f ifál

Izhaja t. in 15. dne vsakega mesca, in velja za celo leto s gold. SO kr., za pol leta 1 gold. SO kr.
Tečaj FI. V IJubljanl 15. oktobra 1866. List 20. Prijatelju v daljini.
IFrikrat, glej! se luna mlada	Čista sapa tukaj veje,
Naglo se je ponovila, Od kar rada al' nerada Solzna sva se poslovila.
Tretji mesec je pretekel! — Ne! — ne govorim resnice Leta naju tri, bi rekel, Ločijo vodé, gorice.
Še ločitve divja rana
V	žalostno mi sérce seže,
V	persih vedno zakopana Me s teboj ljubezen veže.
Slajša cvetek je vonjava, Vcepljena je globokeje V naša serca želja prava.
Slavcu vsak dan naročujem, Da naj serčno te pozdravi, Luno bledo poprašujem, Li živiš še majki Slavi?
Zdravo tedaj, dragi brate! Da ne zmanjka ti veselja, Da boš včakal čase zlate, Moja je edina želja.
M. Turek.
Ljubezen do poklic».
Pogosto se pritožujejo učitelji, tla so preslabo plačani za svoj veliki trud; svet pa jih tudi malo čisla, ker so revni; ko bi bili bolje plačani, pravijo, bi svojo službo bolj ž veseljem in bolje čislani tudi z večjim pridom opravljali. To je vse resnično, in kako nedosledno je, ko svet čedalje več zahteva od učiteljev—za njih plačo pa le toliko stori, da životarijo; pomisliti pa je tudi treba, da zanikernega delavca tudi boljša plača ne poboljša, in naj bolj plačani učeniki ali duhovni še zato
niso najboljši delavci. — Učenik pa tudi s svojim stanom ni zadovoljen, če svoje službe ne opravlja iz višjih namenov, če le gleda na to, kar ga čaka na tem svetu. To sicer velja od vsakega revnega človeka, posebno, če živi v stiskah; pred vsem pa mora učitelj ta višji namen, vse zavoljo Boga, ki zapoveduje ljubezen do bližnjega, zmirom pred očmi imeti; ljubezen učenikova do svojega stanu izhaja iz vere, ima svojo podlago v veri, in najde tudi v veri moči za nevtrudljivo delovanje. Učenik naj spoznava, da je njegov stan imeniten in častitljiv, naj ima živo vero, in plačila za svoje delo naj bolj pričakuje na unem svetu.
Grajščinskemu gospodu na novo prišlemu se pokloni veški učitelj s temi besedami: „Jaz otroke podučujem, in sem gospod v tej vasi". „Kaj?" reče gospod, „ali ne veste, da sem jaz grajščinski gospod, in je vas moja". Učitelj odgovori: „Meni so pokorni otroci, otrokom matere, materam pa očetje. Sedaj pa sami sodite, nisem li gospod v vasi ?"
Ne bilo bi dobro, ko bi bil učitelj na tak način gospodar v vasi, ali njegovo delovanje sega globoko v družinsko življenje. Starši mu zaupajo svoje najdražje blago, nedolžne otročiče, naj iz njih izreja umne ljudi in dobre kristijane. Zato je tudi sv. Janez Zlatoust rekel: „Višej od podobarja cenim gojitelja, kajti ta izdeljuje živo podobo Kristusovo". Koliko pa je človeška duša vredna, to pa nam pove sveta vera; posvetni človek se ne bo dosto menil, za enega človeka. Če tedaj šolo z vernim očesom pogledamo, spoznamo, da je naprava božja za podučevanje neumerjočih duš; učenik pa je orodje v rokah ljubega Boga, ki izreja duše za nebesa, je sodelavec tistega, kije rekel: „Najte malim k meni priti".
Učenik je vertnar v božjem vertu, ki oskerbljuje mlada drevesa, da veselo rastejo na zemlji, potem pa se vzdignejo do svetih nebes.
Učenik je angel varh otrokom, ki jih k dobremu napeljuje, varuje hudega, in jih svari pred hudim. Učeniki so tudi misijonarji v svojem krogu; in neki imeniten cerkveni knez je imenoval duhovne desno, učenike pa levo roko katoliške cerkve.
Se ve, da tako misli od učiteljskega stanii le tisti, kdor ga gleda z vernim očesom. Navadno se pa od učitelja vse drugače misli in govori, njih stan se ljudem zdi milovanja vre" den; potreben je, pravijo, pa za učitelja je tisti, kdor za kaj
drugega ni sposoben; starši in rejniki pa dostikrat vse kaj drugega store, kakor pa, da bi učenika podpirali. Ker pa sedaj govorim le od idealov, hočem na dalje popisovati učenika, ki ima živo vero v sebi. Zopernosti in težave mu ne odvzamejo ljubezni do svojega stanu, svojo službo opravlja, ker mu je Bog ta stan odločil, za njega je ta stan naj primernejši, v njem si hoče služiti nebesa. Če ravno vidi, da dostikrat malo opravi, pa veselja le ne zgubi, ker pri Bogu ga čaka plačilo za njegov trud, od Boga tudi pričakuje, da bo blagoslovil njegovo delo, ker se spominja besed: „Ne tisti, ki orje in seje, kaj velja, ampak tisti, ki rast daje". Če 11111 je svet nehvaležen, ni žalosten, sej ni delal zavoljo ljudi, pa se tudi ne boji ljudem zameriti, kedar spolnuje svojo dolžnost. Vse stiske in težave mu služijo k dušnemu pridu in njegovemu poboljšanju.
Tako misli in ravna učitelj, ki zajema iz vere ljubezen do svojega stanu; kar pa človek rad stori, to stori z veseljem.
Navesti bi mogli še druge nagibe, kteri priganjajo učitelja k vestnemu spolnovanju njegovih dolžnosti; med temi bi bili: ljubezen do otrok, veselje do podučevanja in posebno ra-doljubje. Kar se pervega tiče, mislimo, da na dolgo otroke ljubi le tisti, ki spozna imenitnost človeške duše, z drago rešnjo kervijo odkupljene, tedaj le zopet veren človek. Kar se tiče ljubezni do podučevanja, godi se z njo, kakor z vsako drugo rečjo, s ktero se človek za svoje veselje ukvarja, dostikrat se v nasprotno preverže, posebno če človek namesto veselja, najde le britkost in grenkost. — Rodoljubje dalje je tisti platnen, kteri človeka ogreva v blage čine. Pravo rodoljubje pa ravno izvira iz keršanske ljubezni, iz živega spoznanja, da je človek zato na svetu, da drugim dobro dela, in to ljubezen pa skazuje naj poprej svojemu rodu. Brez keršanske podlage se pa rodoljubje preverže v velikansko samoljubje in samopridnost; narod mu je le zato drag in mil, ker ga slavi in časti. — Tako tedaj le v sveti veri najde učitelj zdatno in stanovitno moč, da svoje težavno delo veselo ¡11 kolikor mogoče dobro opravlja, le vera ga varuje maloserčnosti v njegovem revnem in nizkem stanu.
n. m.
Otrok doma in v šoli.
CD.lje.)
2. Otrok t soli.
Starši! kedar so vam vaši ljubi mali pod varstvom božjem lepo dorastli do brihtnosti in do let, ki jih šola zahteva, le veselo in zaupljivo jih pripeljite v šolo. Gotovo resničen je pregovor: Majhni otroci majhne skerbi, veliki otroci velike skerbi; skerbi za otroke rastejo z vsakim dnevom. Zaželeno vam bodi, da v šoli imate napravo, ki vam vedno težjo butaro izreje otroške nositi pomaga. Od kar ste svoje otroke šoli izročili, teža za njih blagor sloni na dvojnih ramah. Tudi šolo smemo imenovati prav natorno, po božji naredbi vstanovljeno izrejnico mladosti.
Vir njeni je zastavljen na prirojeno postavo človeške natore, po kteri za to, česar sam doveršiti ne morem, pri svojem bratu iščem pomoči. Starši sami nezmožni, svoje otroke tako izrediti, kakor je njih za blagor njihovih otrok vneto serce želelo, skerbe si dobiti pomočnikov, ki so zmožni s svojo večo umetnostjo bolj na tanko izuriti otročiče. Tako se je pričela primerna zveza, ki mora biti med starši in podučevavci njih otrok, po kteri prevzame vsaki svoje dolžnosti, podučevavec skerb, otročiče kar je moč dobro učiti in njih serce boljšati, starši skerb, podučevavce svojih otrok hvaležno podpirati. Kdor vživa dobrote, tudi dolžnosti z njimi prevzame. Od tod tudi izhaja spoštovanje, ki ga ljudski učenik, ako je tega imena s svojo večjo oliko vreden, po pravici pričakovati sme.
Ako iščemo šoli poteijenja od Gospoda samega, nam ni treba hoditi v raj, da bi ondi kazali naj boljo šolo, v kteri je Gospod sam podučeval Adama in Evo; ni se nam treba toliko sklicovati na božjo napravo, s ktero je Bog nevkretno ljudstvo svoje po posebnih možeh podučeval in ga odrejal. Reči smemo le: Velikokrat in po mnogih potih je govoril Bog po prerokih, poslednjič, tiste dni, nam je govoril po svojem Sinu. Ta se imenuje po vsi pravici učenik, ki uči z močjo. Napravil je za ves človeški rod učilnico, ki s soglasno omiko uma in serca, ljudstva ve voditi, da dosežejo svoj preimenitni namen, časno in večno srečo. Ne le z močjo, tudi ljubeznjivo je on učil; v njem ljubezni polnem učeniku, je vterjena prava vez, ki učenika in učence lepo sklepa. — Le toliko tedaj šole svoj namen dosegajo, kolikor so resnični posnetek šole Jezusove. Ta resnica, menim, je tako jasna, kakor je jasno, da
brez Kristusa sreče za človeštvo ni, ali, kakor vsaki ve, da brez solnca bi ne bilo dneva. Zelo pa jo vendar prezirajo vsi, ki tako radi s svojim jezikom zalecvajo in v svojih spisih nasvetujejo, naj bi se ločila šola od cerkve — ali z drugimi besedami: naj bi se odpravil iz šol duh keršanski. — Materna zvesta pomagavka, naj bo nje hvaležna hčerka, cerkvi naj šola skerbno pomaga; naj bo z njo nadaljevavka zveličanega dela Kristusovega, naj skerbi z njo vse privabiti k Kristusu, da postanejo deležni obljub njegovih.
Kakor so tedaj starši svoje otročiče sprejeli od Boga samega v izrejo, tako jih izroča šoli Gospod sam, po svoji namestnici sv. cerkvi.
Domača izreja in šola imate tedaj ravno tisti namen: po Gospodovem povelji nad njegovimi ljubljenčiki čuti, jih podučevati in za njih telesni in dušni blagor skerbeti.
Otrok v šoli je tedaj ravno tako v varstvu namestnikov božjih, kakor pri svojih starših. Pomniti pa je le, da tudi šolarčki vedno ostanejo vaši — ljubi starši, le hranjenčiki šole so.
Zato si morata, potem ko so otroci šoli izročeni, dom in šola, prijazno roke podati, in v lepi vzajemnosti za odrejo otrok skerbeti. Kteri koli iz med nju dolžnosti svoje ne stori, se zelo pregreši. Šola! le tudi ti vedi, kaj imaš izročenega, in kdo ti je izročil! Mladino, — staršev, človeštva podporo, sv. cerkve lepoto, angelov in Boga samega veselje. Ti vsi tedaj smejo tirjati, da se jim odgovoriš, kako so ljubi mali v tvojem varstvu oskerbljeni! —
Ne more pa naše kratko sporočilo razlagati bolj natančno, kako naj se ravna v šoli z otroci, le kratko naj še opomni posebnih priložnost, v kterih naj bi se lepo vjemala šola in domača izreja.
Gotovo je to: Šola naj lepo zida na podlago, ki jo ji pre-skerbi domača izreja; domača izreja naj krepko podpira, kar je šola zidala.
Kedar se cepi mlado drevesce, se morata divjaček in cepič lepo vjemati; tako se mora šolski poduk z domačo izrejo lepo skleniti, precej pri začetku šole. Z ljubeznjivostjo materno, in z zvesto, modro skerbjo očetovsko se poniža učenik do slabotne zmožnosti malih; z njimi otrok postane, da nauke umu in sercu otroškemu dovzetne napravi. Težke te umetnosti — slabim slab postati, da bi slabe pridobil, vsem vse postati, da bi vse zveličal (1. Kor. 9, 22.), se mora pa ucenik sam učiti, in sicer prav posebno v bukvah ljubezni.
Ljubiti otroke je šoli kakor staršem poglavitno pravilo, ki jih uci izrejo otrok prav vravnati. Učenika, ki sebi izročene male ljubi, — veseli obraz, pohlevna beseda, priprosti nauk, mične prilike, dobro-voljno opominovanje, poterpežljivo 10-kratno, 100-kratno ponavljanje, kmali popolnoma njemu vda otroška serca, in kdor stopi v njegovo šolo, nehote se spomni ginljivo lepe podobe evangeljske, ki nam kaže Jezusa, zgled učenikov, v sredi ljubih malih, žarečega mile ljubeznjivosti do njih. Učenik, ki tako s svojimi šolarčki ravna, jih tudi kmali popolnoma spozna. Lepo, odkritoserčno mu mali navadno pripovedujejo, kako opravljajo svoje juterne in večerne molitve; razodevajo mu, kako so s svojimi bratci in sestricami prijatli, odkrivajo kakšne tovaršije, kakšne igrače imajo; ne za-molčijo mu, kako se vedejo na samem, kako z drugimi. Iz tega pa kmali ve, kje je treba napčnosti poravnati, kje pomankljivosti spol-novati. In ko pridejo starši — kakor učenik pričakuje — poprašat za svojega otroka, jih lahko opomni, kaj naj pri izreji otroka popravijo. Tako se z združenimi močmi odpravljajo napčnosti otročje. Naj bi pač tudi res tako bilo! Ali kaj, ko staršev naj večkrat let in dan blizo ni! Le če bi se učenik čez otroka pritožil, ali če po svoji dolžnosti napčnosti otročje domu naznani, ali otroke ojstreje posvari; le ko pride čas perve spovedi ali pervo sv. obhajilo, in se leni in preporedni otroci k sv. zakramentom ne puste, — le takrat zvedo nekteri starši za učenike, da jim, ali obstransko, ali če so dovolj zarobljeni, gerdo zabavljajo — namesto se svoje za-nikernosti sramovati in otroke zasluženo posvariti. Taki nespametni starši pa še več pripomorejo, kot nevkretnost malih, ki res veliko truda učenikom prizadeva, da je resničen stari latinski pregovor: „Quem dii odere,psedagogumfecere", ali po domače: Ubogi so ljudski učitelji!
S tem pa nikakor nočemo enostransko zagovarjati merzlote tlačanskih učiteljev, ki bi le svoje ure v šoli dopolnili in se malo zmenili, ali se otroci kaj nauče, ali ne; tudi ne priterdimo s tem odljudnosti, ošabnosti, po kteri bi se učitelju komaj vredno zdelo, priprostim staršem na njih priproste vprašanja odgovarjati. Obema velja doseči silo imenitni, že omenjeni namen; tedaj je posvetvanja prijaznega obema potreba.	(Konec Prih.)
Odgovor
na poslednja 3 pisma Tovarieva v l. 11., 12., 13.
(Konec.)
Dalje priterja T. str. 182 spodej v 12., da je naš rod v veri res slabši od prejšnih, pa hitro tudi vpraša: Koliko je pa ljudska šola kriva teh zlegov ali djansko ali z zamudo? Naša ljudska šola še ni en rod stara . . . tedaj šola sedanjega rodu ni popačila.
Ta dokaz ima s korenom spodkopati ter popolno uničiti terpko ono očitanje v D., daje šola kaj kriva pešanja v dobrem. Pa oglejmo ga, morda se da cepin kje vanj zasaditi in zrušiti težka ta skala!
D. ne govori megleno ali skrivnostno, ampak jasno in določno; ona nikjer ne terdi, da šola ljudstvo pači t. j. djansko in nalašč v slabo napeljuje; terdi pač samo to, da je šola precej kriva pešanja v dobrem po napčni razlagi kerš. nauka in druzih ondi navedenih pregreških v otročji odgoji. — Ali po T. ljudska šola še ni en rod stara, kako bi zamogla že ona kriva biti mlačnosti odraščenega rodu?—Res naš rod še ni imel sploh in povsod šol po sedanjem kraji s svetnimi učitelji za branje, pisanje i. t. d. (pa saj D. ne dolži, da bi ti šolski predmeti ljudstvo kazili in pačili, ker so sami na sebi pač nedolžni, človek jih rabi in obrača na dobro ali na slabo) pa šolo za učenje kerš. nauka ima pri nas skor vsaka fara že vsaj dva rodu od tiste dobe namreč, kar so začeli zoper staro prejšnjo navado dušni pastirji sami otroke učiti za pervo spoved in sv. obhajilo po več tednov in mescev, vsaki dan v tednu, časi celo po dvakrat na dan tako ostro, da topejši niso do 15. leta smeli k božji mizi pristopiti. Mladina je imela tedaj v krajšem času gotovo toliko ur za kerš. nauk odločenih, če ne več, kakor v naših šolah; napeljevala se je, priganjala in deloma tudi učila slovenski brati; nekteri celo niso popred spuščali otrok k sv. obhajilu, dokler niso znali brati. Niso li tedaj imele fare ostrih šol za kerš. nauk ? Niso li ravno te šole matere priprava in prelaz v današnje vsakdanje? Pa ravno po teh šolah, t. j. po napčni razlagi kerš. nauka v njih, se je jela širiti vnemarnost in zanikernost v dobrem. Kako to? Takrat namreč je gospodoval, se košatil in šopiril v razlagi sv. vere prevzetni pa merzli um — pravi lutranski duh. Takrat so učili „aufgefiartm
6eeIforger oljne elcnbe (Jafuiftif ein reineres unb ecfytereö SfjrifitentEium, ©otteöi unb nicijt SOienfctienmort mit grimblicfcer Slufflärung oljne merei, 9)iärc$en unb übermanntet Imagination". Učili pa so takrat „geläuterte SRoral, eine Sittenlehre nadj bern neueften ^ortfc^ritte ber Silofofie", ter so imeli drugačo službo božjo: einen vernünftigen ©otteöMenft, ganj gereinigte 2lnbad)t ttad? ber Se&re ßfyrifti oijtie ÜJleiu fc^enmac^ittterf. *) Taki apostoli so vzeli ljudstvo vse pomočke za mehčanje serea: zasmehovala se je pogostna ustmena molitev, zaničeval sv. rožni venec z križevim potom, kteremu so hotli po sili postaje ali štacione spremeniti; odpravili so pogostna sv. obhajila, božja pota, vse bratovščine (celo presv. Serca Jezusovega je bila prepovedana); češčenje M. B. se je po vsi moči zatiralo, celo v pridgah zoper njo govorilo še po samotnih hribovskih farah. Ua, lepih „štikelcev" bi zamogel iz verjetnih še živih virov navesti, pa zakaj neki ? saj je dosti, da vemo, kje je korenina današnje spačenosti. Tadanji rod je stermel in zdihoval nad slišanimi in videnimi rečmi, mladina pa se je veselo oklenila toliko prijetne „dispenze" v molitvi, spovedih i. t. d., in tako je omerznila, da je jel plevel pšenico dušiti/ Otroci tega rodu pa so še slabši postali in so menda ravno naš rod, njegov zarod pa ima šola z lesnik v žlahtno pleme spremeniti. Oni škodljivi duh je zdaj skor do dobrega premagan, samo v suhoparni in merzli razlagi kerš. nauka še nekaj straši. Manjka namreč navode k boljši, serce inehčavni, zravno pa se kupujejo posebno na dražbah katehetike, pridige in kateheze bolj ali manj v onem duhu pisane, ki se prijema nehote človeka, če se ga še tako skerbno varuje.
Kolikor merzleje pa se razlaga kerš. nauk, toliko manj se prijema serca, toliko manj ga mehča in k dobremu nagiba; toliko manj vsajenih čednost se prime, toliko bolj pa poganja plevel, raste ternje hudega nagnjenja i. t. d.
Torej, ali ni res, da je šola z napčno razlago kerš. nauka bila precej kriva in je še, več ali manj, da kerš. življenje peša in hira? Ali ni dalje oni nasprotni dokaz v T. — nerazletena bomba brez vspeha?
T, zavrača str. 183 spodej v. 5. izrek v D. 12. str. 90, da izšolani ljudje sploh več znajo kerš. nauka, kakor neizšolani.
*) Te besede so vzete iz predgovorov nekterih nemških pridig in katehez natisnjenih od 1. 1780—1830. Če že predgovor tako cvete, kak sad bo še le imela knjiga I	pu.
Pa T. navaja le učene, omikane ljudi, in ljudi po mestih; ali D. govori vse skozi samo od ljudske šole (posebno na kmetih, še od glavne želi bolj tečnega opisa od kakega veščega ravnatelja). Iz ljudske šole menda vender ljudje ne prihajajo učeni in tako omikani, da bi si bili že pokvarili želodec z oliko in omiko, s svobodo in prosto vestjo! Da je ljudstvo po mestih bolj nevedno, bi tudi lahko dosti vzrokov naštel, pa jih ni treba. Ljudstva na deželi sploh pa po skušnjah dušnih pastirjev pri velikonočnem spraševanji storjenih vé in zna tisti del več kerš. nauka, ki je hodil ie v šolo od onega, ki je zrastel brez šole. Da za to resnico lahko spričevala in poterdila dobim, stavim 100 goldinarjev na enega! Zamogel bi fare imenovati, v kterih ljudje čez 40 let skor nič ne znajo, pod 40 leti pa precej dobro, ker so se po novem učili.
Tretje pismo (T. str. 300) grabi terjenje v D. str. 90, da bi omehčanje sere kmali zboljšalo kerš. življenje, pa podkopuje zglede ondi v spričevanje navedene. Tako je delala po T. pri pervih kristijanih in sedela vdaljnih misijonih milost boija. Da, zares! brez nje ne opraviš nič; ali ona razsvetljuje naj pred um, pa mehča tudi serce, in nagiba voljo; brez tega mehčanja in nagibanja bi še ona ne opravila nič. Marsikdo dobro vé, kaj ima storiti, pa ne stori, ustavljate se serce in volja; ali en sam potisljej od teh dveh, in glej ! vse bo storil.
llesnice, da so zelo nevedni kristijani na Turškem vedno gotovi na boj za sv. vero, ne more po svojih mislih presekati, torej preskoči k popolno drugim mislim o zedinjenji z Rimom, cesar D. še zinila ni. Hic Rhodus, hic salta! — T. str. 201
v
spodej od besed: Ženski spol . . . meri na to, kakor bi bila D. samo mehčanje serca svetvala brez obdelovanja uma; ali D. vender nikjer ne govori, da ima pobožnost izvirati bolj iz ser-čnih čutil kakor iz umovih vodil; D. nikjer ne zametuje uma (prosim lepo, berite skerbnejše oni spis!), ona zametuje le samo bistrenje uma brez mehčanja serca, tirja pa potrebno obdelovanje uma z skerbnim mehčanjem serca, kar se je že dva rodii skor popolnoma zanemarjalo. Nikar se pa ne bojite, ledenih sere naših otrok ne boste z naj večjo kurjavo nikdar tako vneli, da bi postali fanatikarji, ker jih bode zmerzla okolica kmali ohladila.
v
Čudno se mi pa še to zdi, da imenuje T. str. 205 ljudsko šolo dete naj novejših časov, domâ v protestantovskih deielah
pa naseljeno tudi v katoliških deželah. S teuii besedami se T. sam v obraz bije, ker dokazal je 1. 1862 1. 21. in druzih, da je ljudska šola hčerka sv. kat. cerkve, tako stara kakor ona sama: jaz pa lahko spričam, da Luter sam je to spoznaval in ž njim spoznavajo to resnico še vsi pametni in misleči prote-stantje, ki samo to terdijo, da so oni bolj pospešili šolstvo in vednosti sploh.
S temi versticami sem menda odvalil skale na spis „ljudska šola" zavaljene; imel bi v „pretresovanji" še marsikak kriv sklep poravnati, pa za majhne karaničke se ne menim , dosti je, da oni spis življenje ohrani in veljavo.
Pretres v T. ima po vsem obsežku menda naj bolj ta namen, da bi branil šolo zoper očitanja v D., ter jo zopet obdal z odvzetim blišem; pa še celo božje vstanova n. pr. papeštvo in škofovstvo so imele svoje madeže v osebah, tako ima tudi šola svoje lise v osebah in njihovem delovanji. Dokler bomo pa mislili, da je šola dobra in brezmadežna samo zato, ker je šola, se ne bo gotovo nič popravljalo in boljšalo v njej.
Istinovič, učite\j.
Pomenki
o slovenskem pisanji.
XXXVII.
K. To menda vendar ni napak, da 15. č. e) pravim: Nebes Firmament, sltfves Leumund, Ruhm, so wie auch čudež und čiidež Wunder, statt: nebö, slov6, čudo, sind der Schriftsprache unwürdige Afterformen.
O. V staroslovenskem res ni brati teh oblik, in morebiti so nevedni pisatelji podaljšek es, s kterim se sklanjajo nektere srednje imena na o: nebo, pero, drevo, slovo itd. pripeli tudi imenovavniku, in nekteri so ga premenili celo v ez p. nebez, slovez itd. Čudež nisem doslej bral nikjer; stsl. je bilo čudo,-a in -esa.
v
D. Časih smo ločili nebo, a (coelumj, nebo, esa (palatum) in nebesa v množnini (coeli), in tako se da morebiti v pomenu ločiti čudo in čude«. Ali ste oblike es, ez in e* sploh zavreči v boljši pisavi, kakor n. pr. Janes-ez-ež, Jude«, Herode«, Pilatu*?/ Ali niso dobre in slovenske?
O. Slovanske niso; Slovenci jih pa imamo zlasti es in e® prav pogostoma. Poslednjo razlaga še Janežič str. 119, kjer pravi: e» kaže na osornega, sitnega ali samogolt-nega človeka, n. pr. derež, grabež, gulež, prevzetnež, revež, sitnež, snedež, storklež, tepež, zagovednež; vendar ima sama po sebi se širji pomen, n. pr. živež, delež, tepež, madež, padež, in tako tudi čudež itd. — Končnice ez Janežič nima, Metelko pa, in še v mnogih besedah, p. vitez, nebez, slovez, videz, samez, kladez, gobez, belez, penez, knez.
D. Ali je grajati v vseh teh besedah, ali samo v nebez, slovez in čudež?
O. Ako se pomisli na sostavljenke p. ljubezen, bolezen, in tema podobno prijazen, prijaznost i. t. d., ktere so vendar tudi občne , terditi ne morem, da bi bile omenjene oblike v no-voslovenščini „der Schriftsprache unwürdige After-fo r m en".
XXXVIII.
K. Vsaj opombi <§. 17. č. b): Zu bemerken ist, dass die steierischen Slovenen bei allen auf a Auslautenden den Gesellschaftsfall auf o j bilden: z rökoj oder z roköj, was auch der Schriftsprache dienlich wäre, um nicht blos dem Tone nach sondern auch der Form nach den Gesellschaftsfall vom Wenfälle zu unterscheiden« — in o pridevnikih 22, Č. g): »Im weiblichen Wem- und Ortsfalle der Einzahl wird der Biegungsauslaut ej statt i in der Schrift immer mehr üblich; hingegen kommt der Biegungsauslaut des weiblichen Gesellschaftsfalles der Einzahl: oj, obwol empfehlenswert, meistens nur bei den steierischen Slovenen vor« — ste (lokaj krotki in pohlevni!
D. Res imaš obliko ej pri pridevnikih v zgledu, t pa z oj — öj v oklepu; Janežič kaže nasproti praviloma -i (e/), piše v opombah k posameznim sklonom §. 116.: „Dajavniku in mestniku ženskih pridevnikov v ednini služite dve obliki: i in ej; p er v a je navadniša v danešnji pisavi, druga pravilniša in vsega priporočila vredna, ker ne rabi samo mnogim Slovencem, ampak tudi drugim slovanskim narečjem, vsaj za določne pridevnike; marsiktera dvoumnost bi se utegnila odverniti po njej"* — Zastran oblike o j pri pridevnikih molči, pri samo-stavnikih pa 89. pravi: Štajerski Slovenci govore še dan danes oj v druživniku, n. pr. Z bradoj giblje, z nogo j ziblje. N. ps.
O. O teh oblikah ali sklonilih sta govorila že „Tovarš" in Učenec (gl. Jezičn. I, 7 . . ,), kakor tudi v oblikah stranama,
stranäm, slranwA in stranema, stranem, slrane/t, pesmam in pesmim 18, a (gl. Jezičn. I, 34 in II, 7); le to naj še opomnim, da §. 17, e) prav po nepotrebnem pišeš det ca die Kinder, ker, dasiravno se stsl. bere d et'ca (nsl. bolje že de ti ca!), slovenski in vsi drugi slovanski pisatelji rabimo sedaj deca dece: in bi sicer pri sto in sto starih imenih marsikaj mogli oponoviti zoper lastnijo sedanjega živega jezika. O tem torej ni vredno govoriti. Manj krotka in pohlevna je pa druga opomba tvoja, ki se bere v 19!
XXXIX.
D. K 19. bi memogrede le opomnil, da je menda razloček med Goricam in Goričanom, in da je rodivnik na -an, kteri je lasten še nekterim drugim množinskim vasnim imenom, n. pr. Cerkljan, Dupljan, Gorjan itd. iz stsl. imen. Goričane, Cerkljane itd. po pravilu, po kterem se za mesto ali kraj imenujejo, meščan je ali krajani. — Razun tega tudi, da Metelko piše: Vini ver h, Janežič Vini ver h, ti pa Vin j i v er h, in kdo drug bi pisal Vini Ferh ali pa Vinji Ferh! ktero je pravo?
O. Pustimo to, pomenimo se ob kratkem le o tisti krotki in pohlevni graji: Anmassung und Sprachunkenntnis hat in der jüngsten Zeit: Novomesto, Novomesta, wie man es nie und nirgends hören kann, statt: Novo mesto, Novega mesta u. s. w. abzuändern angefangen«. (Vid. §. 19. str. 23.)
K. Pač res! Pa berita v letošnjih „Novicah" 1.6, kjergla-soviti slovničar graja, da so nekteri pisatelji slovensko ime Novo mesto premenili v Rudolfovo po nemškem Rudolfswerth namesti Neustadtl, in da so nekteri počeli pisati: „z Novomesta", „(pri) Novo mestu", „za No vorn es t o m" itd.
I). „Kadar beremo kaj takega, piše ondi tenki slovničar po novi „slovnici za oči", dozdeva se nam, kakor bi nas kdo . . . zauhoval. Pa menda čuti take (nevidne) zaušnice z nami vred tudi vsak trd (!) Slovenec. Ves narod slovenski sklanja mestna imena: S t ar i trg, N ova gora, Vovo mesto itd. ravno tako, kakor se sklanjajo narodna (samostavna) imena s prilogi: stari trg, nova gora, novo mesto itd. Živa duša ne pravi: „iz Starotrga", iz „Novogore, iz „Novomesta" itd., nego ves narod govori: „iz iVovega mesta" (kakor iz novega
mesta)" itd. — Tako pa govori narod po svoji stari pravici. Te stare pravice mu ne sme kratiti tedaj noben pisatelj".
O. „Ves narod govori tako — živa duša pa ne pravi!" — in vendar a) se cuje sim ter tje: „bil sem v Xov'-mestu, grem iz Xov'mesta; „ s polglasnikom, ki ga namestuje o, torej „v Xovomestu, iz Xovomesta"; in vendar b) piše oni slovničar „za oči" sam „Novomeščani", in tako se c) glasi pridevnik novomeški-a-o"; in sam pravi, da d) z nami vred pišejo drugi Jugoslovani „Carigrad, iz Carigrada: mi pa, Mokronog, iz Mokronoga" itd., in sam spozna, da e) pravi Sr-bin: „Beograd (o = 0, iz Beograda ali Biograda itd.", da f) nemško ime „Xeustadtl" tudi ni na dvoje razdeljeno, in naposled mora viditi sam, da pisatelji, ki so to pisavo nasvetovali, se je vkljub tvojim in njegovim nekrotkim in nepohlevnim besedam deržijo, in se je morebiti celo vprihodnje deržali bodo, ker tudi letos smo dobili gimnazijski letnik iz „Xovomesta" ne pa iz „Xovega mesta".
D. Bodi si že kakor koli; vendar mislim jaz, ker se ve, komu je zaušnica tvoja, dragi moj KrušicI namenjena, da je to, če tudi ne »Sprachunkenntnis«, vsaj »Anmassung in der jüngsten Zeit!« —
(Odlomek iz slovnice. Samostalnik. Kdo nam prideluje živež? Živež nam prideluje: kmet, mlinar, pek, mesar, olar, ribič, lovec, vertnik, branjevec . . . Ktere živali nam dajejo živež? Živež nam dajejo: krava, vol, tele, ovca, prešič, koza, jelen, zajec, serna, kuretina, riba, rak . . . Te besede imenujejo ljudi in druge žive stari, in so osebna imena. — Naštej nekaj reči, ki so zunaj! Zunaj je: polje, njiva, travnik, vert, plot, pot, cesta, gora, dolina, ravnina, vinograd, skala, kamenje . . . Ktere reči so v zraku? V zraku je: oblak, megla, zarja, blisk, grom, dež, sneg, toča, vihar, dim, luna, zvezde . . . Te besede imenujejo reči, i u so njih imena. — Naštej nekaj moških kerstnih imen! Janez, Jože, Miha, Matej, Anton, Vndrej , Tomaž ... so moška kerstna imena. Povej nekaj ženskih kerstnih imen! Ženska kerstna imena so: Marija, Neža, Magdalena, Margareta, Uršula, Elizabeta, Doroteja . . . Imenuj nektere dežele! Kranjska, Koroška, Štajerska, Primorska so dežele. Povej imena uekterih mest! Mesta so: Ljubljana, Celovec, Gradec, Terst, Gorica . . . Ktere terge in vasi poznaš? Naštej jih! Verhnika, Postojna, Ipava, Cerknica, Laško, Vojuik, Konjice, Jesenice, Begne, Berdo, Borovje, Dobrova, Dobrava, Šiška . . . Imenuj nektere gore!
Triglav, Mangart, Kepa, Stol, Košuta, Ljubelj, Dobrač, Sadnik . . . Povej nekaj rek! Sava, Kerka, Kolpa, Ljubljanica, Bistrica, Kokra, Sora, Savina, Kopa, Soča, Mura, Drava.. . so vode. Imena ljudi, dežel, mest, tergov, vasi, gora, rek i. t. d. imenujejo po-samne osebe ali reči, in so lastna imena. Lastna imena pišemo z veliko začetno čerko. — Kteri ptiči so varhi sadnih dreves? Ti so: senica, berglez, detal, žolna, tašica, penica. Naštej več sadnih dreves! Sadna drevesa so: jablana, hruška, češnja, češplja, sliva, breskev, oreh, kostanj ... Te stvari so vse ena drugi podobne. Imena, ktera se prilegajo vsem stvarem enega rodu ali razpela, so občna ali splošna imena. — Kako se imenuje veliko ljudi vkup? Veliko ljudi vkup se imenuje „ljudstvo". Koliko reči vkup pomenja beseda „hrastje", „germovje", „kamenje"? Beseda „hrastje" pomenja več ali množino hrastov, „germovje" je množina germov, „kamenje" pa kaže množico kamnov. — Ime, ktero kaže v ednini množico oseb ali reči, je skupno ime. — Imenuj reči ali snove, iz kterih se dela obleka! Snova za obleko je: sukno, platno, svila, volna, usnje . . . Ktere kovine kopljejo iz zemlje ? Iz zemlje kopljejo: zlato, srebro, kotlovino, kositar, železo . . . — Imena, ktera kažejo kako snov, in hranijo tudi v naj manjšem delu svoje ime, imenujejo se snovna imena. — Ktere lastnosti naj si človek pridobuje? Pridobuje naj si: poštenost, zvestobo, pridnost, priljudnost, pobožnost, hvaležnost, ponižnost . . . Ktere lastnosti človeka kvarijo? Človeka kvarijo: nezvestoba, lenoba, sirovost, razuzdanost, ošabnost . . . — Te besede imenujejo namišljene lastnosti, in so imena lastnosti. — Ktere vednosti so mladim ljudem potrebne in koristne? Potrebne in koristne vednosti so: vero-znanstvo, govorjenje, branje, pisanje, spisovanje, številjenje, gospodarstvo , petje, godba . . . Kaj se sliši o hudi uri ? O hudi uri se sliši: germenje, bučanje, veršanje, rožlanje . . . Te besede kažejo djanja reči, in so djanska imena.
Samostalnik ali sam ostal no ime (Hauptwort, Substan-tivum) imenuje osebe in reči, ali pa njih lastnosti in djanja.
Iz spodnjega Štajerja. Že je bil „Slovenec" naznanil, da je dvema učiteljema iz Celjske glavne šole, namreč gg. Fasslnu in Schel-lander-u po popečiteljskem ukazu od 15. januarja 1866 št. 6301 zaukazano, da se morata do 1. sept. slovenskega jezika popolnoma naučiti in se s svedočbama spričati, ako hočeta svoji službi obder-žati. Zanašata se še zmiraj na staro krivico, ki se je Slovencem godila. Sedaj je že zopet 1. okt. blizo. G. Fassl je dobil spričevalo od svojega prijatelja g. Konšeka v Ljubljani, Schellander ga pa še do sedaj nima.	„Slovenec".
Nedavno je v Pančeva umerla Serbkinja , z imenom Fr. D r 1 a-gičevič, ki je v svoji oporoki ali poslednji volji namenila 12000 gd. za naučne, 11000 pa za bogočastne potrebe. — Slava jej! Da bi jo pač še drugi bogatinci posnemati hotli!
Iz Šempetra pri Novem mestu. 15. septembra. Ni še leto, od kar so tukaj napravili šolo. Kako težko so jo pričakovali, vidi se iz tega, ker so nekteri otroci po dve uri daleč in še celo v naj hujem mrazu po naj težavnijih potih v njo hodili. Obiskovalo jo je 117 učencev in učenk. 13. preteč, m. bilo je šolsko spraševanje. Bili so pričujoči novomeški preč. g. prost in okrajni šolski ogleda, blagorodni otoški grof, mnogo duhovščine i. dr. Tudi jaz sem se med svojim potovanjem po Dolenskem tu oglasil. Spraševali so naj več le g. prošt. in otroci so jim v gladki slovenščini lepo odgovarjali. Branje je bilo za pervo leto še dobro. V številjenji na pamet in v pisanji so bili otroci jako izurjeni, pa tudi v petji jih je g. učitelj dobro izvežbal. Posebno pri številjenji se je vidilo, da jih je g. učitelj učil le za djau-sko življenje, a tudi otroci so pokazali, koliko se v enem letu lahko nauče. Vsak je moral pokazati, kaj se je naučil; brati so morali vsi od pervega do zadnjega. Keršanski nauk je učil g. kapelan Derčar in g. fajmošter Rome, pervi po tri, drugi po dve uri na teden. Darila so bila molitvene knjižice. Posebno so blagorodni grof pokazali, kako so jim dragi slovenski otroci; podarili so naj bolj marljivim debelih srebernjakov. Hvala verlemu domoljubu. — Opomniti moram, da je bilo pričujočih premalo staršev, ki imajo svoje otroke v šoli; zlasti ti bi morali naj obilnije priti, da se prepričajo, kolika korist so jim šole , da bi toliko bolj marljivo otroke tje pošiljali. — Začetek je bil dober; le Bog daj tej šoli še dalje svoj blagoslov in srečen vspeh!
Z Bogom!	Mv.
Iz Ljubljane. Dohodkov pri vseh ljudskih šolah na Kranjskem je bilo preteč. I. z vsem vkup 50.201 gold., od kterih pride na šole v postojnskem okraji (1 glavna in 6 malih) 2833 gold., v bistriškem okraji (7 malih šol) 1770 gold., v kočevskem okraji (1 glavna in 13 malih šol) 4913 gold., v kerškem okraji (12 malih šol) 2946 gold., v idrijskem okraji (1 glavna, 1 dekliška obertnijska in 2 mali šoli) 697 gold., v kranjskem okraji (2 glavni in 10 malih šol) 2517 gold., v loškem okraji (1 glavna in 6 malih šol) 1445 gold., v ljubljanskem okraji (2 glavni in 7 malih šol) 2112 gold , v litijskem okraji (3 male šole) 685 gold., v šmarijskem okraji (6 malih šol) 1749 gold., v moravškem okraji (8 malih šol) 2003 gold., v metliškem okraji (1 glavna in 10 malih šol) 3367 gold., v novomeškem okraji (11 malih šol) 2270 gold., v verhniskein okraji (7 malih šol) 2299 gold., (v radoljškem okraji (20 malih šol) 4596 gold., v ribniškem okraji (9 malih šol) 3792 gold., v kamniškem okraji (12 malih šol) 3347 gold., v trebniškem okraji (10 malih šol) 2137 gold., v ipavskem okraji (1 glavna in 8 malih šol) 2031 gold., v cirkniškem okraji (7 tnalih šol) 2692 gold. Med temi dohodki je zemljiških dohodkov 639 gold., šolskega denarja 2538 gold. in drugih dohodkov 13.082 gold. — Tako kaže (po„ Schulb.") vradno sporočilo. — „Tovarš" pa k temu pristavlja željo, gotovo po večini
vseh kranjskih učiteljev— da naj bi se učitelje same prašalo, koliko, kdaj in kako dobe te dohodke, ki se jim na poterpežljivem popirji tako prijazno svetijo. Ako bi se to zgodilo, bi bil pri tem številjenji gotovo drugi znesek.
—	Ljubljanske šole se začnejo, kakor je bilo naznanjeno, 3. novembra t. 1. Bolnišnica v velikem šolskem poslopji je že drugam odpravljena. Bogoslovske šole pa se že prično danes 15. t. m.
—	Ljubljanska čitalnica je razpisala (do 20. t. m.) službo pe-vovodja, kteri ima 600 gold. gotove plače na leto.
—	Knjige za ljudske šole se dobivajo, kakor druga leta, tudi pri bukvovezu g. M. Gerberji poleg zvezdnega sprehajališča. Pri tej priliki spominjamo g. g. učitelje tudi na „Spisje za slovensko mladino", kterega naj bi tudi letos pridno rabili pri poduku v slovenščini, sej tako še sedaj nimamo druge knjige, ktera bi učence v slovenski šoli bolje vadila maternega jezika. Se ve, da pa je knjiga mertva, če je učitelj noče ali ne zna oživljati; ako pa je učitelj mož na svojem mestu, mu je „Spisje" pa tudi vsaka druga šolska knjiga, naj si bodo „Berila" ali drugi nauki, pravi zaklad, iz kterega zajema vedno dovolj hrane in jo osoljeno s svojim bistrim navodom daje ljubi domači mladosti.
—	Sedaj pa še' berimo odperto pismice, ki ga v „Tovarševi" torbici pošiljamo nekemu pesniku g. A. Vadnu:
Ljubi gospod pesnih!
Pesem „Lunica", ki ste jo poslali zadnjemu 29. 1. „Zgodnje Danicesteuzmaliali iz „Slov. Bcele" 3. teč., iz čisla 13., 1. 1852., ali pa iz Praprotnikovih „ Cerkvenih in drugih pesem" str. 68., ali pa ste jo morda slišali kje peti, in ste jo her ž spravili v svojo mavho in nesli za svoje blago na prodaj. „Danica" bi je gotovo ne bila kupila, ako bi bila vedila, da je ukradena. Nikar več tako ne delajte, to ni lepo! Vsaki naj ima svoje! Uzmati ne! Rad bi Vam še kaj povedal, pa ni časa in prostora; če Vam je drago, pa še preberite moj sostavek „Tatje" l. 1864. na str. 65. Pa vse brez zamere!	Vaš
„Tofori".
Premem^© ¥ «iiteijs&eia staaa.
G. Peter Cebin je dobil službo 3. učitelja v glavni šoli v K r a n j i, — g. K r a n e e Stoje, učitelj v glavni šoli v Vipavi, gre za učitelja v Kranjsko goro, in g. Janez G o r š i č, učitelj v Kranjski gori, pride na njegovo mesto v Vipavo, — g. Matej Hudovernik, učitelj na Dolgem, gre za začasn. učitelja v Horjul, — iu na njegovo mesto na Dolge gre g. Anton Petrovčič, učitelj iz Horjula, — g. Henrik Bizjak, učitelj v Sorici gre v Blagovico, in na njegovo mosto v Sorioo pride g. Janez Gajger, učitelj iz Blagovice. G. Gašper Florijan, učitelj v Beli peči (Weissenfeis), se je službi odpovedal.
Listnica. G. F. V. vStT : Vaš dopis in denar prejeli. Hvala! „Rečnik" dobite kmali.
JjP^T" Današnjemn listu so tudi pridjani šolski ukazi.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk,
Natiskar in založnik:
Jož. Rudolf Milic,