Na smučeh.!
Oberstar Leon II„b o„š„
Meje najljubše zimsko veselje je smučanje. Očka mi je na moje vedne prošnje že lansko zimo pripravil smuči in palice. Najbolj se veselim nedelj,ker se lahko cel popoldan smučam po bližnjih hribih in dolinah* Najraje grem na smučanje z mojim očkom. V njegovem spremstvu sem najbolj varen. Ravno danes sva odrinila na smučanje takoj po kosilu,opremljena z vsem potrebnim. Očka jo j e mahal naprej G-asil je v celo po novozapadiem snegu do kolena, jaz pa lepo za njim že po uglajenem tiru. Vendar smuka še ni bila dobra. Snega je bilo skoraj preveč,ni bil pa še dobro v3.ežan; tako da so šle smuči pregloboko o 'i:. _i zameti so bili danes pre-r veliki, Kmalu bi ostal v njih.,
Zapikov seveda ni manjkalo„
Poln zdravja,zimskega ve-s el j a,, premraž en od bur j e, ves bel kot snežen mož, sem se vesel vrnil s smučanja domov„
Ka: delam pozimi.
Ivano J elka IIJd o „ 3,
Komaj Sakam,da zapade sneg. Ko zaplešejo prve snežinke,stečem na podstrešje po svoje ljube sanke,da se grem brž sankat, Sankam se od nase hiše proti mosta* Seveda se mora z menoj sankati tudi moja sestrica. Večkrat- ji. moram prepustiti sanke, da se sama popelje navzdo? D ostikrat se zgodi, da z noskom podrgne po tleh.. Takrat ji hitim pomagat,da jo rešim iz mrzlega snega, Le prehitro nas mamin glas pokliče od igre domov.
Zimsko veselj e c	■	Perušek Berta I,r * v„1„š,
Ko opazujemo prve• snežinke,ki se mešajc z dežjem,nam je kar žal,da se stopijo in takoj ne pobelijo vseh bregov,da bi se šli brž sankat0 Potem;ko je že vse belo,vzamemo vsak svoje smučke in sanke in brž tečemo na hribt KTa hribčku je vse veselo,le kadar se kakšen prevrne,j e ' žalostno. Naredimo tudi sneženega moža,katerega toliko časa kepamo,dokler se ne prevrne«, Ko pa nastane mraz,da zmrzuje-napravimo drskanioe in se no nehamo prej drskati,dokler nas pošteno ne zebe» Jako je lepo in prijetno pozimi, samo škoda je, d.-, sta led in sneg tako mrzla in 'da so čevlji tako dragi,pa da ima ata palico na omario
Ob zimskih večerih,	Zajc Mari j a IV r . v - r * ;->
- • thl
Ob dolgih zimskih, večerih posedamo na topli peči in si pripovedujemo pravi j ic e, razne dogodke in posebno kje je koga s crašx.*.o» hrekx večerj ko tako sedimo na peči in se pogovarjamo,so mama povedali ei ždečo $ resnično dogodbo. Dva fanta, ki sta bila že od aiuad n •. uo •< prijatelja in nista verjela,da je pekel,se domenita,da pride v.i.st--.; ki od nii.iu prej umrje,nazaj povedat,kako se mu godi,in ce je res pekel. Zgod.1. se,da eden od njiju prav kmalu umrje. Ko so ga zakopali, gre drugi fant, njegov prijatelj, v cerkev, malo prej pa si je p ra. voščil par meric žganja v gostilni., Malo pijan pa v cerkvi zaspi. Prebudi ga neko ropotanje v cerkvi. Močno se prestraši,ko vidi,da je čista sam. in ko zagleda na sredi cerkve rakev. Trešči rakov ob tla,
- 39 ~
da se razbije v deske„ Te vzame in teče na kor,za njim pa mrlič -njegov prijatelj. Mrlič mu grozi "zdrobil te bom v prah," Fant poklala na stopnice deske od rakve,mrlič pa udri za njim. Ha najvišjo stopnico je dejal d-esko,na kateri je bil križ, in je rekel ves v strahu: "Bog mi pomagaj!" Tedaj pa mrlič obstanu,'in pravi:"Pekel je in iaz sem v njem, spokori se in bodi drugačen,':da ne prideš za menoj!"
P: - -no tedaj je udarila ura polnoč in mrlič je izginil. Kako je fant s ,ora. in iz cerkve prišel,ni vedel niti sam. Trezen je bil popolnoma.
Prijetno je poslušati zvečer starejše ljudi,kajti doživeli so marsikaj in vedo povedati mnogo zanimivega.
Oz-
Okoren Jože III„r r,v.l„š , Matijev stric so mi povedali to le pesem,ki jo je zložil Primož Košir njihovemu očetu za god.
Prijatelju Matiji za god.
Moja struna nima kljuna in zapoje malokdaj« vendar včasih se oglasi in zabrenka marsikaj„
Tri dni. čez tri tedne smo mesca svečana, dan je že daljši in krajša je noč, dela pozimska sc skoraj končana, delo v tej dobi nam drugo napoči
Sveti Matija je stegnil sekiro, da zemljo nam reši ledenih ogrod in ptičic če vprašam jaz sedem stotero vsaka mi pravi,da je danes tvoj god.
Torej sem spekel domače vezilo ter ti ga pošljem,predragi Matic, Bog ti daj sročo povsod in obilo, Bog blagoslovi, trud tvojih ročic!
^Birt rajtengo piše?i»
Staro leto,ki je bilo za marsikateri narod tako usodenolno, je za nami, stopili smo v novo « "?eč a.lrl man,] dobrimi oziroma slabimi prerokovanji» Bog daj,da bi mi dočakali konec tega leta vsaj tako srečno kot smo ono staro,če že ne more biti boljše,slabšega si nikakor ne želimo,
Eni delajo ob koncu,drugi ob novem letu račun ali bilanco svojega dela,da vidijo v koliko so resnično na boljšem ali v koliko je
41 -
šlo na slabše o Številke ne prikrivaj o, te govorijo popolno resnico.,
In tako poglejmo še mi. na sledeče: Učenci na naši šoli niso preskrbljeni. tako kot bi morali biti niti s knjigami,niti z, zvezki, zemljevidi, svinčniki itd o Da bi imeli v šoli tople copate,ki bi si jih nataknili na premrle noge,c tem ni niti misliti! Kje naj vzamejo ljudje denar,da bi vse to kupili,oziroma naredili doma! Ni denarja-ne ni denarja! Šola že itak ogromno stane! Takim izgovorom bi lahko verjeli,Če ne bi bilo teh preklicanih suhih številk,ki nam povedo,da bi pri nas lahko to in tudi še kaj drugega naredili če - - -
Poglejmo sedaj,kaj in koliko smo popili ne samo v letu 1959., temveč vzemimo kar letnice 1956,1937.1958 in 1939«
	1936	1937	1938	1939
vino	42o hi	442	588,53	676,43
vinski mošt			23,75	4,14
pivo	25	47	71,62	76,12
špirit			0; 56	o,85
žganje	2o	19	34	4o,25
rum - konjak	1,6	2,5	2,62	2,18
liker	1,7	2	5,36	7,47
Vse to se je popilo v naših gostilnah.,kar je šlo pa mimo fi-nancarjev,kar smo doma pridelali mošta,žganja,piva,da tudi pivo je že naša domača obrt in likerjev,vse to tu ni vračunano - popilo se je torej v resnici še veliko več/koliko ne vemo,vemo le za zgoraj navedene številko,ki nam kažejo,da smo vedno večji prijatelji alkoholnih pijača
Ta popiti alkohol,spremenjen v denar,nam pravi,da smo potrošili v letu 1936	64o,5oo din
1937	694,8oo "
1938
1939
V to,j pivski štiriletki se je j "odrajtalo birtom'!
5,485,286 din samo v naši občini!
Nekateri pravijo,da je xo neka kulturna potreba,skoraj bo to držalo« Znano je,da alkohola naš narod precej uniči in vsi trdimo, da smo visoko kulturni. Prav nio ne mine brez. te božje kapljice. Ne krst,kjer včasih celo otroka zgubijo,ne poroka,ne smrt. Kupčije se pa sploh ne da napraviti brez pijače,saj likof mora biti in kakšen likof! Tudi noben izlet no mine brez pijače,celo izlet na morje ne.
Takrat se pa ne zibljejo samo valovi Jadranskega morja,o ne,vse se valovi in ziblje,da sc leti človeka kar morska bolezenu le škoda, da ne uspeva pri nas žlahtna vinska trta,po očetovsko bi skrbeli zanjo,da bi bogate rodila!
Še dve postavki bi morali pretipati'kajenje in kvari on j e = Da? tudi to. Potem bi z vso pravico zahtevali,da bodi vsa šolska mladina brez izjeme preskrbljena z vsemi potrebnimi pripomočki,da bi tako lahko sledila pouku in da bi predelala vse predpisano tvarino. Žalostna resnica je : da je za vse dovolj denarja - le za stvarne potrebe rastoče in učeče se mladine ga je redkokje in redkokdaj
Ali veste,zakaj žvižgajo?
Ko sedijo naši fantje in možje že precej časa prr čašah,ki se polnijo in praznijo,jih pridejo zvečer iskat ženice. Ko zapazijo to možje,kljub megli v glavi in skozi meglo tobakovega dima,tedaj začno'žvižgati,da gre kai skozi ušesa. Marsikatera ženica se preplaši. takega sprejema in se umakne,one pa,ki so bolj odločnejše pa za tak sprejem ne zmenij c,temveč začno z večjo ali manjšo srečo obdelovati preljubega možička,
Ali veste zakaj žvižgajo? Ne? no vam pa povem.Kadar se prikaže jastreb in išče svoje žrtev med nedolžno perjadjo,takrat se vendar žvižga,da se prepodi jastreba. Zdaj veste,zakaj žvižgajo možje, ko pridejo ženice ponje?
^ako som se prvič peljal z motorjem.
Francelj Franc I.r.v.l.š.
Z atom sem se prvič peljal z motorjem« Sla sva na poskušnj o motorja proti Velikemu griču.
Ko sva se vračala proti domu,je odletela atu kapa,ko sem to opazil,sem skočil z drvečega motorja,da bi pobral kapo« Seveda sem se precej potolkel po kolenih, a jokal vseeno nisem. Vsi so se smejali,na vse zadnje sem se mora.! še .^az„ To je bila moja prva vožnja z motorjem.
M ) V
Spomini na svetovno vojno.
V	prijetnem kotičku ob topli peči smo obujali spomine na dogodke minule vojne.
"Takrat,med vojno,pravi France,smo bili še otroci,toda ako-ravno je preteklo že več kot dvajset let, se še živo spominjam kako je bilo takrat pri nas.
V	Sodražici so bili " trenarji",konj e so imeli po vseh hlevih, največ jih je bilo pri Fajdigovih,potem Kržetovih,dalje v hlevu tiste hiše,kjer s "Goji danes Posojilnica itd. V hlevih je res vladal red in velika snaga. Vsi drogovi,ki so ločili konje,so bili oviti s slamnatimi kitami,da se ne bi konji kako poškodovali. Ker ti trenar ji niso imeli posebno napornega dola,vozili so drva,so bili konji lepo rejeni. Dolgo časa go bili pri nas,no nazadnje jih je doletela usoda ostalih,oditi so morali na fronto,kjer so bili popolnoma zbiti.
Vojaki so bili po večini Bosanci,pa tudi Nemci in Čehi. Poveljnik je bil neki domišljavi dunajski Žid.
44 -
Razne priboljške so si znali dobro preskrbeti,kakor go dandanes vojaki splohc Bistrico so precej očistili rib. Otroci smo vča-s-,.n videli,kako so zvabili kokoši v hlev in vrata zaprli„ Mi pa smo sli .ui odprli vrava.da so jo vso kokoši,našo in njihovo,ki so jih
nakupili,popihalo v prostost, Sovoda so vojaki robantili in so po svoje pridušali - mi smo so pa za vogalom muzali«
Ca si hotel pri vojakih imoti kako boljšo službo,si moral roči, da znaš	uv ali	ono,cg v udi	nisi toga	nikoli	delal« Tako jo neki	dan
vojak,ki	se je	izdajal za	mesarja,poklical	meno,mi dal škaf in	šla
sva na dvoriščema bi tam pod kostanji zaklala prašiča. Jaz bi moral pi es vrezati in mešat j. kri, Imeniten mesar jo bil! Kolikokrat je po— i -i.nj...i. no z krulečemu trpinu v in za vrat, tega vam ne morem povedati, koj: n.j.som videl, Curki toplo krvi so mo oblivali do glavo* od pete,
],° končani moriji sem izglodal kot rabelj, a krvi v škafu ni bilo za rgisče - krvavic torej ni bilo to pot. Boljšo koso mesa so dali gospod ukazujcČi v zaboj in odposlali na Dunaj,da bi tudi tam v cesarskem mestu okusili naše dobrote.
Vojaški sluga,neki Čeh,je imel svoje ležišče na hodniku. Ko je legel	spat,si je moral	privezati	vrvico	za palec na nogi in	jo
spustiti	skozi	okno,da jo	visela na	dvorišče. Ko je prišel oficir
pozno ponoči domov,je potegnil za vrvico in tako zbudil vojaka,da , mu je prišel odpreti hišna vrata.
V Krzetovi hiši,tam kjer je stala stara trška tehtnica,je bil vojaški zapor,kjer so vojake radi raznih prestopkov privezovali in zapirali. Vojaška pisarna pa je bila v sedaj že podrti hiši poleg Posojilnice, Med vojaki so bile zastopane skoro vse veroizpovedi. Enkrat na leto je prišel turški duhovnik,iman,do svojih ovčic,ker one niso mogle k njemu. Večina je bila rimokateličanov in pravoslav-n 3.„1j,
Ko so vojake klicali
k povelju in h kosilu ali večerji,so v začetku trobili ,poznej e pa žvižgali„ Vojaki so se postavili na trgi s skledicami v roki v vrsto,poslušali povelja,nato pa odkorakali proti kuhinji,ki je bila na sejmišču. Vsakokrat je z njimi odkoracal tudi kodrolasi Janezek z lončkom v roki v vojaško kuhin, . jo,kj er je dobil tudi on
svoj del. Ko so se še slikali ,je tudi zraven ovekovec
Tiste čase se je posebno po mestih težko živelo,o čemer vedo naša. takratni študentje marsikaj povedati. Danes sploh ne vemo,kaj je biti lačen! Kamor se ozreš,je vsega v izobilju. Takrat si pa dobival samo nadomestke za živila in še te na karte. Moj sostanovalec je večkrat klečal na postelji in jokal od lakote. Vedno sva oprezala po mestu,kje bi zalotila kakšnega znanca. Keki srečen dan sva s kolodvora grede zagledala takratnega sodraškega župana,Najbrže
j.:; videl v najino prazno notranjščino in naju povabil v gostilno, kjer sva se vendar enkrat do sitega najedla. Do smrti ga zato ohraniva v hvaležnem spominu.1
Za učenje takrat ses ni bilo dosti časa na razpolago. Kako tudi,vedno nove zmage smo proslavljali.vedno več ranjencev so pošiljali. v Ljubljano,vedno večja brezkončna lakota „ . V zimskih mesecih je pritiskal pa še mraz. Tudi takrat so gospodinje varčevale s kurivdrn,in tako nama ni ostalo drugega kot iskati,če je morda kje padel z voza kakšen košček premoga. No,nekoč sva imela res srečo. Dobila sva tam nekje v bližini kolodvora velik kos črnega premoga. Tako težak je bil,da sva ga uvila v pelerino in ga s skupnimi močmi odnesla proti stanovanju. Dobre,da se je že začelo mračiti. Pred stanovanjem sva si ga še enkrat ogledala. Dobro sva se že zdaj ob njem ugrela,kako nas bo pa grel šele,ko bo plapolal v peči! Ko udariva s kladivom,da bi ga zdrobila v manjše kose in tako lažje odnes— la v III.nadstropj e,se izkaže - prevara,bil je le od premoga zamazan kamen, 0,ti presneta reč,kako sva bila jezna! Tako je bil podoben kosu premoga,da ga tudi nama ni bilo treba odnesti kam s poti. Pustila sva ga kar na cesti in odšla v stanovanje,odprla okno in čakala dobro vedoč,da se bo kmalu kdo spotaknil obenj kakor sva se midva.; Kdo se je tisti hip menil za mrazi Radovednost naju je dovolj grela! Kmalu pride starejši možakar, se ustavi ob "Premogu’1. ga sune z nogo,ko Čuti,da je pravi,pogleda na levo in desno,ga prevali v temnejši kot in izgine. Ni bilo dolgo,ko pride z ženico,ki je potiskala voziček. Še enkrat pogleda na vse strani,že je bil kamen na vozičku, in hajd.i z njim proti domu,kjer sta bila gotovo ravno tako razočarana kot poprej midva,"
Poklicali so naju k večerji in zanimivega pripovedovanja je bilo konec.
- 46 ~
Ha pobočju'Vrborega hriba, če vam. je znano kje je to, je stala
»•	' i.
pritlična bajta, Bila je lesena in krita s slamou lastnik te bajte je bil Bobek To ime je podedoval po svojem očetu,ki je baje rad sadil in jedel bob. a tud^n j egov naslednik je bil velik prijatelj boba in zate je bil tudi imena kar zadovoljen« Njegove njive so bila okrog in okrog zasajene z bobom« Včasih ga je žena vprašala;"Tomaž, kaj bova za zajtrk?" "I,saj veš kaj,ji je odgovoril,bob pa zelje", Bobek je imel dobro ženo,čeravno ga: je včasih malo okregala,toda ni ji zameril,
V zakonu otrok nista imela,čeravno sta bila že dvajset let skupaj„ Bobek je bil bolj majhen,čokat in žilav, Rad se je bahal ženi: "Jaz sem grof,ti grofica,hiša in zemlja pa je najina graščina,"
Lotil se j e vsake reči.a vse mu je šlo od rok kot smola. Polotil se je tudi čebelas vve.» Dolgo časa sta se z ženo pregovarjala,a končno mu je le dovolila« Sice:1: mu ne bi, a ;:n ji je našteval vse dobrote, ki jih imajo čebelarji;sicer pa j e toliko vedel o čebelarstvu kot kovač o štrucah,ko ni pek, Z veseljem je pričakoval dneva,ko bo
stopil k čebelarju in mu rekel ali mi prodaš en zaboj muh? Kmalu je prišel zažeien.1 dan,Bobek je navse zgodaj odkorakal z doma,,Hodil je < po poti. mimo njiv in travnikov,večkrat se je ustavil in premišljal.
Končno se je ustavi.'!, pred čebelnjakom in ogledoval muhe,ki so leta-.e sera in tja-, Spočetka je stal bolj od daleč;nato se je pomikal čim bliže,nazadnje bi bil kmalu nos utakni! v žrelo,da ga ni prej
pičila čebela.. Pričel se je otepati;; a čim. bolj se je otepal. tem več Čebel j a sililo vanj t Čebelar Jakob je skozi okno vas ta prizor natančno videl,skočil je v'diru k čebelnjaku:"Tomaž,beži in se nikar r.e otepaj,sider te bodo res opikalei" je zakričal Jakob * Bobek je zbežal v senco za drvarnico in tam ležal v mehki travi,dokler ga niso čebele popolne ha pustile. Takoj za njim jo prišel Jakob in se mu debelo smejal;"Veš/Tomaž3muhe so muhe-najbolje je,da se človek nič ne zanose narije. Koliko pa te jih je pičilo?" "Samo ona,hvala Begu : '.cer če bi. me dve, znorim ali pa živ iz kože skočim, tako boli,"
, e j .koval Bub ek, "Beži, najmanj deset sem mislil, da si jih dobil, kajti cel roj jih je šlo za teboj." "B:g ne daj,znorim,zbežim",se Je Bobek tresel od strahu, "Kaj te je pa prineslo k meni Tomaž11 ?
"I kaj,čebele sem prišel'kupit,H "Kaj,čebele kupit,čeprav so te o-pikale?" "E,no,zaenkrat jim ne zamerim";odgovori Bobek, "Drugič te pa ne bodo,ker jim boš že navajen,kajti čebele vidijo samo tistega, ki z njimi še nikdar ni imel nič opraviti", Te besedo so Bobka silno potolažile, "Ho,Jakob,kar pogodila se bova za enega,če ne boš predrag." - --"Ne-ne," mu odgovori Jakob,"prav poceni ti ga bom dal," "Po ceni dal,pa drago računal.kaj ne?" "Ne,ne,ne šalim so kakor ti. Po svoji previdnosti ti bom zbral najboljšega,dal boš zanj pa samo sto dinar-je/v : " "Kaj , sto dinarjev? se popraska Bobek za ušesom, "dva kovača bi ti dal,če si zadovoljen, " "Ha,ha,se smeje ^akob,spravi,d«, no zgubiš!"
"Ne,Jakob,zgubil ne bom,čeravno imam hlače raztrgane.žepi so pa hvala Bogu oeli .LIoja ;žena ima to navado > da mi vsako soboto žepe preglede in če treba,tudi zašije. Jaka,Če mi polovico popustiš,potom se bova menila dalje." "No,Tomaž,da ne porečeš,da ne ganem,pustim deset dinarjev,devetdeset mi jih boš pa dal,pa ne pare več,ne manj, ali si zato?" "Rad,pa ne morem,nimam več denarja kot osem kovačev, le ti pa dam,če tudi me žena na niti v dimnik obesi," "Smiliš se mi,
Vem.,ai, ti je težko,ker žena hlače nosi,daj mi tiste kovače, jaz ti pa Princem panj." Rečeno, storjen' „ Kmalu je imel Jakob kovače, Bobek pa panj,. Z veseljem ga je zadel na ramo. Od ve o.e J ja se je še poslov viti, pozabil,. Med potjo je mrmral: "moje čebele,meje čebelice - Ženi he bom povedal koliko sem dal zanje - še manj pa,da so me opikale;
Prav zaprav samo ena me je,"
Pri vsem tem veselem premišljevanju in samogovora še kmalu ne 'bi vedel kam domov. Moral bi se ustaviti pri svoji graščini pod Vrbovim hribom,toda odkolovratil je še kak kilometer naprej. Sicer se še sedaj ne bi bil spomnil,da ni zaslišal ropot motorja. Ozrl se je, da bi videl kaj za vraga ropoče za njim. 'ledaj je zagledal tudi svojo graščino, "lej ga osla,je rekel sam sebi in se obrnil, listi čas je pridrvel mimo njega motociklist. Bobek ni bil vajen take prikazni ter smradu po bencinu,to ga je tako zmešalo,da se je kar vrtil na cesti. Kato je nadaljeval pot,misleč,da gre proti domu,a nasprotno jo šel zopet od doma.
/ Se nadaljuje /
Šolsko opravičilo.
T)o šole je imel naš kodrolasek niti sto korakov, Nekega zimske ga dne je padal sneg,padal. Vrtinčile so se debele snežinke,lepo jih je bilo opazovati skozi okno« Po kaj bi šel danes v solo,saj drugih otrok tudi ne bo!
Drugi dan,ko vprašuje učitelj po vzrokih izostankov,pravi oni
iz Jelovca:"So bli zemjetje,"
Kavno tako vsi iz G-lobeii;z Lazov in drugod.
Pride vrsta na našega svetlolaska« Vstane in se odreže: "Je biu snajg. Ves razred buši v grohot. Sinku se zasveti,da ga je polomil in še danes po tolikih letih,mu je ob spominu na to opravičilo kar toplo navzlic mrzlemu dnevu.
v'Wz
Vu Px
r’ 'v
'C
/\ >
/
r. i

ii a
-Z
J ak ' Z r

z
z