delala na razvoju in naložbah. Dogovorili so se, da se bodo takoj kadrovsko okrepili za ustanovitev te službe, obenem pa bodo v prihodnje bolj skrbeli za načrtno kadrovsko politiko, predvsem za ključna delovna mesta. Za boljše delovanje partije in sindikata na nivoju sozda so se dogovorili tudi za nove oblike in metode dela in ponovno poudarili, da tako partija kot tudi sindikat na nivoju sozda nikakor ne moreta biti usklajevalna organa, da se na tem nivoju ne more izvajati operativa, ampak da sta to le obliki dogovarjanja, torej kako se bomo dogovorili za izpeljavo določene akcije, ki je pomembna za sozd kot celoto. Vsekakor pa bo potrebno več pozornosti po-, svetiti tudi izobraževanju druž-beno-političnih in samoupravnih delavcev in s tem dvigati njihovo raven znanja na tem področju. In še dva konkretna zaključka s te seje. V prvi polovici decem- bra bo na predlog političnega aktiva sozda organiziran enodnevni skupni seminar za vse družbe-no-politične in samoupravne delavce na nivoju sozda, že za 20. november pa so sklicali skupno sejo koordinacijskega odbora sindikata sozda, akcijske konference zveze komunistov sozda, predsednike delavskih svetov delovnih organizacij in predstavnike mladine, na kateri jih bodo seznanili z razvojno strategijo Merxa za naslednje srednjeročno obdobje, o poslovanju za devet mesecev in oceni do konca leta ter še z nekaterimi aktualnimi dogodki, ki so bili ali pa jih še načrtujejo za prihodnje v okviru sestavljene organizacije Merx. Zlati Merkur in majolika Podelili so priznanja za kakovost ponudbe V veliki dvorani Narodnega doma so 22. oktobra slovesno razglasili rezultate ankete, s katero so kupci in obiskovalci trgovskih in gostinskih lokalov ižbrali najboljšo celjsko trgovino in družbeni gostinski lokal. Akcijo je pripravil občinski odbor sindikata delavcev trgovine in gostinstva. Občani so posebej ocenjevali trgovine z živili, tekstilno galanterijskim blagom in tehničnimi predmeti. Med trgovinami z živili je največ glasov kupcev dobila Merxova prodajalna SOČA, to je enota delovne organizacije Potrošnik oziroma temeljne Prodaja Celje. V skupini prodajaln s tekstilno galanterijskim blagom je največ glasov prav tako dobila naša prodajalna Veleblagovnica T, to je enota delovne organizacije Teko in med trgovinami s tehničnim blagom Prodajni center Hudinja od delovne organizacije Kovinotehna. Vse tri so dobile plaketo ZLATI MERKUR S PRIZNANJEM, plaketo ZLATA MAJOLIKA S PRIZNANJEM pa je dobil tudi naš hotel TURŠKA MAČKA od delovne organizacije Gostinsko podjetje, temeljne NA-NA. Slovesno razglasitev ter podelitev plaket in priznanj sta s kulturnim programom popestrila Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja in folklorna skupina ŽPD France Prešeren. Zbranim na slovesnosti je spregovoril predsednik OK potrošnikov Ivan Ravnikar, trenutni položaj gostinstva in turizma ter trgovine pa je v svojem govoru orisala sekretarka OS ZSS Majda Meš-trov. Predstavniki OS ZSS so obljubili, da bodo prihodnje leto s to akcijo nadaljevali in jo razširili še na delovna tekmovanja v delovnih organizacijah in izbrali najboljšega trgovca, aranžerja, kuharja in natakarja. Upam, da so letošnja priznanja spodbudila vsa vodstva in zaposlene v trgovinah in gostiščih Merxa. da bodo še bolj skrbeli za založenost in urejenost trgovin, pestrejšo ponudbo ter ustrezen odnos do kupcev oziroma gostov vse leto in ne samo med ocenjevanjem in tekmovanjem. STRAN 8 MERK VESTNIK NOVEMBER 1986 Kaj bo v zdravilišču Dobrna Za praznik republike 29. novembra vas vabijo v hotel Dobrna, kjer bo ob 20.00 uri ples z OLIVERJEM DRAGOJE-VI ČE M-in ansamblom DELFINI. Vstopnina po osebi je 2.000 dinarjev, vse rezervacije pa sprejema recepcija hotela Dobrna po telefonu 778-000 Domače posebnosti Gostilna Triglav v Dobrni vas vabi na domače specialitete in posebnosti iz kmečkih jedi. Vsak petek od 20.00 do 2^ .00 ure in vsako nedeljo od 17.00 do 24.00 ure pa je tudi ples. Prvi diskont na Koroškem Merxova delovna organizacija Potrošnik, temeljna Prodaja Slovenj Gradec je v samem središču Slovenj Gradca pred kratkim odprla prvi diskont na Koroškem. Zelja po takšni prodajalni je v tej temeljni organizaciji tlela že dalj časa, že v prejšnjem srednjeročnem načrtu, vendar za novo gradnjo ni bilo možnosti. Sedaj pa se jim je ponudila priložnost, ko so v samem centru mesta obnavljali staro prodajalno z živili in tako j so se odločili, da bodo v tej prodajalni nare- dili diskontno trgovino, toda samo za nekaj let, kajti zavedajo se, da za takšno trgovino ni najboljši prostor prav v centru mesta. Do konca srednjeročnega obdobja jo nameravajo prestaviti v nove prostore na Celjsko cesto. Zakaj so se odločili za takšno prodajalno, nam je neka j več povedal direktor temeljne organizacije Prodaja Slovenj Gradec Albin Naglič: »Za to smo se odločili predvsem zato, ker tudi mi želimo zadovoljiti vse tiste Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke: AKABA, AMPER, KAP, EMS, NANOS, NOTRE DAME, ČAP, TRINIDAD, IVERICA, KO, ALT, RE-TENCIJA, KASEM, RMAN, LORA, RAST, RADE, KA, AKOLADA, VILI, TON, TLAKA, ETILEN, ARDENI, IDRIJA, ORATOR, KALIČ, KENTAVER, INSOLACIJA, ANO, KAD, NATAL, TAR Izžrebani reševalci nagradne križanke: 1. nagrada — 1.500 dinarjev: MARIJA LEBEN, 63000 Celje, Ipavčeva 26-a 2. nagrada: 1.000 dinar- jev: ALJUŠ PERTINAČ, 63000 Celje, Vojkova 1 3. nagrada — 700 dinarjev: MILENA KOTNIK, 63000 Celje, Pucova 1 4. nagrada — 500 dinarjev: ANA RUPNIK, 63325 Šoštanj, Šercerjeva 10 Nagradni razpis: L nagrada — 2500 dinarjev 2. nagrada — 2.000 dinarjev 3. jev 4. jev 5. nagrada - 6. nagrada- nagrada —1.500 dinar-nagrada —1.000 dinar- - 700 dinarjev -500 dinarjev kupce, ki se odločajo za vse večje nakupe. Vemo, da je takšnih vse več. to nam je potrdila tudi analiza. Zavoljo hitrih sprememb cen se namreč vse več ljudi odloča za večje nakupe blaga, ki imajo daljši rok trajanja. Seveda pa računamo tudi na velike nakupe raznih gostinsko turističnih objektov in predvsem obratov družbene prehrane tako v organizacijah združenega dela kakor tudi v vrtcih, osnovnih šolah in podobno. Cene bodo tudi nekoliko nižje, tudi do 10 odstotkov. To pa še ni vse. Večkrat bomo namreč tudi pripravili razne akcijske prodaje in tudi s tem želimo naše stalne kupce čim bolj zadovoljiti.« Skupna površina trgovine in skladišča bo okoli 150 kvadratnih metrov, v diskontni trgovini pa bodo kupci lahko kupili predvsem živila, alkoholne in brezalkoholne pijače ter gospodinjske potrebščine. Kot v drugih podobnih diskontih bodo tudi tu lahko kupci kupovali blago le na debelo, to je v originalni embalaži, kot denimo zaboj piva, najmanj tri steklenice vina, žganja po dve in več steklenic, cele salame, zavitke sira in podobno. Pridite in prepričajte se o novi. lepo urejeni in založeni diskontni, Merxovi trgovini v Slovenj Gradcu. Dnevi dunajske hrane Od 8. do 27. decembra bodo v hotelu Dobrna dnevi dunajske hrane, glasbe, plesa in povesti. Sodelovale bodo različne zabavno umetniške skupine. Naj vam izdamo samo eno skrivnost te bogate gostinsko turistične ponudbe, 13. decembra bo na primer Valčkov večer. Vse podrobnejše informacije, pa tudi rezervacije za posameznike ali pa za skupine boste lahko dobili v recepciji hotela Dobrna, telefonska številka 778-000. Ponovno opozarjamo vse naše gostinsko turistične delovne organizacije, da smo tudi v našem glasilu Vestnik odprli novo rubriko Zabavne prireditve, s katero želimo vse naše bralce seznaniti, kaj jim nudite oziroma kje vse se lahko razvedrijo ob dobri hrani, pijači in glasbi. Torej, oglasite se po telefonu 21-352 interna 84 ali pa nam pišite na naslov: Uredništvo Vestnika, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje, Vsi oglasi so brezplačni. Merxova zimska ponudba L BLAGOVNI CENTER CELJE 4 apartmaji po 4 ležišča na Kopah. Cena apartmaja je: za delavce in upokojence 2.000 din dnevno za delavce sozda 3.000 din dnevno za druge Na voljo so smučarske karte: 4.000 din dnevno za delavce in upokojence 1.000 din dnevno za druge po 1.500 din dnevno 2. TKANINA CELJE Apartmaji na Kopah — 8 ležišč Cena ležišča je za delavce 400 din dnevno za druge Otroci do 12 let imajo 50 % popusta. 800 din dnevno Na voljo so smučarske karte po 1.300 din dnevno za karto. 3. MODA CELJE Apartma na Kopah — 4 ležišča Cena apartmaja je 4.000 din dnevno Sezonska smučarska karta je 1.000 din dnevno 4. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB sozda Apartma na Kopah — 4 ležišča Cena apartmaja je 2.000 din dnevno Sezonska smučarska karta je 1.000 din dnevno 5. DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE 2 apartmaja po 6 ležišč na Rogli Cena apartmaja je 1.000 din dnevno ALKALOID V VOLČJI ČEŠNJI GL. MESTO MADAGASKARJA PRIJETA, ARETIRANA OSEBA VEČJA TEKOČA VODA TINE LOGAR SESTAVIL R. NOČ FR. FILM. IGRALKA MOREAU LEGEN- DARNI KELTSKI BARD KONEC POLOTOKA SPOD. DEL SMUČ. SKAKALNICE VEDA O AVTOMATSKEM VODENJU STROJEV BAJESL. KRALJ GR. POKRAJINE ELIDE VELETOK V AFRIKI SLAVKO KOLAR TOČKA, KRAJ NA POVRŠINI ZEMLJE Z IZMERJENO NADM. VIŠINO VNETJE SLUZNICE DEL KMEČKEGA VOZA SRAJCI PODOBNO OBLAČILO V STAREM RMU MITOL. REKA V GRŠKEM PODZEMLJU ZAČETEK HITROSTNE TEKME FLAMSKI SLIKAR GRM S TRDIM LESOM VELIKA LESENA POSODA PARTI- ZANSKI PESNIK KRAJ NA KOČEVSKEM BEOGR. IGRALKA (EVA) VRSTA ENOSTAV- NEGA KOZOLCA GL. MESTO GRČIJE SEVERNO- ATLANT. PAKT LOVEC NA RAKE BOGOMILI, KATARI KRAJ BLIZU KAMNIKA (KONJSKE DIRKE) IVAN ROB Del fotoaparata OSEBNI ZAIMEK IT. FILM. IGRALKA MAGNANI VELIK KOS POHIŠTVA SL. GRAFIK DEBENJAK ANDREJ KURENT VRSTA HLEVA ŠVICARSKO LETOVIŠČE OTOČEK V OMANSKEM ZALIVU MATEMAT. ZNAK TONE SVETINA PRITOK VISLE ULITA TISKARSKA ČRKA PREVOZNO SREDSTVO VNEMA, POLET NAJVIŠJA GORA TURČIJE GLAS, ZVOK NAJVEČJA RIBA PREČNA NIT V TKANINI NEZNANKA V MATEMATIKI AM. PEVEC KING COLE IN TAKO DALJE IZRASTEK NA GLAVI • MENIŠKA BRATOV- ŠČINA, FRANČI- ŠKANI ČEVLJARSKO ORODJE IGRALEC DELON IGOR DEKLEVA ORANJE AMERIŠKI AVANTG. SKLA- DATELJ ZGODOVINSKA JAMA NA OLŠEVI 1 1 l 1 1 MARJETKA FALK L TIROLSKI BOREC ZA SVOBODO HOFER ! 1