Vodenje vrtcev in šol Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 5 Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 1 Področja in standardi kakovosti v vrtcih in šolah 2 Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju 3 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev 4 Varno in spodbudno učno okolje 5 Vodenje vrtcev in šol 6 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok Uredniški odbor Mateja Brejc, Simona Bezjak, Gašper Cankar, Saša Grašič, Alenka Jurič Rajh, Tomaž Kranjc, Tatjana Krapše, Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar ISSN 2630-4031 Publikacija je sofinancirana s sredstvi Evropskih socialnih skladov v okviru programa Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Publikacija je brezplačna Vodenje vrtcev in šol Mateja Brejc Sebastjan Čagran Sonja Zajc Igor Leban Darija Domajnko Katja Arzenšek Konjajeva Dubravka Berc Prah Suzana Deutsch Elizabeta Hernaus Berlec Vida Hlebec Jelena Horvat Irena Kodele Krašna Ema Kozar Jasminka Krpič Jasna Kržin Stepišnik Zvonko Kustec Rolando Lašič Liljana Lihteneker Marija Lubšina Novak Bernardka Marič Jasmina Mihelak Zupančič Majda Pikl Magdalena Plavčak Marta Samotorčan Andreja Strmšek Adelina Pahor Verica Šenica Pavletič Marjeta Šmid Andrej Rutar Albin Vrabič Janja Zupančič Vsebina Vodenje šol s poudarkom na ravnateljevem vodenju · 5 Standardi ravnateljevega vodenja šol · 11 Navedena literatura · 33 Vodenje vrtcev in šol Mateja Brejc, Sebastjan Čagran, Sonja Zajc, Igor Leban, Darija Domajnko, Katja Arzenšek Konjajeva, Dubravka Berc Prah, Suzana Deutsch, Elizabeta Hernaus Berlec, Vida Hlebec, Jelena Horvat, Irena Kodele Krašna, Ema Kozar, Jasminka Krpič, Jasna Kržin Stepišnik, Zvonko Kustec, Rolando Lašič, Liljana Lihteneker, Marija Lubšina Novak, Bernardka Marič, Jasmina Mihelak Zupančič, Majda Pikl, Magdalena Plavčak, Marta Samotorčan, Andreja Strmšek, Adelina Pahor, Verica Šenica Pavletič, Marjeta Šmid, Andrej Rutar, Albin Vrabič, in Janja Zupančič Uredila Mateja Brejc in Sebastjan Čagran Strokovna svetovalca Justina Erčulj in Mihaela Zavašnik Jezikovni pregled Mateja Dermelj Oblikovna zasnova Sašo Gorjup Oblikovanje in tehnična ureditev Alen Ježovnik Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 5 Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok ISSN 2630-4031 Izdala in založila Šola za ravnatelje Vojkova 63 · 1000 Ljubljana Ljubljana · 2019 © 2019 Šola za ravnatelje http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6989-32-9.pdf CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana COBISS.SI-ID=299753728 ISBN 978-961-6989-32-9 (pdf ) Vodenje šol s poudarkom na ravnateljevem vodenju Pomen vodenja za uspešnost šol¹ in šolskih sistemov je v ospredju številnih raziskav, priporočil in smernic. V zadnjih dveh desetletjih mu veliko pozor-nosti namenjamo tako v mednarodnem kot slovenskem političnem in šol- skem prostoru (OECD 2013a; 2013b; Schleicher 2018; Brejc idr. 2011; Koren in Brejc 2019; European Comission 2010; 2012; 2013). S predpostavko, da je vodenje pomembno, poskušajo številne države v zadnjem času opredeliti, kaj od ravnateljev v šolah pričakujemo. Oprede- litve večinoma izhajajo iz razprav in raziskav o tem, s čim (lahko) ravnatelj najbolj vpliva na učenje in uspešnost učencev (Hattie 2016; Koren 2007; Robinson 2011; Istance 2015), čeprav popolne enotnosti o resničnem vplivu vodenja med strokovnjaki in raziskovalci ni. Ne glede na določena razhajanja pa velja, da je ravnateljevo vodenje v šoli pomemben dejavnik, ki posredno vpliva na uspešnost učencev. Najbolj z vodenjem pedagoške dejavnosti oziroma usmerjanjem učiteljev in zagotavljanjem podpore pri njihovem profe- sionalnem delovanju in učenju (Robinson 2011; Erčulj 2014), ter zagotavljanjem varnega in spodbudnega delovnega in učnega okolja. Vodenje samo po sebi seveda ni enoznačno niti ni vedno dobro ali odlič- no. Ob tem naj poudarimo, da je vpliv vodenja najmočnejši prav tam, kjer je to najbolj potrebno – večji kot je izziv, večji oz. pomembnejši je vpliv vodenja (Leithwood idr. 2014; Murphy in Meyers 2008). »Raziskave kažejo, da ima večina dejavnikov v šoli, če jih obravnavamo ločeno, v najboljšem primeru majhen učinek na učenje. Do premika pride, ko posamezne dejavnike zdru- žimo, da dosežejo kritično maso. In ustvarjanje pogojev, da se to zgodi, je naloga ravnatelja.« (Seashore idr. 2011, 9). Kako močan je vpliv ravnatelja, ni odvisno le od njega samega, od njego- vih osebnostnih značilnosti, medosebnih in družbenih spretnosti ter znanja, ki ga ima, ampak tudi od konteksta, v katerem deluje, njegovega načina delovanja, t. i. profesionalnih praks, ki jih uporablja. ¹ V besedilu uporabljamo poimenovanja šola, učenec, učitelj. S poimenovanjem šola označujemo vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in dijaški dom. S poimenovanjem učenec označujemo otroka v vrtcu, učenca v osnovni in dijaka v srednji šoli oziroma dijaškem domu. S poimenovanjem učitelj označujemo vzgojitelje v vrtcu, učitelje v osnovni in srednji šoli oziroma dijaškem domu. 5 Vodenje vrtcev in šol Sistemsko vodenje Delovanje, Učiteljevo Ravnateljevo učenje, vodenje vodenje uspešnost Srednje vodenje Slika 1 Vodenje šol Vodenje šole je kontekstualno in sodelovalno Na vodenje šol vpliva celoten kontekst, v katerem šola deluje, in to ne le v šoli sami, ampak ga opredeljujejo tudi značilnosti lokalnega, nacionalnega in globalnega okolja. Gre za širši razmislek o vprašanju, kako naj ravnatelj, v sodelovanju z drugimi, deluje, da bo šola v danem kontekstu proaktivna in kakovostna. Pod pojmom vodenje šol ne razumemo (več) le ravnateljevega vodenja. Tako v teoriji kot v praksi je vse bolj v ospredju sodelovanje vseh zaposlenih pri vodenju. Govorimo o t. i. učiteljevem vodenju² in srednjem vodenju (Koren 2007; Lieberman, Campbell in Yashunky 2016; Harris in Jones 2017). Pri tem gre na eni strani za predpisane, torej formalne oblike, kot so razredništvo, vodenje strokovnih aktivov, dnevov dejavnosti, projektnih timov, komisij za kakovost, mentorstvo učiteljem začetnikom in podobno. Še bolj kot formalna ureditev vodenja znotraj šole pa je pomemben sam način vodenja. Sodobni koncepti vodenja vedno bolj poudarjajo vodenje, ki spodbuja in omogoča strokovno sodelovanje in vključevanje vseh zaposlenih v razprave in odločanje o pomembnih vprašanjih: npr. o razvojnih usmeritvah, učenju in učencih, vrednotenju uspešnosti in učinkovitosti dela v šoli itd. Lahko bi rekli, da gre za niz dejavnosti, ki potekajo v okviru t. i. profesionalnih učečih se skupnosti³ (Katz, Earl in Jaafar 2009; Earl in Timperley 2009; Sharrat in Planche 2016) ² Pojem »učitelj vodja« se odmika od tradicionalnega razumevanja učitelja kot vodje razreda in v ospredje postavlja njegovo delovanje ter vpliv na izboljšanje šolske klime in kulture, profesionalnega delovanja kolegov in uspešnosti učencev, pa tudi vodenje strokovnih razprav, formalne vodstvene vloge zunaj razreda in drugo (Harris in Muijs 2005). ³ Profesionalna učeča se skupnost ali skupnost učenja je večja ali manjša skupina, ki se redno 6 Vodenje šol s poudarkom na ravnateljevem vodenju in temeljijo na sodelovalnem učenju in delovanju. Vse večji poudarek v razpravah o vodenju je namenjen tudi t. i. distribuiranemu vodenju kot tisti praksi vodenja, ki temelji na prepoznavanju in razvoju vodstvenega potenciala v šoli, njegov namen pa je ustvarjanje priložnosti za spremembe in krepitev zmožnosti za izboljšave na različnih ravneh (Leithwood idr. 2004; Harris 2013; Woods in Woods 2013). Gre torej za vodenje na temelju strokovnosti, ne na temelju položaja ali formalne vloge, let, izkušenj ipd. Vodenje, ki ne poteka le znotraj šole, ampak tudi med šolami in v odnosu do lokalnega okolja ter šolskega sistema, opredeljujemo kot sistemsko vodenje (Senge, Hamilton in Kania 2015) ali vodenje preko meja (West-Burnham 2011). Gre za profesionalno in družbeno odgovorno vodenje, ki sega preko »zidov« posamezne šole. Vodja se tako zaveda pomena odpiranja v okolje, hkrati pa pozna in razume pomen socialnih in osebnih dejavnikov v okolju, ki vplivajo na uspešnost učencev. V nadaljevanju se bomo osredotočili na ravnateljevo vodenje in razpravljali o njem, ker je (trenutno) formalnopravni okvir tak, da ravnatelj avtonomno odloča, kako bo vodenje šole potekalo. Za vodenje šole je treba biti sposoben in usposobljen Za uspešno vodenje je pomembno, da imajo ravnatelji določene osebno- stne značilnosti, medosebne in družbene spretnosti ter znanja. Ugotovimo sicer lahko, da bi – glede na zahtevnost vodenja šole, pričakovanja različnih deležnikov in nabor nalog ter opredelitev odgovornosti – ravnatelj moral biti vizionar, pedagoški vodja, strokovnjak za ocenjevanje in preverjanje znanja, strokovnjak za odnose z javnostmi, finančnik, strokovnjak za organizacijo, pravno-zakonodajna vprašanja in pobude šolske politike, hkrati pa mentor, usklajevalec interesov različnih deležnikov in še marsikaj drugega. Vse to v eni osebi ni mogoče, zato mora biti kakovostno vodenje sodelovalno. Predvsem je treba poudariti, da uspešni vodje vedo in razumejo, kakšen je njihov vpliv, in v skladu s tem delujejo. Poleg tega morajo poznati sebe, svoja prepričanja o vodenju in učenju, svoje močne in šibke točke itd. Za kakovost njihovega delovanja je torej ključna skrb za osebni razvoj ter profesionalno učenje (Brejc in Erčulj 2008; 2009). Vseživljenjsko, profesionalno učenje ravnateljev je njihova pravica in dolžnost (European Commission 2010; Zavašnik Arčnik in Globokar 2015), ki jim omogoča, da svoje zmožnosti in prepričanja o vodenju in svojem profesionalnem delovanju spreminjajo glede na najnovejša spoznanja, razvoj tehnologije, družbene spremembe itd. Profesional-srečuje, izmenjuje strokovna spoznanja in dileme ter sodeluje zaradi izboljšanja poučevanja in učenja. Gre za sodelovalno obliko profesionalnega učenja učiteljev in ravnateljev ob razpravah o njihovem profesionalnem delovanju, o delu in dosežkih učencev, o strokovni literaturi idr. 7 Vodenje vrtcev in šol no učenje ravnateljev naj bo zato sodelovalno, aktivno, usmerjeno v prakso ter izboljšave vodenja in učenja, pomembno pa je tudi to, da je sistemsko urejeno.⁴ Prakse uspešnega vodenja šol Za uspešne ravnatelje je značilen nabor profesionalnih praks, ki pojasnjujejo, zakaj se učinkovitost njihovega vodenja pomembno razlikuje od vodenja drugih (OECD 2013a; Hattie 2009; Koren 2007; Buck 2016; Erčulj 2008). Temu pritrjuje študija OECD (2013a, 10–11), prav tako kot številni domači in tuji avtorji,⁵ ki izpostavljajo: – ustvarjanje pogojev za učenje in poučevanje ( učenje učencev v središču, omogočanje učenja ne glede na okolje, zasnova in razvoj inovativnih učnih okolij, visoko zahtevne prakse poučevanja, učenje, ponovno uče- nje, nenehno učenje vseh akterjev in partnerjev, kar je pogoj za uspe- šno delovanje in trajnost); – izkazovanje ustvarjalnosti in pogosto tudi poguma (premiki v miselni naravnanosti in praksi, zmožnost ohranjati dolgoročno vizijo in pogled ter hkrati spreminjati prakso, strukture in organizacijsko kulturo); – skrb za profesionalizem (profesionalno učenje, poizvedovanje, samoevalvacija, ustvarjanje pogojev, da se lahko drugi vključujejo v primerno profesionalno učenje, oblikovanje skupnosti); – družbenost in povezanost (interakcija kot bistvo prakse vodenja, razvoj, rast in sodelovanje v profesionalnih učečih se skupnostih in mrežah); – vključevanje raznolikih neformalnih partnerjev (učna okolja se odpirajo in inovirajo, inovativna zasnova učenja pa pred vodje postavlja drugač- ne pedagoške in organizacijske zahteve – distribucija vodenja in skupnosti učenja se morajo razširiti v skup različnih profesionalcev, partnerjev in skupnosti; – poudarjanje in spodbujanje vodenja in učenje na vseh ravneh. V Sloveniji so naloge ravnatelja okvirno opredeljene v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI),⁶ ki določa, da je ravnatelj ⁴ Številne države so tako razvile različne programe za usposabljanje ravnateljev. V Sloveniji je razvoj ravnateljev sistemsko in institucionalno opredeljen in v praksi je sistematično poskrbljeno zanj. ⁵ Glej npr. Silins in Mulford (2007), MacBeath in Dempster (2009), Zavašnik Arčnik (2015), Dumont, Istance in Benavides (2013), Grah (2017), Reeves (2009), Hargreaves in O’Connor (2017), Clark in O’Donoghue (2016), Sharrat in Planche (2016), Earley (2013), Townsend (2012), Robinson (2011) ter National Association of Secondary School Principals and National Association of Elementary School Principals (2013). ⁶ Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj. 8 Vodenje šol s poudarkom na ravnateljevem vodenju Preglednica 1 Opredelitev nalog in pristojnosti ravnatelja po 49. členu ZOFVI Upravljanje • odgovoren je za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih, • odloča o vzgojnih ukrepih, • organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole, • pripravlja predlog LDN in je odgovoren za njegovo izvedbo, • zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela, • zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov, • določa sistemizacijo delovnih mest, • odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev, • organizira mentorstvo za pripravnike, • predlaga napredovanje učiteljev v nazive, • odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede. Pedagoško • spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter študentov vodenje višje šole, • vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora • spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev • prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, • spremlja delo svetovalne službe, • oblikuje predlog nadstandardnih programov. Skrb za • pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole, kakovost • je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samo-evalvaciji šole oziroma vrtca. Sodelovanje • skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike z okoljem sodelovanja), • obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov. pedagoški vodja in organ upravljanja. Poleg ZOFVI ravnateljeve naloge s področja vodenja opredeljujejo še številni predpisi na področju vzgoje in izobra- ževanja, delovanja javnih zavodov, sklepanja delovnih razmerij, finančnega poslovanja ipd. Ob tem ne gre pozabiti na številne druge naloge, ki jih zako-nodaja ne opredeljuje neposredno, izhajajo pa iz sodobnih konceptov vo- denja in razvojnih potreb zavoda. V nadaljevanju prepoznavamo štiri področja ravnateljevega vodenja, ki izhajajo iz formalnih okvirov, hkrati pa se navezujejo tudi na širši okvir delovanja, o katerem smo razpravljali zgoraj, in sicer: upravljanje, pedagoško vodenje, skrb za kakovost in sodelovanje z okoljem. Pri tem je pomembno, da ravnateljem v posebnem nacionalnem in lokal- nem kontekstu z ustreznimi usmeritvami in podporo omogočamo kakovo- stno profesionalno delovanje in učenje, hkrati pa to od njih tudi jasno pričakujemo, zahtevamo in preverjamo. 9 Vodenje vrtcev in šol 10 Standardi ravnateljevega vodenja šol Pri opredeljevanju standardov in kazalnikov vodenja šol izhajamo iz vprašanja, kako naj ravnatelj uspešno in učinkovito vodi šolo, – da bo vzpostavljeno in zagotovljeno varno in spodbudno delovno in učno okolje (glej tudi zvezek 4); – da bo v ospredju profesionalno delovanje in učenje učiteljev (glej tudi zvezek 3), ter – da bodo učenci dosegali razvoj na različnih področjih (glej tudi zvezek 2) in – da bo vzpostavljeno sistematično ugotavljanje in zagotavljanje kako- vosti (glej tudi zvezek 6). Standardi, ki opredeljujejo profesionalno prakso vodenja izhajajo iz naj- širšega konteksta in formalnih okvirov ravnateljevega delovanja. Poudarjajo skrb za učenje, organizacijo, okolje in kakovost. Standardi Kazalniki Ravnatelj vodi pedagoško Ravnatelj postavlja učenje v središče. dejavnost. Ravnatelj ustvarja, ohranja in razvija spodbudna učna okolja. Ravnatelj vzpostavlja in spodbuja sodelovalno prakso ter krepi skupno odgovornost vseh Ravnatelj usmerja profesionalno učenje učiteljev ter skrbi njihov in svoj profesionalni razvoj. Ravnatelj učinkovito upravlja Ravnatelj vodi pravno poslovanje in zagotavlja zakonito delovanje šole. šolo. Ravnatelj upravlja materialne in finančne vire. Ravnatelj sklepa in ureja delovna razmerja. Ravnatelj organizira proces dela in zagotavlja varno okolje za učenje in poučevanje. Ravnatelj sodeluje z okoljem. Ravnatelj skupaj z učitelji, učenci, starši in drugimi pomembnimi deležniki ustvarja varno in spodbudno okolje. Ravnatelj spodbuja različne oblike sodelovanja z družinami, ki krepijo skupno odgovornost za učenje in razvoj učencev. Ravnatelj dejavno sodeluje s predstavniki lokalnega okolja, šolskega sistema in z drugimi ravnatelji. Ravnatelj vzpostavlja sodelovanje z različnimi deležniki zaradi doseganja ciljev vzgoje in izobraževanja. Ravnatelj vodi razvoj šole in je Ravnatelj vodi razvoj šole in skrbi za sistematično ugotavljanje in odgovoren za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo. zagotavljanje kakovosti. Ravnatelj vzpostavlja okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. 11 Vodenje vrtcev in šol 12 Standard 1 Ravnatelj vodi pedagoško dejavnost Vodenje pedagoške dejavnosti¹ je polje največjega oziroma najpomembnej- šega posrednega vpliva ravnatelja na učenje in uspešnost učencev. Ravna- telj pedagoško dejavnost vodi tako, da v središče postavlja učenje na vseh ravneh, torej pri učencih in učiteljih, pa tudi svoje učenje. Skupaj z učitelji ustvarja spodbudno in varno učno in delovno okolje, ki je raznoliko, vklju- čujoče, upošteva najnovejša spoznanja o učenju ipd. Zaradi kakovostnega učenja ravnatelj spodbuja in usmerja sodelovalni profesionalizem in krepi odgovornost vseh vključenih. Temelj kakovostne pedagoške dejavnosti pa sta profesionalno delovanje in učenje učiteljev in ravnatelja, ki morata biti usmer-jena, načrtovana in vseživljenjska. Kazalniki kakovosti 1.1 Ravnatelj postavlja učenje v središče. 1.2 Ravnatelj ustvarja, ohranja in razvija spodbudna učna okolja. 1.3 Ravnatelj vzpostavlja in spodbuja sodelovalno prakso ter krepi skupno odgovornost. 1.4 Ravnatelj usmerja profesionalno učenje in razvoj učiteljev ter skrbi za njihov in svoj profesionalni razvoj. Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na straneh 14–15. ¹ V šolskem prostoru in literaturi za »vodenje pedagoške dejavnosti« uporabljamo tudi izraze pedagoško vodenje, vodenje učenja, vodenje za učenje. 13 Vodenje vrtcev in šol s in eto ladu vz sk za vanjee in v znajo?o in ko so p a čiteljem? ouč nenehnemu li K p njo no a u v z in arv in čenci dejanjanje se u njih? u osti v v enju ljajo šole in in akoK uč v omogoča no kse vanje ra učitelji telj p šoli? zagota vnosti? vajanje oji delo jih sodelujejo vna u ra sv jim deja Ali vanje v nenehnemu ako ev? učitelji akse k ednoti pr in smerjajo edišču razisko vr evanja edani u enc sr o zeto v vnosti? in pr v uč v šoliv in za deja pouč so nci mlja enje? evanju e ajo če ako ne ,da uč v u K izmenja spodbuja spr akso ce ouč in ular ko pr v zna p in učiteljev ik ak in ako po nje ur k dela spešno do enju? k in u re če uč čenjuu znajo ne p čenja? u o o p v v čenju telj o ijza e u iu so ev o žnosti g o v v a a a oko d vna a te enc ra raznolike ilo spodbuja, str a uč nar zpr pr učitelji str o vlja, razpr temu? ima k ra čim in in razmislek ičanja ajo za arja S v upine za telj okolje? repr sk p znanji zagota vanja spodbuja ust spodbuja otek so? vna tnosti p e usmerja žnosti šitev? ra učno ašanj spo telj telj telj re telj o spr upna ričako daj rilo na na na vpr na osebne sk v p k p v v obr v p a ra in uspešne ra ra vnih d ra ijanju e ter ravnatelj oko enje? v ter rimeri a ako akšna ako akšne ako čim čim ako čim a P K sodobnimi K K K jih K K S S str uč K seznanjajo? S raz K spodbudno • • • • • • • • • • . st - i- - , - , o - o e , - pr e p v ou- vija- v ta- ur ar- vse em. p o v smer eva- v tako evanju da evla- ako je zgled sional- tako o prak raz U za e enole k u v fe enc (in . a rostor) a e in rešit pr ust upne ouč v lahko aje p pouč nost in d ro uč ev ter v sk p p in obr in vne ,uvajajo edišč enju in in anizir d znajo okolje sr je ,razpr ujejo uporabljajo u ojne sooblik čenci uč čenc rg v ko o šoli deja v u elom (čas o spodbuja, o šole p v d lede o u o upnosti«. enju o zv usmerja jih z g e enje jih sk str učno nje čenju ra v razisk uč u kot cilji ter ila čiteljem a šoli uč rimer ridelu o da če sooblik o šole ojim u v žnost p da ,in p in u er a, a učitelji evanja ridelu sv m rilo o a, evalni d lja p s razpr in v šole etletne cilje lja tudi p rakso až vizijo pedagošk v ičanja p evanja v vnosti pouk p jih, znanja pouč o telj odi učiteljev z telj v otivir spodbudno di vni d obr m spo omogoča, na o ra repr vanja in čitelji anje »iz v in v posta vna deja izmenjav p pouč učitelji tri- a posta tako u v ladu a o k jim prakso azalniko in no telj .na in dnostne in jih .R ti telj ejša sk .R .e telj k re delo v v o p a ra čitelje spodbuja var vna npr upne enja ,d hk vna imajo opaz enju .U pedagoško in ,ter akso enc vna pis a a iso O R da glede Sk tne uč ko sničijo in nega Spodbuja čevanju) R da za uč se jo spevajo ja najno nju k pr dujoč jajo uč Ra|1d i v . in telj e telj okolja. arja, ija vna enje v anja edišč vna zv tandar azalnik a a S K R postavlja uč sr R ust ohr ra spodbudna učna 14 Standard 1 | Ravnatelj vodi pedagoško dejavnost , na i nih pr in za v teh ni) oko rier šole a blja rednoti? e namenjene obud str vpliv a v a (k ogosto p hospitacije šole? por in šoli p in ulturk v odje ,u v ako i, evalvir emlja K ebami nalog in esionalni vanja otr spr šole? ev? rof šoli? p p s učiteljev nc v esionalne .medsebojne v ela of sodelo če denju u različnih (pomočnik učiteljev d o pr etike (npr njiho lajuje udejanja, šolo? r.)? riv v in neh oja sk v id v šoli u p ,ga v? ra v tuje raz jih o dosežke emanje o na šolami? ojv aža varjanju znanj vanja vir oj načr in dr st esionalnega evz tim v ed a ednotenjem raz o u pr očjih? j rof zličnih ih raz m ter vr o ter p ni) za ra jn v in in in drugih (so)delo podr ionalnega rier raz in sodobnih iizboljšuje na ih zvo ...) a ra es (k av oblike ,k ter of je čenje učiteljev osameznik u šoli p enos učiteljev ak d pr v zaposlenih pr rakse odenje elo emljanjem sionalni p na v d ebe fe ,raziske različne sodelujejo? spr ro oju žnosti esionalnega in sti,vo oblike ušenj esionalni potr s p zv tur so of ezuje vo izk of v ra a a pr odi v o esionalno k ednoti pr er d seboj zmo v o o o omogoča p a vlja in k zlične rof v vr oj jego lit ed va p in in ra in sv n iz vlja, pedagoške m je gota vi zna ultur valno d k o u idobljene se tuje a odenju epo i,v emlja delo? ,izmenja emlja ,pr e e ,d iv znanja zagota repi ik e učitelji pr k sodelo usmerja v n spr ov spodbuja spr ritem načr v pr spodbuja izmenja d p vit spo telj vnic ako? in telj telj telj telj k zre telj telj telj telj telj telj na njiho ela ako v in in načine na na na na na na na na na v ? v v v goto ,ra v v d v K v vna v anje ra u ra je ra ra ra ra na ra ra ra ra ra ev ravnatelj oju n oj? e v e čim kšne d tivov ter denju a ako ako ako ako k ako aks ako upne ako zv a o ako ako ako ako S raz k K vo K K K a K pr K sk K ra K v K K K upošt K • • • • • • • • • • • • - - - - - - a - ro - - nji- če o oj- - de p e in- ako olj u zna- pr zv in načr na če k o b zna- arja vlja v de esio u o smisel- čenje ra udele sional- riv še v rof u z da, ust p repi pouč osti p emlja šole fe v ter e e za repo ,se v in zposta za .K in malnih, ro .P dnje lja v čenci ladu spr cilji oj p no za až spodbuja v u izadevajo posameznik v or namenjeno e k sionalnega sk se jk in enje o rakse (sr elja ter esionalnega fe v raz nef v ije p oblik oj uč emlja aževanju Uv itudi vah, of žnostmi ro učiteljev in telj vlja ,k čiteljev v raz u učiteljev tikoe pr p ebami ičemer za ih) ter j spr alne raz a rilo o izobr vna v otr v in k isti p v čiteljev a p ,pr ednostnimi alnih v vanje R or u . zposta vanje ,v esionalni k raz prakse in pr m v iodločit imi upinsk redno otencial odenje). in s of or njiho v nost pr mestu učiteljev sk esionalni šole sodelo p o or šole pr (f ter šoli delo . zna čenje oda vanja. of sodelo za v u oj in odenja e v vi o elo ladu v pr oju it eni po d sv v v v zav ltur enje raznolik vnem sk enja ouč v telj ostno odgo u telj z spodbuja zličnih p raz v uč .V uč odst žnosti k cilji o očjih ter zmožnosti tudi ra in in vna v ,učiteljev sodelujejo v vna delo njego a ko rast a ilo a ednoti R fesionalno vzposta k va pr nje nalno táko no ho R nja in nja, fesionalno nimi na vr vanje tuje žuje dividualnih nega podr nja se nju in - v lja ro ter v p ter upno rnost telj valno jiho sk ov telj n oj j. esionalni o vna vna a enje sv repi eh. a sionalno rbi of zv R vzposta spodbuja sodelo prakso k odgo vs R usmerja fe uč učiteljev sk in pr ra 15 Vodenje vrtcev in šol Primeri meril in opisnikov, ki kažejo, da je vodenje pedagoške dejavnosti dobro – V šoli redno potekajo razprave in pogovori o učenju, v katerih sodelu- jejo ravnatelj in učitelji. – Učitelji imajo različne možnosti za seznanjanje s poučevanjem in izme- njavo prakse (npr. medsebojne hospitacije, učni sprehodi . . .) v svoji šoli in na drugih šolah. – V šoli delujejo različne profesionalne učeče se skupnosti, v katere so vključeni ravnatelj in večina/vsi učitelji. – Večina/vsi učitelji so vključeni vsaj v eno profesionalno učečo se skupnost. – Večina/vsi učitelji prevzemajo različne vodstvene vloge. – V šoli redno in sistematično spremljajo ter vrednotijo vpliv profesionalnega razvoja učiteljev na kakovost dela z učenci. – V šoli imajo načrt izobraževanja učiteljev, ki je usklajen z razvojnimi cilji šole, dopušča pa tudi uresničevanje individualnih izobraževalnih interesov učiteljev. – Ravnatelj načrtuje svoje profesionalno učenje, ki je vezano tudi na razvojne usmeritve šole. – Ravnatelj se redno vključuje v različne oblike profesionalnega učenja (npr. izobraževanja, mentorstvo, svetovanje, samoizobraževanje, redno spremljanje novosti . . .). – Delež učiteljev in mentorjev, ki sodelujejo v nadaljnjem usposabljanju, in znesek vloženih sredstev (v povezavi s kazalnikom 2/PSI); glej tudi zvezek 3: Profesionalno učenje in delovanje učiteljev). Viri podatkov – analiza zapisov o strokovnih razpravah, pedagoških konferencah; – samorefleksija; – povratne informacije učiteljev; – zapisniki, analize opazovanj (npr. hospitacij); – podatki o napredovanju učiteljev; – evalvacije različnih internih oblik profesionalnega učenja (npr. temat-skih delavnic); – analiza vključenosti učiteljev v različne oblike profesionalnega sodelovanja. 16 Standard 2 Ravnatelj učinkovito upravlja šolo Učinkovito upravljanje šole je pomembno. Zahteva ravnatelja, ki mu uspe uresničevati organizacijske cilje šole, predvsem pa zna poskrbeti, da je za učitelje in učence zagotovljeno varno in spodbudno okolje, ki omogoča izvajanje učnih procesov. Od ravnatelja tako zahteva, da uspešno vodi pravno poslovanje in zagotavlja zakonito delovanje šole, upravlja materialne in finanč- ne vire, sklepa in ureja delovna razmerja ter organizira procese dela. Kazalniki kakovosti 2.1 Ravnatelj vodi pravno poslovanje in zagotavlja zakonito delovanje šole. 2.2 Ravnatelj upravlja materialne in finančne vire. 2.3 Ravnatelj sklepa in ureja delovna razmerja. 2.4 Ravnatelj organizira proces dela in zagotavlja varno okolje za učenje in poučevanje. Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na straneh 18–19. 17 Vodenje vrtcev in šol šolv in akto ememb z jih spr zi v,letnih nih e ali čenjau ter zvv čuno in v a emlja, o vir obr evanja, eznih spr v oda? zakonodajnih čnih ob ako v zav vajanje? pouč k a iz in očju ,d o raks? finančnih v etom sebino kti p in očil v a podr ih or sv njiho na p in izboljšanje nimi obrd ialnih za ter ostiv postopke? ter emlja in jih a o redlagano no ne spr v m nančnih abili p sv a ? fi službami in or s e o p ejetimi upr eganja? očil av edstev? ladu imer vljanje tv odpor nar sr sk spr resničuje s u pr odijo p okovnimi v tom? in eli v oddajanju sredst abo d zagota in str vnih iso in načr nančna za fi ja odo por ,k imi b upoštevajo? emlja sistemsko a akte zaposlene spr zaposleni šola očnim šolsk ,d delu ejemanju s gledno razmislek vaja edeljena postopke ejeli vno re repoznava rugi iz tkor p za teljem)? p d ra ispr v? spr ojem k opr odi e vna seznanja deja ali uporablja pr v nosti in od enc ljajov ašanj odu ra telj risv telj arja, telj v telj .sodeluje v telj zagotavljajo v a p v za uč vpr za na na na na ipd na v v ust v eja v v v šoli v d očnim ra ra ko ra ravnatelj e ra ima ra v zagota so ak ter rimeri li -podpor ako ako ako ako a ako ako ako ako ako P A (e K zaposleni K in K K K dolgor K popisov K K K dosežko K • • • • • • • • • • • - - ali . - i- vi- - in- em- - - šo e de na- o v v v - o po va- vsi sebino a oda, pr vnih v spr ,oc elo v cilje ja ojem .R ravnega d za oslo finanč- činko zagoto ričemer jeti ov p p s e ks -upravne vaja ,p bo edno inistrst za zakonodaje risv ra ganizacije iz nančne ezi riu nančnimi uša ojne a v spr p čju m or fi fi njiho .R .P o etom zv v.P sk por šolo ne in v ih ravno sv om, lja v in okolje raz šoli p v zakonodaje odr ljajo s v do obr p v pogojev nančnem o ter vlja v elja d ofitne v čja, a znajo v učinke a vam so o e n rifi o te za ialnimi učno a p očju u zagota .P regledno upr d upoštevajo m zagota nepr e odr zah ter ,vizijo p o imer sodeluje vnih a p podr njene redpisane o o vajanja pr p ter gospodarst šole ja m a v vit vlja, delu u in finančnih telj im z iza o v na odi in šibk rb zaposleni deli odi v na drugač šole v v vanje spodbudno sk ojem in ričemer podpor za ljanju ra ko ljanju oslanst učink zagota da ,p v vanjem ni a zakonsk v in p telj v k delo a . azalniko telj risv spešnost vanje arja anja li no na telj k akti, p emembe u v v ja šole a za oslo v ev uspešno sledi p upr epoznava var a vna ni jih spr elo ust vna pis a d rizagota .R edst O R ter in lja njuje v lu telj postopke poslo drugi P vanje ustanoviteljem jekte goje nju nim tem ripr viti upošteva le sr Ra . | in in e 2 on irv d i telj rav vlja telj ialne ip vanje . vna d vna tandar azalnik a a S K R vo poslovanje zagota zakonito delo šole R upravlja mater finančne 18 Standard 2 | Ravnatelj učinkovito upravlja šolo v in acijo na v in m in ic or v ezno najo a o inf zaposlenih v pr znosti str zdravja ra e u izbir zaposlenih tno v a časa ljanje za vr oblik ob v po ih zaposlenih? ijev žnosti pomena elja ejanja zaposleni zaposleni v kot u riter zmo drugih in k eduje ako ev za in edajo k razpor nc ba tne osr pedagošk in a p ce čenci elu? zav če oda u id se u žnost d jim zor upor v pr mo in ajanje da nasilja in ter omociji? izv imajo in ene avje pr zaščite usposabljanj li očja in a vi a ost enjuje zdr uteč evanje ,ter in eč podr oc ti vidik eležni vanje spodbuja,e z reglednost a jih d injego repr o edvidljiv p ebno nost pr p šibk pr obliko eminja tak otr var za ljeni in p to v aloge? spr za n in zaposlen in nost, ? zaposleni repe va eja zaposlenih, ja k vljen repe telj u močna n vsi a sodelujejo zagoto v? a uk na asilja, to fleksibilno v va v aja delo o so ipr n ra razpor d pr smiselno izv o oja? vlja d enakopr vanju dida zna re ,da p v to vajajo aktivno telj in an emlja a je iz in k epo ezno n ljeno raz pride ljene pr spr a v v v zagota vna šoli vnostmi jših ustr o ra adar nik? v ejema izaposlo e telj telj jih telj časa? je ,k ur deja mestu adar pr rn daj spr k e na tem na n na v zagoto s v zagoto ko k ja v a imi sta ejen rim ra ra re je ra k in šola so esionalnega vnega edstev ter vnem jp u in a ako a ako ladu ako r ako of ako li sr zpor ako k ako ako K n K sk K te K pr K delo A in ra K S delo K primerih, K dolžnosti? • • • • • • • • • • v , - - v- o - tem za- - ra cev šole in pr fle za čne ij u ob v sem očna ga- v pogoji dele m jim za or in in cilji r zaposle in o zagota- o zmer te okolje v vit vseh spodbudno ra sodela ojni ,da vljeni emo in ih no v zv zaposlene žnosti, vanjih. pogoje ra nadaljnjem no vnih določbe o var ,opr n di in zapisani o zmo učinko itako zagoto e ter v edo e zaposlene em olžnosti v Za var in rb ostojanst d or delo o v d so vanju in ost izija jasno vit napr in posk da . pr ,v njiho enjuje in iložnosti dela i, vic o so rinjiho evanja. ejanju v a rb ra va oc p pr oju iteto p vlja ur zakonodajne p učinko o v ouč okolje o evanje ,sk in izaposlo zna p iomogočajo očja, arja raz v tegr ev pr telj in ,k vno izbir ganizacijo ese zagota so poslanst vna epo odr ust pouč enc evanje za a pr p podpor or oc delo R a in uč lepanju upošteva da pr in i, edju vlja a v,ter osebno ter esnič telj eriji šibk vnatelj enje ur risk rb rit item a ipomočke P na sk ospr k znani. pr in gota fesionalnem R ksibilno nizir uč vlja nih za žniko pr učno . vna lje in . a vlja ok telj in elo dela d rja telj o e es o enje evanje vna vna n uč a lepa eja zm a ganizir oc zagota R sk ur ra R or pr in var za pouč 19 Vodenje vrtcev in šol Primeri meril in opisnikov, ki kažejo, da je upravljanje šole učinkovito – Ugotovitve različnih pregledov ne omenjajo nepravilnosti pri poslova- nju. – Ravnatelj pozna in uporablja veljavno zakonodajo ter o pomembnih stvareh obvešča zaposlene. – Zaposleni poznajo interne akte šole in jih pri svojem delu uporabljajo. – Večino stvari s področja pravnega poslovanja in zagotavljanja zakoni- tosti lahko ravnatelj rešuje sam oziroma znotraj šole ter v sodelovanju z drugimi ravnatelji, tako da prihaja do delitve dobrih praks. – Ravnatelj pozna in uporablja različne sistemske oblike podpore (npr. pravna služba MIZŠ, e-podpora, Šola za ravnatelje . . .). – Pri realizaciji finančnega in materialnega poslovanja ni večjih odsto- panj. – Šola pridobiva dodatna sredstva, ki so namenjena osnovni dejavnosti (uspešne prijave na različne razpise, tržna dejavnost . . .). – Zaposleni so seznanjeni z namensko porabo sredstev in sodelujejo pri njenem načrtovanju. – Zaposleni menijo, da je zaposlovanje pregledno in da izbira kandidatov temelji na njihovi usposobljenosti za delovno mesto. – Urnik je ustrezno razporejen, oblikovanje in izvajanje predmetnika sta fleksibilni. – Zaposleni in učenci menijo, da je za zagotovitev njihovih pravic ustrezno poskrbljeno in da sta pravičnost in enakopravnost pri tem vedno na prvem mestu. Viri podatkov – poročila o inšpekcijskih pregledih, revizijska poročila, poročilo o med-sebojnem svetovanju; – samorefleksija; – povratna informacija strokovnih organov šole; – analiza podatkov iz internih dokumentov (pravilniki in drugi akti, po- godbe, sklepi, odločbe ipd.); – različni načini ugotavljanja zadovoljstva med učenci in zaposlenimi. 20 Standard 3 Ravnatelj sodeluje z okoljem Šola deluje v lokalnem, nacionalnem pa tudi mednarodnem okolju, pri če- mer namenoma in sistematično vključuje dejavnike, ki so glede na naravo in namen izobraževanja pomembni, ki prispevajo h kakovosti vodenja, po- učevanja in posredno k uspešnosti učencev. Tako je pomembno, da ravna- telj soustvarja dobro klimo in kulturo v šoli, da pozna, poudarja in udejanja uspešne oblike sodelovanja z družinami. Hkrati mora biti strokovno dejaven v lokalnem okolju, dejavno sodeluje pri razvoju šolskega sistema in vodenja. Da bi kar najbolje dosegli cilje vzgoje in izobraževanja, skrbi za sodelovanje z različnimi deležniki. Kazalniki kakovosti 3.1 Ravnatelj skupaj z učitelji, učenci, starši in drugimi pomembnimi dele- žniki ustvarja varno in spodbudno okolje. 3.2 Ravnatelj spodbuja take oblike sodelovanja z družinami, ki krepijo skupno odgovornost za učenje in razvoj učencev. 3.3 Ravnatelj dejavno sodeluje s predstavniki lokalnega okolja, šolskega sistema in drugimi ravnatelji. 3.4 Ravnatelj vzpostavlja sodelovanje z različnimi deležniki, da bi v šoli dosegli cilje vzgoje in izobraževanja. Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na straneh 22–23. 21 Vodenje vrtcev in šol to na , je ela anja e a na za v ,d emlja in vpliva nač enc (starši, to in akšen šole? k spr za učitelji)? rnost spošto ,uč ah na azijo? in z starši o ce v o malne s v delo v rbi pogledih in izr v sk o for jih ltur družinami upaj šole udejanjajo nosti, dela na? lja je? u z ako or v odločit anja k a v v (sk ltur K v da a in (so)odgo šoli ne u v a? zdr anja različne ljučujejo starši? vanje na v v vk edk razpr ičako oko odgo za limo s se aja m pr k emajo str zna imi se rb ravnatelj izv oja sodelo vz ,da sk sodelo vanja li ter zna spo pomembnih deležnikom, a ezno in a re to drug o sv ir ije p ev po jih ružbenod z azi v str g razmislek u iza vičnosti, te enc ra izr a uporablja sodelo starši za rb ako emlja, p telj K upaj drugim omo repi str in uč sk vna okolju sk pr k spodbuja spr ev? ra dogovarja jasno vija oblike ašanj telj telj telj telj telj ačine enje n vnosti, o se raz enc uč vpr na okolje? telj na na na na v a ojem spešne obr in ijah? v v u i) v alne v uč in ra d in sv g omogoča v ravnatelj vna ra ra očje? e ra ra nik m akšne .? tea ra ter or enje k rimeri ako ako ako li ako ako a rb ako ako a P K enakopr idr K starše šola K vzgojo str A način K K podr K sk K nef K uč N vzgojo • • • • • • • • • • in vne v , vih ko anj emlja starši o acij v s spr v str ičnost, m njiho v in staršev or in iso se: a in ičako oj k v pr inf pr v za spodbudno ih raz sodelujejo evanje in zične vsemi ževanje za a vnosti, vnost, fi isok spodbuja in ljuč no a ed v k žnosti obr ar m o ajo v deja v iz omembnih okoljem. v prilo vljanje p ltur iza u in take enakopr k omembno arja rb odnose p aja v mehanizmi omunicir Sk zagota retok ljučuje smiselno p radi starši k viz ust za G vk da rednote:v rbi eznimi enci, upnost. k uč učitelji mogoča starše .S zajemni ustr družinami . tako sk v medsebojne z da .O za ev idr oaktivno e omogoča. .Z pr lja, ev alno v enc obr jih učitelji, šola enost, enje vanje uč lok naslednje razlik d čenc da podbuja in iin uč ed starše u oljem ljuč in S agota oju za m to rbi, v ok vk sodelo .Z sk z oudarja acijo je ,za čenje raz vlja p nosti. šole u in ,starše ejemanje deležnik nosti ev in v e arv or zaupanje ako ajo enc enc ,spr ,k komunik animi e uč vnosti čenju sodeluje zagota v u ,uč ričemer o sir odgov življenje o azalniko podpir telj ,p vanje e telj deja telj k ce in v ter edek vna upne vna ok tako vna pis a a O R dela okolje spošto psihosocialne spoštljiv zain sk medsebojno R napr otr in šolske podpor Ra| z i - i - k - v. 3 o raz- u - ra- ce d i uči- in p var- oko sk za in n telj z en- telj vanja dgo če uč imi spod- arja oblike ijo o vna ju upaj starši deležnik v in . vna pe rnost enje o tandar azalnik a a o S K R sk telji, ci, drug membni- mi ust no budno lje R spodbuja lične sodelo družinami, kr pno v uč zv 22 Standard 3 | Ravnatelj sodeluje z okoljem ?v osti , ako v am u v v amo k in no ...)? rugimi in e en? d rešit akoK rogr odenja rež p arierne in nega v njenega ljuč poštevajo vanju k vajajo u širšega in vanje u i,m vk emljajo ospodarst iz g ultur upnosti? telj spr v išje v k sk eščine okovnim repitev vanju evalnih iv denje okoljem v in sodelo ,člank k odzivajo? riobliko o vna in in až p pr v in in njako ? smiselno alne ra delo v im/str ajo ebe v za lnim vanje je v dela a odno oke ,izobr šoli lok otr oko zna gu p okolja lok v amo znanje eto str ojem tr str ramih z a ter na šole gr emembe g socialnega ednar ljučuje? d oj oje ,svo sistemsk v upnosti risv repo na ro m p p se p spr ro vk sv v k p raz sk be vanje vanju vlja, e ih sistema ako repitev sam torst iza otr k ružbenega romocijo k d emlja enaša ispeva rb učitelji učitelji p in p sodelo in evalnih spr sodelo spodbuja tudi zagota pr men pr ružbi? okolje? odenja? sk in in se až študijsk v v d esionalne e iza ljav br anj telj šolskega telj telj of telj telj rb telje ih telj telje v na e na ktivi, na širši pr na na sk izo na na na se v v ispodbuja ia očju v v e v v ljučujejo v v ? v ra tev ra ravnatelj ra ra ružbeno ra vk telj zagoto ra ra la ra ter d minjajoč tacije? vno podr tusa a e ita ako zah ako egijsk ako ako k ako ako vna ako vajanju ako ako p ako K in K (r K na K sta V K širše K spr koga ra K gospodarskega iz K visokošolsk orien K deležnik ka K deja • • • • • • • • • • • in vi repik ija zv sistema ost . okolja domo ra tako valen, dela. omemben, akov šole eji, p k odno elji. evalnimi vami anje; lnega trgu až v a in sodelo učit .muz išolskega na ciljev ednar lok je socialne izobr m nik odenja be iin (npr ustano v v e in ljučuje ebe odenjav otr mi vk otr ščin odenja p vnjak av edsta p e oseganju v v znanost, d pr oko k evalnimi spodbuja s in prakso emlja str až ejavno elodajalci ustano d emlja način d pr v spr i,v lteto), vanja se S znanja ljučujoč ispeva izobr k ter u . in jego anjimi pr izboljšuje ,v in društ fak anj ...) nos .N zun podjetji, v sodelo evanja. rep tako okolje drugimi je telje razmerja med z a na in e alnimi ljučuje oblike omisije pouč v ograme edagoško k in ,d ra lok pr p vk se vanju z pi anizacijami, šolami g .s no enja da družbeno re v družbena va k or različne e izmenjav uč v druge sodelo (npr ejad edmetne širše V .Za na rugimi tnerst tako mlja pr nova se e dz . zna in ar ter ...). evanja in JZ, p v spr odenja, različnimi v nanje šol renaša se po spodbuja lja z p v pouč telj ost telj vanje .MIZŠ, v jih ezuje vanja membe ostniko vna odziva vna e vnatelj a koa to a a odeluje akso R (npr k se za pov delo R spr R Vzposta ustanovami S star pr sodelo i z z - s e in ljav i až telj vanje telji. telj imi vzgoje vno imi di obr vna alnega ema vna a a edstavnik vna a zličn iz R deja sodeluje pr lok okolja, šolskega sist drug ra R vzposta sodelo ra deležnik zar doseganja ciljev in vanja. 23 Vodenje vrtcev in šol Primeri meril in opisnikov, ki kažejo, da je sodelovanje ravnatelja z okoljem učinkovito – Ravnatelj na različne načine spremlja zadovoljstvo različnih deležnikov s šolo. – Stopnja zadovoljstva različnih deležnikov s šolo. – Ravnatelj deležnikom omogoča različne priložnosti za razpravo o po- membnih vprašanjih in odločanje o njih. – Šola na različne načine vključuje starše. – Delež in aktivnost staršev pri vključevanju v različne oblike sodelovanja s šolo. – Člani sveta šole in sveta staršev na svojih srečanjih razpravljajo o učenju in dosežkih učencev. – Starši se na šoli počutijo dobrodošle. – Šola učence na različne načine vključuje v soodločanje. – Ravnatelj se redno in dejavno vključuje v profesionalne skupnosti rav- nateljev. – Ravnatelj tvorno prispeva k obravnavi in pripravi sistemskih rešitev in predlogov. – Ravnatelj dobro pozna lokalno okolje in sodeluje z njim. – Ravnatelj dobro pozna širše družbeno okolje (znanost, socialne spre- membe, nova družbena razmerja). – Število, vsebina in kakovost vzpostavljenih partnerstev in sodelovanje z delodajalci, izobraževalnimi ustanovami in drugimi organizacijami, društvi, ustanovami. – Raznolikost in učinkovitost mehanizmov za prepoznavanje spreminja- jočih se izobraževalnih potreb na trgu dela in v gospodarstvu (v pove- zavi s kazalnikom 9/PSI). – Odpiranje možnosti za pridobitev poklicne kvalifikacije/izobrazbene ravni čim širšemu krogu prebivalstva ter spodbujanje vpisa v šolo in posamezne izobraževalne programe (v povezavi s kazalnikom 10/PSI). – Delež sredstev, ustvarjenih s pripravo in izvedbo seminarjev po naročilu gospodarstva (v povezavi s kazalnikom 11/PSI). – Ravnatelj promovira šolo in izobraževalne programe v lokalnem okolju in v različnih skupnostih delodajalcev. – Šola redno spremlja stopnjo vpisa v posamezne izobraževalne progra- me in trende vpisa skozi leta ter se na to odziva z ukrepi (v povezavi s kazalnikom 3/PSI). – Pogostost, vsebina in kakovost mednarodnih sodelovanj, v katera so vključeni ravnatelj, učitelji, učenci (glej tudi zvezek 4: Varno in spodbudno učno okolje.) 24 Standard 3 | Ravnatelj sodeluje z okoljem Viri podatkov – različni načini ugotavljanja zadovoljstva deležnikov z obravnavami, raz-ličnimi dejavnostmi, projekti, sodelovanjem idr.; – analiza podatkov v internih dokumentih (poročila, projektna dokumen- tacija, analize trga dela in potreb delodajalcev v lokalnem okolju); – analiza odprtega kurikula šole, analiza izvedbenega kurikula šole; – dokumentacija o dogodkih za promocijo šole in izobraževalnih progra- mov (predstavitve poklicev, sejmi, informativni dnevi, publikacije, zlo- ženke); – dokazila o sodelovanju; – soavtorstvo različnih predstavitev, predlogov, obravnav ipd.; – mediacija, hospitacije. 25 Vodenje vrtcev in šol 26 Standard 4 Ravnatelj vodi razvoj šole in je odgovoren za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti Ravnatelj sistematično, načrtno in v sodelovanju z vsemi pomembnimi dele- žniki vodi razvoj šole in pripravlja njen razvojni program, v katerem so opre-deljeni razvojni cilji, usmerjeni v izboljšanje učenja in poučevanja. Skrbi, da v razpravi o ciljih sodelujejo vsi pomembni deležniki (učitelji, učenci, starši, delodajalci itd.). Ravnatelj omogoča (in skrbi za to), da v šoli izvajajo načrtovane dejavnosti, s katerimi dosegajo zastavljene cilje, in njihovo uspešnost sproti spremljajo tudi na ravni šole, pri čemer si pomaga z različnimi podatki. Na temelju sprotnega spremljanja ravnatelj ob koncu šolskega leta ali razvojnega cikla skupaj s timom za kakovost, učitelji in drugimi deležniki ovrednoti doseganje zastavljenih ciljev. Skrbi za poročanje in zagotavlja, da so informacije o rezultatih in učinkih delovanja dostopne vsem pomembnim deležnikom. Na temelju ugotovitev in sprejetih ukrepov vodi nadaljnje načrtovanje dela v šoli. Ob tem razvija in krepi kulturo kakovosti, s poudarkom na zaupanju, po-zitivnem odnosu do razvoja in sprememb ter na skupni odgovornosti za ka- kovostno delovanje šole. Spodbuja in omogoča nenehno krepitev zmožnosti učiteljev za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (UKZ) s samoevalvacijo ter se na tem področju tudi sam uči. Kazalniki kakovosti 4.1 Ravnatelj vodi razvoj šole in skrbi za sistematično ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo. 4.2 Ravnatelj skrbi za organizacijski okvir ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednicah na straneh 28–29. 27 Vodenje vrtcev in šol i ta in pr vo o?v ciljih očnih načr ciljev? a delo? ne namen? anje? o v v zpr e zlične rimer ljajo to v oje ojnih oko rimi p cilji? sebi v ra dolgor ra a podatkov vnega sv te o v sodelujejo zv na str a načr ra ks samo zličnim razpr odločit delo tudi ra ost) pne ojnimi u v ni in zujejo? v ljučuje e ktivno anih vah zbranih e edeljenih a v sk izmenjav raz oča vk v to it a tujejo ako aktivih, ciljev? v nadaljnje opr pov letnega k jih o očanje por za že čitelji in načr za načr p animi or podlagi razpr jimi u ememb? e ako in n v mogoča p ugoto ciljev k z a spodbuja a a d ma cilji spr o izbr o ,na in ,da a z d temelj timom in in to izije se evanje e v vlja, ogr s razpr zastavljenih vlja, ano v čitelji razmislek tir iza a, ma v pr o ojnimiv u vit esnič ezanih a oseganju za rb uvajanja vne zir upaj ur v d d sk o zagota raz ko z es (sk omogoča o spodbuja zagota gotou o deležnikom ojnega oc ,po vlja, gumen ašanj telj str poslanst šole telj zv pr telj telj doseganje telj telj ladu emlja in kse ,ar vpr na na na na na v iz v ra na sk ra odi v spr v e v ljučne v ra itev ra vi v p vno a v v ra ra a ravnatelj ra zagota k ra sti e ko o da ko emljajo ko o so v rimeri ako ako ipr a ako ako ako ako a ako o P K izhajajo usmer K pr in K K načine K razpr spr K dobr K K str da K pomembnim • • • • • • • kak s ter . ljanje v vni v e so ciljev v vanju a delo nosti,v it d ahv ezano zličnimi v to a eja v raz zagota ije d ljenih k rbi, starši, letni po ripr v načr in ugoto osk in p let), P m v tem da 5 enci, a ni vanih s omaga zasta i, uč a to in rb vljanje do ogr sip 3 evanja. pr načr es), retizir posk oc inaslednjem gota od oseganje pr u ojni pouč i(učitelji, d telj zv (pr konk ajanja ričemer za in ra p vna n izv cilje a re obdobje šole ti), R o enja eležnik vlja i. a rednoti v d v (za uč cilji tk udejanjijo vljene oj ripr ezulta P emljanje (r oda odgo zv p čitelji repi, vanje zasta u k je ra ...). spr u to .d in deležnikom. in in pomembni rednostnip it evanja načr v oseči tivnimi ost o redno d v šole eni upnost so ouč eznimi a p alita str oj ojno sk ako ljuč ,d in vk k u zv zv k ,aktiv izboljšanje v lna to z in za ra v ra v a za spodbuja jih izadevajo pomembnim di lok eljev čenja in o odi ciljih rbi pr u v v eno o učit šole si timom oča o sk tivnimi azalniko v s por telj k telj a int tih) vni imi tita vna edotoč ra ter an upaj vna pis a zpr a v tem O R osr ra delodajalci, načr (načr Na k izboljšanje k Sk o upoštevajo Ra| -o - 4 v l- šo iza vlja- osti a d i tično v v telj oj rb eo . zv sk akok jo vna m ra in ema zagota a tandar azalnik a S K R di le sist ugotavljanje in nje ss vaci 28 Ravnatelj vodi razvoj šole in v i s tom eni ruge ost d v , čenja in načr ko u ljuč in učiteljsk tivno a vk a ta? k čitelji v šenj in edu? u ost u zr ednotenje no za rb v s izk ra aktivi načr izboljšanje in ,vr v oper elovnim sk omen v emljanje d za evanje in p ako in k eja vni tima ost UZK a d v ko ,oddelčni ljuč pno ir ,spr o vnega za akse u v elom ako d letnim delo k vk pr sk str z refleksijo čitelji izbor delo omo u učiteljev za vajanje vsebinsko žnosti ...)? pr iizboljšali vija ezuje b vsi imajo v tim in ezuje ,iz v raz so zmo podpira po va naj letnega da po in vanjem izmenjava da iučiteljsk ogramom, ost? o vanje vlogo .)? telj oje v otokolov zna jo i, pr ter to delo sv a rb itd na .usposabljanja, ,pr ako k ko v in k epo ak jnim alizaciji ra (npr spodbuja, akšno pr ,s spodbuja šoli? posk .načr ogramsk timi samoevalvacijo o re evanja? omogoča, itev za v K v repijo ter (tj .pr o ito edsebojna v k telj telj telj telj raz telj m dela ZK z pouč usmer rnost na na na na na v v v U enje)? (npr odenjem e rojektni v činko v in v tično ravnatelj ov ra evanja, ra ra ra zuje očilom u ra faz ,p e ako ako ako ako ednot upine ako por ako ojim enja ako K odgo K samoevalvacije pouč K lastnega K vse vr sk zbor K pov in K sv uč K sistema samoevalvacijo dejavnosti, uporaba • • • • • • • , z di va, ra esom. šoli g obude vni telj v ostno ljučuje p ejst v d roc vk in delo iz p vna ko s ,da a a ra k p ce to za rednotenja ričemer letni ro učnim p iza izboljševanje v ,p ičemer rojektep r rb je in am, deljena, te šole ,pr oma redvsem az .Sk etnosti ni rogr p zir or šole česar v šole nosti,v p o p spr ra oj emljanja ta), in eja v na d ojni zno spr . vanje v načr delom e raz namen az di do (r stru o znanja vanje delo v ojim v osti, v samoevalvacijo različne to in va vnega sv s s no kov odnos njim a z osti k sodelo vpeta delo en ezuje umen vitejša v e in v ok (samo)evalvacije op d ezujejo upaj ako omogoča. v k ultur in tost sk jo k pozitiv letnega op učinko in ridobivajop oj seboj st ,in v st Ima ,odpr ljučnih o k v o vsi v vljanja raz ed učiteljev samoevalvacija iz ,m ako je realizaciji k akok evanja. elad tudi o za zagota zaupanje za tegijami ,da rb in a spodbuja pouč to samoevalvacijo str dela, vidno očilo sk itim samoevalvacijo in deležnike iza v ljanja raz por v rb bila je t, ajno vnatelj učitelji bi a enja r tr osk zlične a zličnimi R uč lastnega medsebojno P ra k načr da Da vzposta ugota ra in - lja go in v u sti. telj vljanje za ov vna vir o a vljanje k R vzposta ok ta zagota ka 29 Vodenje vrtcev in šol Primeri meril in opisnikov, ki kažejo na učinkovito sodelovanje ravnatelja z okoljem – Šola ima zapisane razvojne cilje na področju učenja in poučevanja ter pripravljen razvojni program. – Učitelji poznajo razvojne cilje šole in jih z različnimi dejavnostmi uresničujejo. – Z razvojnimi cilji šole so seznanjeni vsi pomembni deležniki (učenci, svet šole, starši . . .). – Razvojni cilji so operativno razdelani v letnem delovnem načrtu šole, načrtih za delo aktivov in drugih skupin (npr. programskih učiteljskih zborov, oddelčnih učiteljskih zborov, projektnih timov) ter v letnih pri-pravah učiteljev. – V šoli sproti spremljajo izvajanje načrtovanih dejavnosti in doseganje zastavljenih ciljev (npr. s strokovnimi razpravami, z vmesnimi analizami, s sistematičnim pridobivanjem povratnih informacij od učencev . . .). – V šoli dosegane zastavljenih ciljev spremljajo z zbiranjem in uporabo različnih kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. – Šola ima letno poročilo o samoevalvaciji oziroma poročilo komisije za kakovost, ki ga ravnatelj obravnava skupaj z učiteljskim zborom in upo- rablja za nadaljnje načrtovanje. – Letna poročila o samoevalvaciji obravnava in sprejme svet šole. – Ugotovitve o doseganju ciljev in priporočila (ukrepi) za nadaljnje delo izhajajo iz podatkov. – V šoli je vzpostavljen sistem kakovosti (v povezavi s kazalnikom 1/PSI). – Večina učiteljev ima pozitiven odnos do samoevalvacije. – Večina učiteljev je motivirana za uvajanje izboljšav. – Vzpostavljen je tim za kakovost, ki dobro deluje. – Jasno so opredeljene vloge in naloge ravnatelja, tima za kakovost, ak- tivov in drugih skupin ter učiteljev na področju UZK s samoevalvacijo. – O prizadevanjih za kakovost šola sistematično obvešča tudi druge de- ležnike (starše, delodajalce idr.) in jih vključuje vanje. – Iz dokumentacije šole je razvidno, da je samoevalvacija povezana z njenim rednim delovanjem (razvojni program, letni delovni načrt, poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta). – Ravnatelj in učitelji sproti in sistematično spremljajo svoje delo in se o ugotovitvah odprto pogovarjajo. – V šoli na različne načine sistematično krepijo zmožnosti učiteljev za UZK s samoevalvacijo (npr. interna usposabljanja, udeležba na seminar- jih in konferencah . . .). – V šoli si učitelji pogosto izmenjujejo primere dobre prakse na področju učenja in poučevanja. 30 Ravnatelj vodi razvoj šole Viri podatkov – podatki iz šolske dokumentacije (razvojni program, letni delovni načrt, poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta, letne priprave učiteljev, poročilo o kakovosti itd.); – podatki iz internih dokumentov (zapisniki srečanj ipd.); – povratne informacije, neformalni pogovori; – različni načini ugotavljanja odnosa do UZK s samoevalvacijo – razprava, vprašalnik ipd. (glej tudi zvezek 6: Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo.) 31 Vodenje vrtcev in šol 32 Navedena literatura Brejc, M., in J. Erčulj, ur. 2009. »Ravnatelji raziskujejo svoje delo: akcijsko raziskova-nje.« Učno gradivo, Šola za ravnatelje, Ljubljana. Brejc, M., in J. Erčulj. 2008. »Spodbujanje profesionalnega razvoja ravnateljev za izboljševanje prakse vodenja.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 6 (2): 5–21. Brejc, M., M. Sardoč, D. Zupanc, T. Ažman, G. Cankar, J. Erčulj, S. Gradišnik, A. Jurič, A. Koren, A. Savarin in A. Zavašnik Arčnik. 2011. »OECD Review on Evaluation and Assessment Frameworks for Improving Schools Outcomes: Country Backgro-und Report; Slovenia.« http://www.oecd.org/education/school/48853911.pdf Buck, A. 2016. Leadership Matters: How Leaders at All Levels Can Create Good Schools. Woodbridge: John Cat Educational. Clark, S., in T. O’Donoghue. 2016. School Leadership in Diverse Contexts. London in New York: Routledge. Dumont, H., D. Istance in F. Benavides, ur. 2013. O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Earl, L. M., in H. Timperley. 2009. Professional Learning Conversations: Challenges in using Evidence for Improvement. Dordrecht: Springer. Earley, P. 2013. »V učenje usmerjeno vodenje: kako se uresničuje.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 11 (2): 3–16. Erčulj, J., ur. 2008. Kazalniki kakovosti na področju ravnateljevega dela. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Erčulj, J. 2014. »Ravnatelj kot spodbujevalec v učenca usmerjenega poučevanja in sodelovanja.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 12 (2): 79–96. European Commission. 2010. »School Leadership for Learning.« http://ec.europa.eu /assets/eac/education/experts-groups/2011-2013/teacher/learning-leader _en.pdf European Commission. 2012. »Supporting the Teaching Professions for Better Learning Outcomes.« SWD(2012) 374 final, European Commission, Strasbourg. European Commission. 2013. Key Data on Teachers and School Leaders in Europe. Lux-embourg: Publications Office of the European Union. Grah, J. 2017. Vključujoča šola: priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Hargreaves A., in M. T. O’Connor. 2017. Collaborative Professionalism. Melbourne: Centre for Strategic Education. Harris, A. 2013. »Distributed Leadership: Friend or Foe?« Educational Management Administraton & Leadership 41 (5): 545–554. Harris, A., in M. Jones. 2017. »Middle Leaders Matters: Reflecions, Recognition and Renaissance.« School Leadership & Management 37 (3): 213–216. 33 Vodenje vrtcev in šol Harris, A., in D. Muijs. 2005. Improving Schools through Teacher Leadership. Maiden-head: Open University Press. Hattie, J. 2016. »Clearing the Lens: Addressing the Criticisms of the Visible Learning Research.« Corwin Connect, 22. junij. http://corwin-connect.com/2018/06/ clearing-the-lens-addressing-the-criticisms-of-the-visible-learning Istance, D. 2015. »Pomembnost vodenja v mednarodnem projektu OECD o inovativnih učnih okoljih.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 13 (1): 3–24. Katz, S., L. M. Earl in S. Ben Jaafar. 2009. Building and Connecting Learning Communiti-es: The Power of Networks for School Improvement. Thousand Oaks, CA: Corwin. Koren, A. 2007. Ravnateljevanje: vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje. Koren, A., in M. Brejc. 2019. »Educational Leadership: Small Countries’ Respond to Globalisation, Slovenian Case.« V Educational Leadership in Policy: Challenges and Implementation within Europe, ur. Á. H. Ingþórsson, N. Alfirević, J. Pavičić in D. Vican, 205–219. London: Palgrave Macmillan. Leithwood, K., K. Seashore Louis, S. Anderson in K. Wahlstrom. 2004. »How Leadership Influences Student Learning.« http://www.wallacefoundation.org/ knowledge-center/Documents/How-Leadership-Influences-Student -Learning.pdf Lieberman, A., C. Campbell in A. Yashkina. 2016. Teacher Learning and Leadership: Of, by and for Teachers. London in New York: Routledge. MacBeath, J., in N. Dempster, ur. 2009. Connecting Leadership and Learning: Principles for Practice. London in New York: Routledge. Murphy, J., in C. V. Meyers. 2008. Turning Around Failing Schools: Leadership Lessons from the Organizational Success. Thousand Oaks, CA: Corwin. National Association of Secondary School Principals and National Association of Elementary School Principals. 2013. Leadership Matters: What the Research Says About the Importance of Principal Leadership. Reston, VI: Principals and National Association of Elementary School Principals. OECD. 2013a. Leadership for 21st century Learning. Pariz: OECD. OECD. 2013b. Synergies for Better Learning. Pariz: OECD. Reeves, B. D. 2009. »The Learning Leaders/Model Teachers.« Educational Leadership 66 (5): 58–86. Robinson, V. 2011. Student-Centered Leadership. San Francisco, CA: Jossey Bass. Schleicher, A. 2018. World Class: Building a 21st-Century School System. Pariz: OECD. Seashore, K. L., K. Leithwood, K. L. Wahlstrom, in S. E. Anderson. 2011. »Investigating the Links to Improved Student Learning: Final Report of Research Findings.« https://www.wallacefoundation.org/knowledge-center/Documents/ Investigating-the-Links-to-Improved-Student-Learning.pdf Senge, P., H. Hamilton in J. Kania. 2015. »The Dawn of System Leadership.« Stanford Social Innovation Review. https://ssir.org/articles/entry/the_dawn_of_system _leadership Sharrat, L., in B. Planche. 2016. Leading Collaborative Learning: Empowering Excellence. Thousand Oaks, CA: Corwin. 34 Navedena literatura Silins, H., in B. Mulford. 2007. »Leadership and School Effectiveness and Improvement.« V International Handbook of School Effectiveness and Improvement, ur. Tony Townsend, 635–658. Dordrecht: Springer. Zavašnik Arčnik, M. 2015. »Vodenje za učenje.« V Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobraževanju, ur. M. Zavašnik Arčnik in Justina Erčulj, 5–26. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Zavašnik Arčnik, M., in K. Mihovar Globokar. 2015. »Profesionalni razvoj ravnateljev v zakonodajnih okvirih.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 13 (1): 79–99. Townsend, T. 2012. »Vodenje za učenje.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 10 (3): 3–16. Woods, P. A., in G. J. Woods. 2013. »Poglabljanje distribuiranega vodenja: demokra-tična perspektiva moči.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 11 (2): 17–40. West-Burnham, J. 2011. »Kje so meje?« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 9 (2): 3–13. 35 Standarde uporabljam, da reflek- tiram svojo prakso in razvijam vodstvene Vidim možnost spretnosti. za uporabo standardov, Potrebnega za uresničitev pa bi je veliko poguma, da slišiš, potrebovala tim . . . Če kaj ne deluje in kaj je treba ima šola dober tim, lahko spremeniti. dobro dela tudi z novim ravnateljem. Pred kratkim sem začela uporabljati Za uresničevanje standarde vodenja kot standardov oziroma del načrtovanja svojega uspešno vodenje vrtcev delovanja. Z njihovo in šol sta pomembni pomočjo lahko določim krepitev in podpora jasne cilje in si učinkovito vseživljenjskega učenja postavljam izzive ravnateljev. vodenja. Standardi Potrebna je so lahko dobro izhodišče nekakšna »mehka za novoimenova- prisila«, da bomo nega ravnatelja, da ravnatelji pri svojem vidi, kaj se od njega delu standarde dejansko pričakuje. uporabljali.