PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenijas pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski dnevni Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 302 (11.718) Trst, sobota, 24. decembra ' CD 7r Ui Ul i_ -fc- O- o 59 nW 23 Da bi se grmade ne vnele MARKO MARINČIČ «Bila je nekoč neka vas, v kateri so bili prebivalci tako leni, da se jim ni dalo niti misliti. Zato so si možgane razdelili na več popolnoma ločenih odsekov, tako da so lahko vsak posel opravljali, ne da bi jim. bilo treba misliti več kot je potrebno. Imeli so odsek za študij, za delo, glasbo, šport, seks in še nekaj odsekov. Na vse ostalo pa niso mi-slili.» «V vasi sta z vso glavo mislila samo dva brata, Amerik in Sovjetko, ki pa sta bila med seboj sprta. Z lahkoto sta okrog sebe zbrala vsak Pol vasi, nahujskala svoje privržence proti nasprotnemu taboru ter jih oborožila z debelimi kiji. Brata si nista bila povsem enaka. Sovjetko je bil robat, nasilen, ko mu kaj ni bilo po godu, je zarjovel, da je bil strah in trepet med podložniki. Ame-Tik je bil boljši psiholog: v zameno za pokornost je svojim ljudem dajal bonbone in igrače, med katerimi je bila najbolj priljubljena mala škatla, v kateri so se figure premikale kot v življenju: za lene prebivalce ni bilo boljšega, saj so lahko samo gledali v škatlo in jim ni bilo treba niti živeti. Občasno je Amerik zbiral svoje privržence na trgu, jim razdeljeval barvane glasovnice, na katere je lahko vsak napisal kar je želel. Potem se seveda ni nič spremenilo, toda vsi so odhajali domov zadovoljnih «Povedali smo, da sta bila brata hudo sprta, ker je vsak od njiju hotel postati edini poglavar v vasi. Zato so se možje obeh taborov oboro-ževali s kiji. Izdelovali so vedno debelejše. Vsak je že imel po 12 kijev, ko se je razširil glas, da jih imajo sovražniki po 12. Še z večjo vnemo so nadaljevali z izdelovanjem kijev, ki so v kratkem napolnili vso vas.v «Grmade kijev so se kopičile v o-beh delih vasi in kmalu presegle v višini tudi vaški zvonik. In nekega dne se je zgodilo! Strašno se je zabliskalo in strela je zadela v najvišjo OTmado. Kmalu je bila vsa vas v ognju, izhoda pa ni bilo, saj so bili Povsod naokoli sami goreči kiji. Vsi so umrli, pred smrtjo pa so imeli le toliko časa, da so se zavedli, kako so bili bedasti, da so se sami odpovedali uporabi lastnih možganov.» Preprosto, a zgovorno zgodbico o norosti oboroževalne ihte sem pred kratkim bral na nekem plakatu. Pomislil sem, da je bil njen anonimni avtor dokaj optimist, ko je sedanji svetovni arzenal primerjal s kiji. Na vsakega od nas je v skladiščih nekaj desetin ton trotila. Velesile razpolagajo $ 50 tisoč ' jedrskimi bombami, rušilna moč le-teh pa je milijon in 500 tisočkrat večja od bombe, ki je ^Pustošila Hirošimo. Ves svet lahko uničimo ne enkrat, ampak na desetine krat! Pa še ni dovolj. Prepričujejo nas, da ima sovražnik toliko orožja, da nas bo lahko uničil enkrat več kot bomo mi njega. Potrebne so zato nove rakete, da ne bi mi umrli 31-krat, oni drugi pa samo 30-krat. če upoštevamo sedanjo stopnjo o-boroženosti, je zagovarjanje potrebe Po vzpostavitvi ravnovesja med velesilama naravnost smešno. Očitno je, da ima oboroževanje predvsem druge vzroke, na primer ekonomske. Že zmeraj je bila oboroževalna politika najboljša za izhod iz krize, toda vedno se je tudi zaključila z vojno. Bo tudi tokrat tako? Tretja svetovna vojna bi bila gotovo zadnja. Znanstveniki menijo, da bi tudi omejen jedrski spopad povzro-tako verižno reakcijo, da bi z našega planeta izginila vsaka oblika življenja. Mnogi zmanjšujejo nevarnost, češ da ni noben politik tako nor, da bi pritisnil na gumb jedrske Vojne in upajo na mir. Lepo! Kar upajmo, prj tem pa skušajmo čim manj misliti na zgodovino, ki je pol Va vojn. Zamašimo si ušesa pred znanstveniki, ki nas svarijo, da je ?safco leto 5 odstotkov možnosti, da lzbruhne jedrska vojna, če pa ne nadaljevanje na 2. strani Foto Janko Furlan Na včerajšnji volilni konferenci V to Franc Šetinc ° a ■m. «r za predsednika SZDL Angažiranost za uveljavitev pravic Slovencev v zamejstvu in za odpravo depozita v maloobmejnem prometu JURE PENGOV LJUBLJANA — Na včerajšnji programsko volilni konferenci SZDL Slovenije so izvolilj nove organe republiške konference, novo predsedstvo in najodgovornejše v naslednjem mandatu. Za predsednika je bil znova izvoljen Franc Šetinc, za podpredsednika Jože Knez in Božena Ostro-vršnik, novi sekretar pa je Geza Bačič. Konferenca je bila priložnost za poglobljeno analizo opravljenega, za oceno sedanjega stanja in vloge socialistične zveze v njem ter za določitev poglavitnih nalog, četudi se v praksi vse bolj utrjuje združevalna demokratična moč socialistične zveze pa so neizkoriščene še številne možnosti, da bi se ta organizacija utrdila sredi življenjskega utripa ljudi, še vedno je preveč forumstva, pa tudi improvizacije in premalo akcije, predvsem pa premalo posluha za vsakdanje probleme ljudi. Franc Šetinc se je zavzel za več demokratičnega dialoga glede vseh vprašanj, kar pa seveda terja veliko dela, boljšo pripravljenost, predvsem pa večje angažiranje naprednih sil. Ko je našteval naloge SZDL v prihodnjem obdobju je Franc Šetinc najprej omenil zaostrene mednarodne razmere, ki terjajo še večjo strnjenost ljudskih množic proti politiki zaostrovanja. V tej zvezi je poudaril, kako pomembno je za to zaupanje in enakopravno sodelovanje v Evropi, vztrajanje pri duhu helsinške listine. V ta okvir sodijo tudi prizadevanja za uresničevanje narodnostnih pravic . . . «Pričakujemo, da bo parlamentarna razprava o zakonu o globalni zaščiti pravic Slovencev v Italiji privedla do ureditve, ki bo ustrezala duhu osimskih sporazumov, ki bo globalna tako po vsebini kakor tudi po krajevni veljavnosti in bo ustrezala tudi upravičenim pričakovanjem slovenske narodnostno NAD ALJ EV ANJE NA 2. STRANI Sklepna tiskovna konferenca ob obisku Berlinguerja v Beogradu KPI in ZKJ zaskrbljeni za svetovni mir Tajnik KPI bo obiskal Moskvo, ko bosta obe partiji, sovjetska in italijanska, menili, da je tako potovanje koristno BOJAN BREZIGAR BEOGRAD — Napeti je treba vse sile, da v tem zelo kratkem času preprečimo najhuje. To je vodilna nit tridnevnih pogovorov Enrica Berlinguerja v Beogradu, in seveda tudi vodilna nit včerajšnje tiskovne konference, ki sta jo imela Berlinguer in predsednik CK ZK Jugoslavije Dragoslav Markovič, včeraj ob zaključku obiska. Berlinguer je poudaril, da je nujno potreben z obeh strani, od ZDA in od SZ, vsaj znak dobre volje, da se že itak zelo slabi odnosi med blokoma dokončno ne skvarijo, ter ob tem poudaril vlogo, ki jo lahko imajo v blokovsko vezanih deželah tiste sile, ki se z odločitvami velesil ne strinjajo. Markovič pa je ponovno dejal, da bo Jugoslavija v okviru sodelovanja z nevtralnimi in z drugimi neuvrščenimi državami stare celine ponovno prevzela pobudo, da se v okviru stockholmske razorožitvene konference poskuša najti pot do dialoga, kot se je to že zgodilo v Madridu. Vse to v prepričanju, da mir, sodelovanje in popuščanje napetosti v sodobnem svetu ne morejo imeti alternative. Kakšno je danes stanje v Evropi. Berlinguer pravi, da je po svojem obisku v Bukarešti in v Vzhodnem Berlinu 'precej pesimist’, noče pa postavljati primerjav, ali je se- daj bolj ali manj pesimist, kot je bil prej. Njegova pobuda se bo nadaljevala : obiskal bo nekatere zahodnoevropske stranke (verjetno Bonn in Pariz, vendar Berlinguer tega ni hotel izrecno povedati) in predvideno je njegovo potovanje v Moskvo. Datum pa še ni bil določen, to se bo zgodilo «kadar bosta obe stranki mnenja, da je potovanje koristno®. Mnogo je bilo seveda govora o tem, kaj naj naredijo druge organizacije, to je stranke in razna gibanja, da pripomorejo k premostitvi sedanjega stanja. Berlinguer je o tem dejal, da imajo številne evropske stranke in gibanja enake poglede ter je poudaril enakost stališč KPI in nekaterih velikih socialističnih o-ziroma socialdemokratskih strank, med katerimi pa ni italijanske socialistične stranke. Velik pomen imajo pri tem tudi mirovna gibanja, ki predstavljajo za Berlinguerja veliko novost zadnje dobe. «Govorijo naj narodi, pogajajo pa naj se države,® je dejal tajnik KPI, ki je ob tem poudaril tudi aktivno vlogo katoliške in protestantske cerkve pri prizadevanjih za premostitev sedanje napetosti. Mednarodno delavsko gibanje ob tem zadobiva čedalje pomembnejšo vlogo. Kljub velikim notranjim razlikam je treba iskati sodelovanja, ven- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Berlinguer o slovenski manjšini BEOGRAD — Svojim jugoslovanskim sogovornikom smo dejali, da je naša stranka v celoti angažirana za zagotovitev pravic slovenski manjšini v Italiji. V tem smislu smo že vložili svoj zakonski osnutek in prizadevali si bomo, da bi do odobritve zakona čimprej prišlo. Tako je tajnik KPI Enrico Berlinguer na včerajšnji tiskovni konferenci odgovoril na naše vprašanje o zaščiti manjšine in o drugih problemih v zvezi z odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Berlinguer je tudi poudaril, da je jugoslovanskim gostiteljem posredoval željo prebivalstva ob italijanski strani meje, da bi prišlo čimprej do omi-Ijenja ukrepa o pologu, čeprav seveda razume, da gre za gospodarske ukrepe. (B.Br.) Podražitve v Jugoslaviji Bencin dražji za 3 dinarje, kava se je pocenila BEOGRAD — Z včerajšnjim odlokom zveznega izvršnega sveta se je opolnoči povečala cena električne e-nergije za 0,50 dinarja za kilovatno uro, premog za 0,35 dinarja, medtem ko bo poslej 98-oktanski bencin veljal 71 dinarjev, kurilno olje bo 36 dinarjev. Cena mazuta sc poveča za 6 odstotkov. Prevoz blaga po železnici je dražji za okoli 25 odstotkov, cene potniških kart po železniškem prometu pa se povečajo za 10 odstotkov. Za 33 odstotkov se je podražila tudi celuloza, roto papir za 20 odstotkov in cigarete v povprečju za 29 odstotkov. Maloprodajna cena kave pa se je znižala za 100 dinarjev, ker se je zmanjšala stopnja davka na promet. Vse te podražitve bodo vplivale na cene na drobno v povprečju za 3 odstotke več, življenjski stroški pa bodo večji med 2,5 in 3 odstotki, medtem ko bodo proizvajalne cene proizvajalcev večje za okoli 5 odstotkov. Na sinočnji tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za informacije so predstavniki zveznega izvršnega sveta obrazložili, da so bili ti ukrepi potrebni, da se odpravijo največja neskladja v cenah. Istočasno je zvezni izvršni svet sprejel tudi odločitev o takojšnji zamrznitvi cen v naslednjih šestih mesecih. Kombinacija ekonomskih in administrativnih ukrepov v prihodnjem letu ima za cilj, da se zaustavi visoka rast inflacije. V Zupanova poslanica Tržaški župan Richetti je svojim someščanom naslovil božično poslanico, v kateri jih poziva, naj se prebudijo iz otopelosti in premagajo svojo zaprtost do sočloveka. Mesto kot celota mora znova najti svojo identiteto v solidarnosti do bližnjega in do drugačnega, ki ni drugačen le zato, ker potrebuje pomoči, ampak tudi, ker je nosilec drugačne kulture. Te solidarnosti, te sposobnosti sprejemati bližnjega, pa ne smemo Županovo poslanico zaključuje že-izražati le v obliki lepih besed, lja, da bi verniki našli pot za srečanje z bogom, tistim, ki ne verujejo, a je njihovo življenje prav tako dostojno in družbeno angažirano, pa naj bo božič prilika za srečanja človeka s človekom. Le v takem bratskem ozračju in torej v razumevanju, ob medsebojni pozornosti in leal-nosti, je treba iskati osnovo za rešitev tolikih problemov, ki nas mučijo. Senatna komisija bo razpravljala o globalnem zakonu RIM — Na predsinočnjem sestanku predsedstva senatne komisije za ustavne zadeve so sklenili, da bodo na prihodnji seji komisije 18. januarja razpravljali tudi o zakonskih o-snutkih za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Poleg tega bo senatna komisija razpravljala tudi o vprašanjih krajevnih uprav. Nov kvestor v Gorici RIM — Vodstvo državne policije je sklenilo premestiti celo vrsto kve-storjev, med katerimi je tudi goriški. Dr. Capasso odhaja namreč v Pizo, na njegovo mesto pa bo prišel dr. Umberto Pensato. V Videm prihaja kvestor dr. Savastano, ki bo nadomestil dr. Branco. • Grmade NADALJEVANJE S 1. STRANI skrivajo kot noji glave v pesku in če se zavemo nevarnosti, ki nam preti, potem se moramo nujno zavzeti za mir. Toda tudi pri tem je potrebna velika poštenost in jasnost. Vsi se danes proglašajo za mir, celo tisti, ki po svetu — pa naj bo v Libanon, Srednji Ameriki ali Afganistanu — sejejo smrt in razdejanje s tako imenovanimi mirovnimi silami. Ti niso za mir, kot ni za mir, kdor zagovarja nameščanje novih raket. Pravijo, da je edino jamstvo za mir jedrsko ravnotežje, pri tem pa pozabljajo da: 1. za ravnotežje je dovolj, da je vsaka velesila sposobna uničiti dru go, za to pa je že zdavnaj dovolj orožja; 2. to ravnovesje, ki sloni na teror ju, niti ne jamči miru, saj je vedno večja nevarnost izbruha vojne «po pomoti*; 3. rakete pershing in cruise zaradi velike hitrosti in drugih značilnosti nimajo obrambnega, pač pa napadalni značaj, kar povečuje vojno nevarnost in je nikdar ne zmanjšuje. Zato je resnično za mir, kdor nasprotuje postavitvi novih raket tako v Comisu kot drugod v Evropi in zahteva uničenje že obstoječih raket obeh blokov. Samo kdor je sam pripravljen na odpoved nadaljnjemu o-boroževanju, ima moralno pravico, da zahteva isto od držav drugega bloka. Potrebni so tudi in predvsem enostranski koraki na poti razorožitve. Evropska mirovna gibanja so prišla do tega spoznanja že pred propadom ženevskih pogajanj. Evropske vlade do tega spoznanja še niso prišle. Ker naj bi naša državna ureditev bila demokratična, naj o tako pomembnih zadevah odloča ljudstvo. Z namestitvijo raket se Italija odpoveduje svoji suverenosti glede odločanja o vstopu v vojno: ustava veleva, da mora ta sklep sprejeti parlament, kar pa je za odločitev o sproženju raket zaradi pomanjaknja časa nemogoče. Ali ne bi bilo prav, da bi vsi skupaj z referendumom odločili, ali je umestno ali ne, da tako pomembno odločitev prepustimo našemu mogočnemu ameriškemu zavezniku in obenem gospodarju? Pa še zadnji ugovor, da je razorožitev utopija, pobožna želja, ki je ne bomo mogli nikoli uresničiti. Nekoč je neki mislec napisal, da kdor se bori za to, kar se zdi nemogoče, lahko uresniči to, kar je mogoče, tisti, ki se modro omejujejo na to, kar je mogoče, pa niso nikoli naredili niti enega samega koraka naprej. Mimo tega pa obstaja tudi grenka ugotovitev, da nimamo alternativ: ali uberemo težavno pot miru in razorožitve, ali pa z glavo v pesku še naprej grmadimo kije in čakamo na strelo, ki bo prej ali slej zanetila požar. MARKO MARINČIČ • Franc Šetinc NADALJEVANJE S 1. STRANI skupnosti v Italiji* — je dejal Šetinc, ko je obravnaval pričakovanja matične domovine glede uresničitev narodnostnih pravic Slovencev v sosednjih državah. «Naša politika sodelovanja in podpore slovenskim narodnostim v sosednjih državah je trajna sestavina prizadevanj SFRJ za dobre sosedske odnose. V okvir te kontinuitete sodijo naša okrepljena prizadevanja za graditev enotnega slovenskega kulturnega prostora kot tiste duhovne vrednote, ki združuje vse Slovence, ne glede na državo, v kateri živijo, v celotnem narodnostnem razvoju. Pri tem moramo storiti vse, da odstranimo ovire, ki to onemogočajo, bodisi da gre za reakcionarne sile, ki razpihujejo negativne strasti in sovraštvo do matice in Jugoslavije, bodisi da gre za fašistične in druge nacionalistične gonje proti Slovencem v zamejstvu,* — je dejal Šetinc in se zavzel za ohranjanje in razvoj živih medčloveških in drugih stikov na meji. Zagotovil je, da se bo Slovenija zavzemala za to, da se maloobmejni promet izvzame iz uredbe o depozitu, oziroma da se polog nadomesti z ustreznejšimi ekonomskimi ukrepi, četudi zdaj predlagajo u-vedbo depozita še za uradna potovanja, kar bi odnose na meji še bolj zaostrilo. Šetinc se je nato podrobneje zadržal pri vprašanjih gospodarskega položaja Jugoslavije in Slovenije in poudaril, da so že vidni nekateri uspehi zavestne stabilizacijske politike, da pa njihovo podobo kazi visoka inflacija. Kot enega najbolj spodbudnih znakov in rezultatov stabilizacijske politike je omenil spreminjanje zavesti ljudi v prepričanju, da je mogoče porabiti toliko kot se ustvari. Vendar to ni dovolj, če teh dosežkov ne bo spremljala dobro načrtovana akcija, v kateri bo vsakdo našel svoje zadolžitve in odgovornosti. JURE PENGOV Vladni osnutek o pravični stanarini doživel hud napad zlasti komunistov «Ladja ne pluje,» je dejal Libertini, «kar zadeva stanovanjsko vprašanje, je sploh ni» RIM — Na predlog ministra za javna dela Nicolazzija je vlada pod predsedstvom Bettina Crazija izdelala zakonski osnutek o novem izračunavanju pravične stanarine. Na prihodnji. seji vlade 28. decembra ga bodo spopolnili in kasneje predložili parlamentu v razpravo in odobritev. Zakonski osnutek obsega 16 členov. Davčni del osnutka bodo na koordinaciji preučili pristojni ministri. Vprašanje je povzročilo pravi vihar v rimskem političnem življenju in minister sam in vlada skupno z njim se bo morala pošteno potiti, da jo bo zvozila, zakaj komunisti so že zagrozili, da na takšnih vprašanjih tudi vlade lahko padejo. Toda poglejmo najprej, kaj osnutek zakona predvideva, da bomo mogli bolje razumeti njegove kritike. Med prvimi predlogi je izključitev luksuznih stanovanj iz režima pravične stanarine in je zato določanje njihove najemnine stvar svobodnega dogovarjanja. Kadar gre za izračunavanje koeficienta za hiše, ki jih je načel zob časa, se računanje najemnine poenostavi. Neko drugo določilo predvideva navezavo proizvodnih stroškov na spremenjeni indeks ISTAT gradbenih stroškov izračunanih za preteklo leto. Za zelo pomembnega ocenjuje vlada sedmi člen zakonskega osnutka, ki 'izključuje iz režima pravične stanarine tiste občine, ki so ob popisu 1981. leta imele manj kot 10.000 prebivalcev. Na takšen način bodo pravično najemnino uveljavljali v 999 občinah s 38 milijoni prebivalcev, iztcljuciii pa v nekaj nad 7.000 občinah z 19 milijoni prebivalcev. Osnutek zakona uvaja nov način oblikovanja socialnega sklada, iz katerega bodo črpali podpore, da bodo socialno ogrožene družine lažje plačevale stanarine. Kar zadeva postopek za odkup ljudskih hiš in programe za gradbeno dejavnost, bo vlada o njih razpravljala še pred koncem letai Najbolj ostro nasprotovanje zakonskemu osnutku prihaja iz komunističnih in sindikalnih vrst, kakor tudi iz organizacije stanovalcev SUNIA. Na tiskovni konferenci o tem vprašanju je odgovoren za stanovanjsko vprašanje v KP1 Lucio Libertini dejal, da gre za konservativen in reakcionaren ukrep. Njegov namen je podpora renti proti pravicam skupnosti in celo proti zakonom o dobičku, spodbuja inflacijo, povečuje stanarine in jemlje smisel pravične stanarine, onemogoča načrtovano stanovanjsko gradnjo in krepi birokracijo v ustanovah za ljudske gradnje. «S sprejemanjem takšnih ukrepov je Craxi prižgal zažigalno vrvico na bombi, o kateri si niti predstavljati ne more, kakšne rušilne posledice bo imela za vlado,» je dejal Libertini in nadaljeval, da «na takšnih vprašanjih padajo vlade. V stanovanjskem izprašan ju «ladja ne pluje*, celo to si upam trditi, da te «ladje* sploh ni.* Libertini je Craiija opozoril, da bo moral zamenjati ministra Nicolazzija, ker mu nihče več ne verjame in ker ni kos nalogam. Po Libertinijevih besedah bo «vladni recept» zvišal legalne najemnine in dovolil podaljšanje zakona z jasnim namenom, da do takšne mere spodbuja povišek pravične stanarine, da se bo slednja približala tržnim cenam. Ukrep ne spodbuja oddajanje stanovanj po pravični stanarini, ampak povečuje doklade zanjo, kar bo pomagalo inflaciji. Komunisti zagovarjajo svoj že predloženi zakonski osnutek, ki predvideva obvezno obnovo sporazumov ob spoštovanju enega samega zelo točnega zahtevka, namreč, obvezno oddajo v najem po pravični stanarini vseh praznih stanovanj in razširitev pravične stanarine na poslovne lokale trgovcev, obrtnikov in hotelov. Bitka okoli novega načina določanja stanarin se je šele pričela. Lahko predvidevamo, da bo tudi dokaj ostra. • KPI in ZKJ zaskrbljeni Inflacija je decembra upočasnila NADALJEVANJE S 1. STRANI dar ob upoštevanju razlik in doslednem spoštovanju stališč posameznih organizacij. Na vprašanje, če bo prišlo do sklicanja svetovne konference komunističnih partij pa je Berlinguer odgovoril kategorično: formalnega predloga za tako konferenco ni, zgrešeno bi jo bilo sklicati in KPI bi se je ne udeležila. To je v bistvu dejal tudi Markovič, ki je dejal, da konferenca ni bila sklicana in da ni na dnevnem redu, ter se zato ostala vprašanja v zvezi s tako konferenco sploh ne postavljajo. In še vprašanje evroizstrelkov, oziroma iskanja zadnjih poti za obnovitev ženevskih pogajanj. Kdo je odgovoren, da je stanje danes tako, kaj mislite o ostrem odklonilnem odgovoru Craxija na vaš predlog? Kako ocenjujete mirovne pobude Andropo-va? Berlinguer je bil rahlo polemičen s Craxijem, kateremu je očital, da gleda črno-belo, ko pravi, da nosijo vso odgovornost za prekinitev ženevskih pogajanj ZDA. Amerika je s stališčem, da bo pred koncem leta vsekakor namestila svoje rakete v Evropi otežkočila in dejansko izzvala prekinitev ženevskih pogajanj, vendar ji zaradi tega ni mogoče naprtiti vseh odgovornosti, saj je treba upoštevati, da neravnovesje v Evropi obstaja, za to pa nosi odgovornost SZ. To je treba tudi upoštevati, ko govorimo o zadnjih mirovnih predlogih Andropova, je še poudaril Berlinguer v odgovoru nekemu sovjetskemu novinarju. Za konec pa še vprašanje o tem, kakšne so perspektive. Pravega odgovora ni bilo in ni ga moglo biti, kajti v tem trenutku je perspektiva upanje. Upanje, da pride do obnovitve dialoga, pri katerem morajo, kot je poudaril Berlinguer, sodelovati tudi druge evropske države, z Zahoda in z Vzhoda, predvsem tiste, ki bodo imele ali že imajo na svojem ozemlju to smrtonosno orožje. Vendar čas hiti in manevrskega prostora za pogajanja je iz dneva v dan manj. Treba je pohiteti, preden bo prepozno. BOJAN BREZIGAR RIM — Inflacija je v decembru u-počasnila svoj korak. Ta znak prihaja iz mest s severa Italije, kjer so občinski uradi izračunali indeks cen potrošniških predmetov in ugotovili samo minimalen porast, v odstotkih samo polovico točke. In tako so te neznatne podražitve razporejene po sledeči lestvici: v Milanu in Turinu 0,4 odstotka (podražitve namreč), v Bologni 0,3 odstotka, v Trstu pa celo 0,2. Iz teh podatkov se da tudi izračunati, da je stopnja inflacije v primerjavi z lanskim decembrom znatno padla pod mejo 13 odstotkov: 12,7 v Milanu in Trstu, 12.1 v Turinu, 11,4 v Bologni. Cene so padle, glede na inflacijo seveda, tudi v letnem povprečju, tako da je bil inflacijski tok v Milanu 15,3 odstotka, 14,1 v Turinu, 15. v Bologni in 15,5 v Trstu. Tako zaviranje pri naraščanju cen svoj korak bi znalo pomeniti, če bo trend podoben tudi januarja, da bi znala dra-ginjska doklada znašati samo tri točke namesto predvidenih štirih. Pri tertl pa je seveda treba pripomniti, da je na ta ugodni potek v vseh štirih mestih vplivalo več faktorjev, od katerih so na prvem mestu elektrika, kurilna olja in stanovanja, ki se niso podražila. Razsvetljava in najemnine so v bistvu ostale stabilne, pa tudi pri oblačilih in prehrani gre za zelo zmerne poviške. □ BEOGRAD — Narodna banka Jugoslavije bo 26. t.m. dala v promet bankovec za 20 dinarjev s podpisom guvernerja Radovana Makiča in namestnika guvernerja Miodraga Velj-koviča z datumom 4. 11. 1981. Bankovec je sicer enak dvajsetaku z datumom 12. 8. 1978, ki še naprej ostaja zakonito plačilno sredstvo. Oboroževalna tekma v Evropi ogroža tudi Jugoslavijo BEOGRAD — Včeraj je bila seja sveta za ljudsko obrambo predsedstva SFRJ, ki jo je vodil predsednik predsedstva Mika Špiljak. Svet je preučil oboroževanje in nameščanje raket srednjega dosega v Evropi in v tej zvezi morebitne posledice za varnost SFRJ. Sklenili so, da razvoj najnovejšega položaja zahteva sprejetje odgovarjajočih ukrepov za krepitev obrambne sposobnosti države. Svet je preučil tudi razmere in probleme prometa s stališča obrambe, nekatera vprašanja organiziranja teritorialne obrambe, informacijo o združeni taktični vaji «enotnost 83» in nekatera druga vprašanja s področja svojega dela. Težave študentov v Jugoslaviji BEOGRAD Vse večje število tujih študentov prihaja na šolanje v Jugoslavijo na lastne stroške. Razlog za to je v kakovosti pouka na, jugoslovanskih univerzah, nedvomno pa tudi v nizkih cenah šolnine. Jugoslavija trenutno gosti okoli deset tisoč tujih študentov. Okoli 6 odstotkov tujih študentov prejema jugoslovansko štipendijo, sredstva za to pa izločajo v največji meri iz proračuna in skupnosti usmerjenega izobraževanja. Ocenjujejo, da bi se morali vključiti tudi drugi viri financiranja, posebej velike delovne organizacije. To bi poleg pomoči državam v razvoju in prispevka k nadaljnjemu razvoju prijateljskih stikov predstavljalo tudi možnost za naš gospodarski razvoj, za prodajo proizvodov in storitev na tržišču teh držav. Na obisku pri ranjenih Palestincih BEOGRAD — Palestinske ranjence, ki so na zdravljenju v Beogradu so včeraj obiskali predsednik in sekretar odbora zvezne konference SZDL Jugoslavije za pomoč osvobodilnim gibanjem in žrtvam agresije Osman Zubovič in Dušan Perič, predsednik RK Beograda dr. Slavko Maksimovič, sekretarka koordinacijskega odbora za človekoljubno pomoč RK Jugoslavije Biljana Todorovič in vodja političnega predstavništva PLO Sahar Beserso. Zanimali so se za zdravstveno stanje in rezultate zdravljenja palestinskih ranjencev in izrekli najboljše želje za njihovo čim hitrejšo ozdravitev. 40 milijonov dolarjev kredita za Jugoslavijo DUNAJ — V dunajski Kreditni banki so podpisali sporazum o finančnem posojilu Jugoslaviji v višini 40 milijonov dolarjev. Posojilo je del avstrijske udeležbe v okviru bernskega dogovora, ko so Jugoslaviji odobrili posojilo za njihova stabilizacijska prizadevanja. V imenu Narodne banke Jugoslavije je sporazum podpisal viceguverner Miodrag Popovič, z avstrijske strani pa generalni direktor dunajske Kreditne banke dr. Hannes Androsch, ki je tudi koordinator konzorcija kreditnih bank. Zaradi požara in kasnejše eksplozije plinske pečice Štirje mrtvi v milanski restavraciji 'I* iv Mr l fr MILAN — V požaru in kasnejši eksploziji plinske jeklenke v milanski restavraciji «Ilia» nedaleč od Korza Buenos Aires so izgubile življenje štiri osebe, dve sta ranjeni, od katerih ena težje. Po prvih ugotovitvah policije in gasilcev je neka uslužbenka slišala neobičajno sikanje ob plinski pe čici tik vhodnih vrat. Takoj je zaprla ventil, a že nekaj trenutkov kasneje so se iz pečice dvignili p ameni, ki jih je skušal neki drugi uslužbenec pogasiti s preprogo, a je pri tem prevrnil jeklenko. Požar se je v nekaj trenutkih razširil na lesene in bambusove obloge restavracije ter preprečil izhod. V tistem trenutku je bilo v restavraciji kakih osemdeset strank, med njimi tudi skupina milanskih sindikalistov CISL. Le nekaterim je uspelo pravočasno zbežati skozi vhodna vrata preden se je požar razširil. Z neobi- čajno prisebnostjo je eden od prisotnih s stolico razbil okenjsko šipo, skozi katero se je rešila večina strank, ki so bile v neposredni bližini pečice. Večina strank v drugih sobah pa je našla zasilni izhod in se po njem prebila na p ano. Le štirim ni uspelo zbežati, ko je nenadoma eksplodirala jeklenka. Gostišče se je v trenutku spremenilo v pravi ognjeni pekel, da so zaradi visoke temperature eksplodirale tudi gume, pred gostilno parkiranih avtomobilov. Edini težji ranjenec je bil že na varnem, ko se je nesebično ponovno pognal v plamene, v upanju, da bi še koga rešil. Sodstvo je že uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo, ali je nesreči botroval le niz nesrečnih naključij. Obstaja namreč upravičen sum, da sta imeli jeklenka ali plinska pečica kako tovarniško napako. NORDMENDE TV VIDFO____________________HIFI. V NOVI TRGOVINI BRESCIANI BRUNO ULICA NAZIONALE 39 — Tel.: 211711 — OPČINE (nasproti tramvajske postaje) CZohutti ARTIKLI ZA CVETLIČARJE • Keramika In vse za kompoz!ci|e • Velika Izbira trakov • Celofan — umetno cvetje • Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulica Rigutti 13 Telefon: trgovina 750-524 - stan. 52-143 S.A.C.A.T. nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 vesel božič ... in srečno novo leto 1984 IVI O P 3111 Ul. S. Paolo 135 Tel. 0481/73180 SOUND CENTER + TALNE IN STENSKE KERAMIČNE OBLOGE Lastnik UGO POLICARDI ^ OPREMA ZA KOPALNICE ♦ DODATNI IN OKRASNI ARTIKLI Vsem vesel božič in srečno 1984 Prodaja in izvedba del OD 10.12.83 DO 30.1.84 POSEBNA PRODAJA S POPUSTI DO 50% VSEGA BLAGA NA ZALOGI TR2IC Ul. IX Giugno 86/1 Obvestilo občini Tel. 73245 IŠČETE TRGOVINO KJER SE IZPLAČA? POIŠČITE JO V TRSTU! IZBIRAJTE SMOTRNO PRI DOM JO 137 — TRST — Tel. 820862 0$) PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA (skrinje, sklednlki, vintle, kredence) Bogata Izbira Izdelkov Iz lesa In keramike, ter ročnih del s krašklml motivi primerni za vsakršno darilo. OD 4. DECEMBRA DALJE ODPRTO TUDI OB NEDELJAH OD 10.30 DO 13.00 IN OD 15.00 DO 18.00 Cesta Nabrežina - Sempolaj (100 m po želez, prehodu) (Tel.: 200-282) , Na razpolago vam je 77T W m TECNOLUCEsri ZASTOPNIK ZA FURLANIJO -JULIJSKO KRAJINO REGGIANI... . . i ;.’ bitrori^ -----VIDEO oso |Hsro.co... I »1WI W tfUKZZP Q l1 AS A R mali reflektorji za stanovanjsko opremo videohišni telefoni in TVCC avtomatizacija vrtnih vrat protitatvinske naprave dodatki za varnostne naprave naprave za radijsko vodenje TRST — Ul. Settefontane 64/b — Telefon (040) 947420 K ŠTEDILNIKI, PRIKLJUČENI ^ NA CENTRALNO GRETJE MED KUHANJEM OGREVAŠ CELO STANOVANJE IN MNOGO PRIHRANIŠ Podrobnejša pojasnila ti nudi CERAMICHE Brunetta Aldo TRŽIČ — Ul. A. Colombo 15 — Tel. 0481/72129 VELETRGOVINA OBUTVE CALZATURI Al RISPARMIO TRŽIČ Ul. Duca d’Aosta 8-10 (vogal Largo Anconetta) ... in vas pričakuje z veliko izbiro kakovostnih čevljev po ugodnih cenah URARNA - ZLATARNA VIRGIUO BRATINA želi vsem odjemalcem srečen božič in uspešno 1984 TRŽIČ Corso del Popolo 28 - Tel. 72-674 intri Osatr Import-Les Sedež: TRŽIČ Drevored S. Marco 29 Tel. 0481/74451 - 74577 Lesno skladišče: S. Giovanni al Natisone Ul. Casali Berini 26 Panasonic Car Audio Stereo naprave za avtomobile in plovila za vašo varnost na morju nabavite si radiotelefon VHF pri HI-PI CAR TRŽIČ — Ul. F.lli Fontanot 3 Tel. 0481/45382 Drugi nagradni natečaj Albina Bubniča Ustno izročilo: Življenje in navade v naših krajih v preteklosti «Marš, marš, Britof je naš! En, dva, tri, Sovodenjci smo mi» Skušala bom opisati stare navade naših prednikov. O teh navadah mi je večkrat govorila babica, ki je i-mela zelo dober spomin in dar pripovedovanja. Po naših krajih so rogovilili razni tuji sovražniki. Najprej so bili tu Turki. Že leta 1481 so Turki požgali cerkev sv. Gregorija v Štanjelu na Krasu. Cerkev je bila posvečena leta 1464. Nato so leta 1809 prišli Francozi in ostali do leta 1813. Napoleonovi vojaki so zgradili cesto, ki pelje iz Sovodenj proti Mirnu in ki ji pravimo «Stradalta» (visoka cesta). Tedaj je morala vsaka kmečka hiša v Sovodnjah speči vsak dan hleb kru ha in ga nesti na kraj, kjer je sedaj letališče. Hlebe so nato delili vojakom. Leta 1812 je Napoleon šel skozi Sovodnje v Gorico. Za sovodenjsko cerkvijo je bilo francosko pokopališče «lager». Še da nes nosi ta kraj ime Britof; če se tam okoli kaj koplje, pridejo na dan okostnjaki francoskih vojakov, ker je menda takrat med njimi divjala kolera in jih je tu dosti umrlo. Ker sem Sovodenjka, bom v glavnem opisala navade in življenje v naši vasi. Naši pradedje so bili revni ljudje. Niso imeli lastne zemlje. Ni bilo ne župnije ne šole. Zato so bili takrat skoraj vsi nepismeni. Okoli leta 1853 so zgradili osnovno šolo. Cerkev pa je bila zgrajena že mnogo let prej, okoli leta 1756 in med prvo svetovno vojno je bila porušena. Zato so po končani vojni zgradili tako imenovano «barako» na začetku Sovodenj, kamor je prišel vsako nedeljo maševat goriški škof Sedej. Nekaj let pozneje so jo prenesli na kraj, kjer je zdaj Posojilnica in tam je o-stala do leta 1927 dokler je niso obnovili. V Sovodnje je prišel vikar Čargo. Sovodenjci so se morali obvezati, da bodo župnika tudi preživljali. Župnik je nato hodil vsako leto ob sv. Martinu pobirat «berunjo». Z njim je hodil tudi cerkovnik. Ljudje so žup- niku dali del svojih pridelkov; koruzo, pšenico in krompir. Ta navada se je ohranila še do danes. Lepo je bilo tudi takrat, ko je župnik na velikonočno soboto hodil od hiše do hiše blagoslavljat jedila. Gospodinje so na pogrnjeno mizo postavile kruh, jajca, vino, prašičje stegno in «fulje»; to je tipična domača jed, narejena iz kruha namočenega v mleku, rozin, pinolov, sladkorja in cimeta. Iz te zmesi napravijo «fulje» nekake svaljke, ki jih skuhajo v vodi, v kateri se je prej kuhalo stegno. Zato je prava, tipična, velikonočna jed. Za Veliko noč so otroci in pa odrasli zbivali jajca. V kot so postavili jajce in ga v razdalji sedmih stopal zbivali s kovanci. Kdor je jajce zbil, je pobral jajce in denar. Za praznik Sv. Rešnjega Telesa je bila procesija v zgornjem delu vasi, ob Sv. Ivanu pa na spodnjem. V procesiji so mladi fantje nosili nebo, ki je postajalo pri štirih oltarj'h, ki so jih bili vaščani pripravili in okrasili ob poti. Vsak hišni gospodar je postavil pred hišo maje, gospodinja pa je okrasila okna, tako da je bil pogled na ulico res lep. Procesije so prirejali tudi ko je suša hudo pritiskala. Nekoč, ko je bila suša res huda, je šla procesija iz Sovodenj na Mirenski grad. Med potjo so prepevali in molili, da bi sprosili dež. Ko so se vračali domov, se je ulila ploha, da so bili vsi premočeni. Večer pred Sv. Ivanom so po vseh vaseh zagoreli kresovi. To se je ponovilo tudi za Svete tri kralje. Kresove so ljudje ohranili še iz turških časov, ko so z njimi oznanjali nevarnost. V 18. stoletju je bilo v vasi samo osem samostojnih kmetov. Drugi pa so delali pri baronu v Rubijah in le nekaj jih je delalo v tovarni v Zdrav-ščini. Ko je gospod Levi, ki je bil gospodar Sovodenj umrl, so sinovi prodali vso zemljo domačinom. 18. ok tobra leta 1900 so na katastu podpisali pogodbo in tako je nastalo osemindvajset samostojnih kmetov. Večinoma so si morali kmetje denar sposoditi. Nato so ga z velikimi težavami vrnili. Kmetje so si med seboj pomagali. Posejali in posadili so polja z raznimi kulturnimi rastlinami. Gojili so tudi sviloprejko, ki jo je v naše kra je prinesla carica Marija Terezija. To je bil glavni dohodek, ker so s tem lahko plačali davke in vse ostale stroške. Gojenje sviloprejk se je ohranilo do druge svetovne vojne. Kmetice so nosile pridelke prodajat na trg v Gorico ali v Gradišče. Zgodaj zjutraj so si nadele na glavo poln koš zelenjave. Med potjo so se morale tudi odpočiti, ker jih je vrat bolel. Bile so tudi mlekarice. Revnejše žene so morale tudi na delo daleč proč od doma. Največ jih je odšlo v Egipt, kjer so morale služiti v tamkajšnjih bogatih trgovskih družinah. Kmetje so si v tistih časih večkrat izposodili denar pri katerem zasebniku in ker ta ni bil vedno pošten, se je večkrat zgodilo, da ko je zapadel rok plačila in je kmet hotel denar vrniti ni našel upnika doma. Ta se je bil namenoma skril. Drugi dan je zaplenil kmetu živino, vino ali zemljo. Zato so v vasi ustanovili posojilnico, da so si lahko kmetje za vsako potrebo tam sposodili denar. V vasi so prirejali tudi plese. Običajni plesi so bili trije: za Sv. Ivana, za Sv. Tilih in tretjo nedeljo v maju in sicer škrljanski ples. Muzika je prišla iz Turjaka ali iz Prvačne. Najprej so šli godci k županu baronu Bianchiju in tam zaigrali, nato so se ustavili pred faružem in nato skozi vas na plesišče. Ples se je začel ob 14. uri in končal ob Ave Mariji. Tudi na pust je bil običajni ples. Pustarji so z muziko hodili od hiše do hiše in pobirali koline in peli. O pustu so se tudi ženili, če pa je fant dekle zapustil, ji je v slovo zapel: «Ko sem prišel, mi je dala stol jaz sem vstal, zavriskal juhuhu. Okol, okol sem se zasukal, Bog te obvaruj 1(X).000 krat, Pri teb’ sem zadnji krat.» Ko sta fant in punca šla pisat oklice, sta morala nesti župniku kokoš. Dva dni pred poroko so okrasili voz z zelenjem in nanj postavili nevestino balo. Obvezno je morala biti tudi lesena zibka. Za voz so vpregli vola in na kozolec so postavili kokoš. Nevesta je z bičem napravila križ pred voli in jih nato pognala naprej. Fantje so zavriskali, dekleta pa so hodila za vozom in nesla vozna darila in nato na ženinem domu pripravile posteljo. Na dan poroke je šel ženin z muziko po nevesto in jo s pričami peljal v cerkev. Nevesta je bila oblečena v tobinasto dolgo krilo s predpasnikom, ruto okoli vratu in pečo na glavi. Na prsih je imel pripet pun-tapet (zlata broška). Ženin pa je bil oblečen v kratke črne hlače, bele nogavice, črne čevlje, belo srajco, žameten lajbič in črn klobuk. Druga boljša ženska nedeljska o-bleka je bila kremež. To je bila obleka s črno podlago na kateri pa so bile narisane majhne rdeče svečke. Tudi na tej obleki so nosile črni predpasnik. Vse kmetice so nosile široka, dolga krila, pod krilo so oblekle tudi po več spodnjih kril, zato, da se je krilo zdelo širše. Ko je šla kmetica na njivo, si je krilo zadaj zavezala v nekak rep, tako da je ni oviralo pri delu. Vrnimo se k porokam. Če si je sovodenjski fant izbral dekle v drugi vasi, npr. v Štandrežu, se je večkrat moral bamiti pred štandrežkimi fanti. V tistih časih so se fantje zelo radi tepli, čim večji pretepači so bili tem bolj so jih imela dekleta rada. Med Štandrežci in Sovodenjci je vedno tekla slaba kri prav zaradi deklet. Na dan poroke je sovodenjski fant šel s svati in godbo po nevesto v Štandrež. Nato so šli peš v cerkev. Preden je nevesto odpeljal domov, je moral domačim fantom plačati napitnino; pomagali so mu tudi svatje. Šele nato je smel nevesto peljati iz vasi. Peš so šli iz Štandreža v Sovodnje in vso pot je igrala godba. Na prvi maj ponoči so fantje obesili na dekletova hišna vrata češnjo, če je bilo dekle lepo, pošteno, prijazno in pridno; če pa so imeli dekle za manj vredno, so ji obesili bezeg. Tako je bilo dekle osramočeno pred celo vaško skupnostjo. Najlepše je bilo tekrat, ko so ličkali koruzo. Ob velikem kupu koruze so se zbrali vsi domači, sosedje in prijatelji. Eni so ličkali koruzo, drugi so jo pa spletli v kite. Ko so delo končali, so prostor spraznili, zaigrala je harmonika in mlado in staro je zaplesalo. Sovodenjski fantje so imeli tudi svojo himno, ki se glasi; Lepa naša Gosa (kraj za cerkvijo) mi jo vsi ljubimo, mi smo vsi Sovodenjci, zanjo kri prelimo. Marš, marš, Britof je naš! En, dva tri, Sovodenjci smo mi. V tistih časih so bili ljudje zelo praznoverni. Verovali so, da hodijo mrtvi strašit. Če je komu poginila žival, so poklicali duhovnika, da je hišo blagoslovil in s tem pregnal zlo. Ko je kdo umrl, so ga šli ljudje ponoči varovat. Najprej so zmolili vse tri dele rožnega venca, nato so se starejši umaknili, mlajši pa so se začeli igrati. Igre so bile različne: bila je igra s kuhalnico ali pa črno kozico. S to igro so se tako razživeli, da so celo mrliča zvrnili iz krste. Na «Vahte» (vse svete) so hodili strežniki po hišah. Nosili so žarečo gobo in v vsak štedilnik so stresli malo žerjavice. S tem so prinesli v hišo blagoslov. Otroci pa so hodili po hišah pobirat hlebce in prosili: Hvaljen Jezus, nunca dajte mi hlebec. Cel mesec december so hodili ljudje k zomicam (maše) ob 6. uri zjutraj. Prepevali so stare božične pesmi. Ena od teh je: Na svet večer je ven prišla ena zvezda majcena. In tisti zvezdi videt blo, en dete majceno. Vsi pravijo: «Je res. Bog je prišel z nebes.« Druga starejša pesem je tudi: Ura 12 je odbila polnoč je ravnokar preč, Štirna je slišati bila silno je lepa odveč en angel v zrak stoji in on nas gor budi Kak muorte taku spat da vas muorte gor spravt da svet je ves u svetlobi ustanite rečem še enkrat kaj on nam govori veselje nam je oznanil in nosi na svet med ljudmi. Najstarejša novoletna pesem pa je: Saro leto je minilo, novo nam je nastopilo, kakor blisk goreč in nazaj ga ne bo več. Napišem naj še dve prigodi, ki sta se zgodili pred več kot 100 leti. Sovodenjski fant je služil vojaški rok v Trstu. Tam se je zaljubil v lepo dekle. Rada sta se imela. Neki večer pa je fant zalotil dekle v družbi z drugim fantom. Slišal je tudi, kako se smejeta na njegov račun. Prijela ga je sveta jeza. Zagrabil je za nož, ki ga je imel s seboj in dekle zabodel. Obsodili so ga na dvajset let zapora. Po dvanajstih letih prestale kazni so ga vprašali, če se dejanja kesa. Odgovoril je: «Ne, ne kesam se.» In tako je moral ostati v zaporu še preostalih osem let. Če bi se bil dejanja kesal, bi mu bili zaradi dobrega obnašanja v zaporu teh osem let oprostili. V zaporu se je izučil za tkalca. Ko je kazen prestal, je dobil tudi nekaj denarja. S tem de-narejm si je priskrbel statev in tako je še dolgo let doma tkal rjuhe iz domačega platna. Ženica iz Štandreža, žeža Kovačeva so ji pravili, pa je šla peš iz Štandreža na Dunaj, da bi pred cesarjem prosila za sina, ki bi moral k vojakom. Takrat so fantje morali priseči, da bodo pet do dvajset let služili cesarju. Ko je prišla pred dvor, je straža ni hotela pustiti noter. Toliko je prosila, da so se je končno usmilili in cesar jo je sprejel. Pokleknila je pred cesarja in ga prosila malo po slovensko, malo po nemško, kot je pač znala, naj ji sina pusti doma. Ko je cesar zvedel, koliko poti je ženica prehodila, da bi prišla predenj ji je prošnjo uslišal in rekel v slovenščini: «Idi z Bogom!» Po enem mesecu se je srečna ženica vrnila domov. To je vse, kar sem si po pripovedovanju starejših zapomnila. NADA DEVETAK II. raz. strokovnega zavoda «Ivan Cankar« - Gorica Ob proslavljanju 40. obletnice Partizanskega dnevnika so bile podeljene nagrade drugega natečaja »Albina Bubniča« za spise in študije na temo »Ustno izročilo: življenje in navade v naših krajih v preteklosti«. Natečaja se je udeležilo veliko dijakov višjih in nižjih srednjih šol, ki so zapisali marsikaj zanimivega iz naše narodnostne preteklosti, tako da bo zbrano gradivo kar koristen pripomoček za bodoče raziskovalce nekdanjih šeg in navad. Veliko spisov bi tudi zaslužilo objavo, a si iz tehničnih razlogov tega zaenkrat ne moremo privoščiti. Zato objavljamo le tri spise, ki so bili tudi nagrajeni, z obljubo, da bomo skušali poiskati nove možnosti za objavo nekaterih drugih. Praded ni bil pismen, za silo se je znal podpisati... Moj praded in prababica sta se ob priliki svoje poroke, februarja leta 1911, fotografirala in sedaj imam pred seboj to zarumenelo sliko. Od takrat je minilo sedemdeset let, zgleda pa, da je obdobje med nami veliko bolj razsežno. Prababica je v o-spredju, praded malo za njo. Ona i-ma na sebi svetlo bluzo s čipkami in stoječim ovratnikom, dolgo, temno krilo, obrobljeno z okrasnimi šivi, in predpasnik. Za vratom ima nekajkrat ovito dolgo, zlato verižico. V rokah drži šopek cvetic. Lase ima spletene v dolge kite, ki si jih je o vila okoli glave. Moj praded ima srajco s stoječim, črnim ovratnikom, kravato, moško obleko, precej podob no današnji, visoke čevlje, skoraj škorenjčke. Na mladem obrazu pa štrlijo, zaviti navzgor, košati brki. Za tista leta sta bila moderno in e legantno opravljena. Oba sta bila Slovenca. Praded ni bil pismen, za silo se je znal podpisati. Prababica pa se je šolala (osnovna šola). Prav rada je brala in bila naročnica pri Mohorjevi družbi. V tistih letih so bili mnogi ljudje, največ kmečki, nepismeni. Moja babica se je rodila leta 1914 in od nje sem zvedela največ o ča sih, ki so bili in o starih navadah. V DRUŽINI Očeta in mater je vikala in v vseh družinah je bila v tistih časih taka navada. Tudi mož in žena sta se ta krat večkrat vikala. Pri njih doma so jedli vsak na svojem krožniku. Pri mnogih družinah pa je bila navada, da so jedli iz ene same sklede. Jed je bila enolončnica. Meso je bilo redkokdaj na mizi, razen ob velikih praznikih. Ob nedeljah in praznikih se je po čivalo. Velikega pomena je bila ma ša. Bila je to prilika, da so ljudje o blekli praznično obleko, pa tudi prilika za družabno življenje. Naši ljudje so zelo radi peli in sodelovali pri cerkvenih zborih. Zvečer ni bilo nobene televizije. Večkrat se je zbralo več družin skupaj. Možje so «moževali», ženske pa so klepetale, šivale in pletle. Trgovin je bilo malo in če je gospodinji zmanjkalo soli, olja, moke..., je po vprašala sosedo. Tako so bili lju d je bolj povezani med seboj. OPREMA Kuhinja je bila obenem dnevna so ba in tu je potekalo vse družinsko življenje. Ognjišče je bilo zidano in nad njim je visel dimnik. Na njegovi polici so bile razvrščene skodelice in lončki. Na mali omarici pa je bila golida z vodo. V hišah ni bilo vode in so jo ženske prinašale iz vodnjakov. Tudi to je bila priložnost, da so se ženske srečale in poklepe tale. V kuhinji je bila lesena orna ra, ki se ji je reklo vetrina, kjer so btlt spravljeni lonci, krožniki in razne kuhinjske potrebščine. Miza je bila velika in lesena, včasih pokri ta z *marmorjem. Imela je en ali dva predala za žlice. Stoli so bili popolnoma leseni, nekateri pa so imeli sedež iz spletene slame. Spalna soba je imela leseno posteljo, skrinjo in večjo omaro. Novorojenčki so imeli leseno zibelko. Stranišče je bilo izven stanovanja in v uporabi, po navadi, za več dru žin. Stranišče, lastno, in kopalnico v stanovanju so imele le gosposke družine. OBIČAJI Moji babici so najbolj ostali v spominu poroke in pogrebi. Poroka: Velikega pomena je bila dota, ki jo je nevesta prinesla ženinu. K doti je spadalo pohištvo, osebno in posteljno perilo, prti, prtički, zavese itd.; vse je bilo vezano. Po poroki se je nevesta preselila k ženinovi dru žini. V družinah je bil gospodar oče do svoje smrti, po njem pa najsla rejši sin. Na dan poroke je nevestina druži na priredila veliko praznovanje, število udeležencev je bilo vedno veli- ko: vsi sorodniki, pa tudi znanci in prijatelji. Gospodinje so si sposo' dile pri sosedah namizne prte, stole, kozarce, krožnike itd., obenem so sosede pomagale pri kuhi in peki (spet ugotovimo, da je bila družba tesno povezana). K poroki so bili po vabljeni razni godci. Ti godci, ki so igrali ob raznih slavjih, pa tudi v gostilnah, so od tega živeli. (Pred dvajsetimi leti je v Rojanu, v visoki starosti umrl eden teh godcev. 1-menovali so ga Karlo Škure. Pri porokah in zabavah je godel in pel, si izmišljal godbe in jih opeval v rimah. Pozneje je tudi govoril vedno v rimah. Tega človeka je poznala tudi moja mama in prav rad ji je pripovedoval o starih časih, seveda v rimah). Praznovanje poroke je trajalo po več dni, odvisno je bilo seveda od zmožnosti družine. Ko je pri nevestini hiši začelo primanjkovati dobrot, se je vsa družba preselila k ženinovi družini, kjer se je slavje nadaljevalo z godbo, plesom, poticami... Dokler je bila nevesta v svoji hiši, je sedela pri mizi z gosti, ko pa se je preselila k ženinu, je bila navada, da pomaga v kuhinji. Pogreb: Smrt je bila nekoč drugačna. S tem mislim, da so ljudje umirali doma in ne v bolnicah, kamor so se zelo redko zatekali. Mi- NADALJEVANJE NA 5. STRANI Drugi nagradni natečaj Albina Bubniča Ustno izročilo: Življenje in navade v naših krajih v preteklosti Že pred letom 1800 so se na Krm in ski gori in Pradiških gričih ukvarja li z vinogradništvom. Ta področja so razdelili na brege in jih poimenovali. Na severu sta na gričevnatem področju Montona in Nova je, na jugu, prav tako na gričevnatem področju, pa Subida. Proti zahodu je San Mau-ro, na vzhodu Krožalti in na jugu Pradež. V Krminu so od nekdaj živeli bogatejši in revnejši prebivalci. Bogatejši so imeli velika področja vinogradov in mnogo kmetov, ki so delali zanje. Večji kmetje so imeli tri do devet hektarjev kmetijske posesti, od te so eno tretjino pokrivali vinogradi. Revnejši kmetje pa so imeli le skromno brajdo in hektar ali celo manj zemlje. V Pradežu je bilo dvaj set hiš in približno sto dvajset lju di. Od vinogradništva je živelo 60% vaščanov. Ob smrti lastnika kmetije je posestvo dobil starejši sin, ki je moral ostalim bratom in sestram od plačati dediščino. Tisti, k j so imeli malo zemlje, so jo od veleposestnikov jemali na posodo. Zanjo so seveda marali plačevati najemnino ali z gospodarjem deliti pridelek. To so bili tako imenovani koloni. Ti so velike predele gospodarjeve zemlje obdelovali vse do leta 1970. Do leta 1975 pa je ostalo le neznatno število majh nih kolonov, ki so kmalu zatem po polnoma izumrli. Navaden kmet je imel poleg hiše še brajdo, ki se je razprostirala na manj strmih po možnosti sončnih pobočjih gričev. Brajda je stala poleg hiše zato, ker je bila tam zemlja bolj rodovitna zaradi odpadkov domačih živali. Več krat sta namreč dež in burja raznesla nekaj gnoja po njivi. Ker niso imeli ti kmetje druge zemlje, so v brajdo sadili poleg trte tudi drugo sadje. V brajdi so bile vrste trt od dva metra in pol do šest metrov ločene druga od druge. Večkrat so po vsaki deseti trti vsadili eno sadno drevo. Največ je bilo češenj in sliv. Veleposestniki pa so imeli na velikih področjih večje njive. Moj ded je imel hektar zemlje. Več od polovice te zemlje so po krivali vinogradi, ki jih je moj ded takole poimenoval: Dolinca, Na hribčku, Gorjanovo in Na Brožiču. Krnc tje so svoje vinograde ogradili z ži vo mejo in s kamni imenovanimi mej niki. V vasi so imeli zemljo tudi bogati ljudje iz mesta. Kmetje, ki so imeli njihovo zemljo v najemu, so moral; gospodarjem dajati dve tretjini pridelka. Ko so bile trle stare dvajset do trideset let, niso več dobro rodile. Zato so jih tedaj izruli, preorali zemljo in vsadili nove sadike. Trta ima korenine globoko v zemlji. Iz njih požene približno meter in pol visok steber, ki ga privežejo h kolu. Take kole imenujejo pri nas Takle. Na zgornjem delu se steber odebeli in iz njega zrastejo poganjki ali glave, razdeljene na več delov. Ti deli so rozike. Ko glave olesenijo jim pravimo kauči. Iz olesenelih glav poženejo kmalu drugi poganjki, na teh pa zobčasti listi, vitice, zvijanci Po naše in popki ali prvi cvetovi, ki Se pozneje spremenijo v grozdje. Vinsko trto so sadili od novembra do maja. Najprej so preorali in pre gledali zemljo. Če je bila močvirnata in ilovnata, ni bilo treba vtikati trte globoko v zemljo; če pa je bila ta peščena in rahla, so morali kopati globlje, da so korenine lahko dosegle vlažna tla. Trte so sadili drugo za drugo v dolgi vrsti. Vsak vinograd pa je imel veliko takih vrst. Kmetje so sadike kupovali v rastlinjaku v Kr minu. Tu so prodajah domače vrste trt, imeli pa so tudi razne druge rastline. Marsikdo v vasi je sam gojil sadike, med temi tudi moj ded. Na stari trti so prerezali del poganjka in ga vtaknili v zemljo. Prav kmalu so se na njem pokazale koreninice in pognalo je tudi stabarce. Pomladi je bilo eno izmed najvažnejših opravil vezanje trte. Ob trti so posadili majhen kol, nato so oba povezali z enoletnim; vrbovimi šiba mi. Ko je trta zrasla 'so kol zame njali z večjim. Sredi maja so trto popražili z žveplom v prahu. Konec maja pa, ko so trti zrasle mladike, so jo spet vezali. Trtine zelene mladike so privezali na tri žice, ki so jih prav v ta namen nategnili skozi vsako vrsto. Z rženo travo ali pa s posebno travo, beč, so posamezno mladiko zvezali med drugo in tretjo žico in kasneje zavili po tretji. Beč so nabirali v Palutu, to je močvirnato področje med Krmanom in Ple-šivom. Uporabljali so to travo, ker je bila prožna in trajna. Travo so zvezali v šope in jih na rami prine sli domov. Otroci so se s to travo igrali: delali so stoličke in račke. Pred drugo svetovno vojno pa je beč nadomestila rafija. Pred vsako krneč ko hišo je bila trta privezana h kolu in je bila speljana po opori ali lat-niku prav tako narejenem z žico. Ko so bile vse trte vezane so jih škropili. Poleti so trto obrezovali. Obrezali so ji konice zelenih mladih poganjkov tri liste pod grozdom. Pustili pa so tri ali štiri zelene glave za naslednje leto. Obrezovalci so imeli ob pasu zavezan prazen rog vola, uas-nik, z brusilnikom, odo. Z njim so brusili velike škarje, ki so jih rabili pri obrezovanju. Zaradi bolezni so morali konec sto letja začeti s cepljenjem. Po prvi svetovni vojni se je na trti pokazala najprej peronošfera, nato pa sta po leg mrčesa, ptičev in rdečega pajka pojavili še filosfera in tinjola. Zemljo za vinograd so morali naj večkrat pripraviti. Pogostoma se je zgodilo, da so bili prisiljeni njivo spremeniti v vinograd. Njivo, ki je bila določena za vinograd, so najprej preorali, očistili korenine rastlin, ki so na njej rasle, nato pa, če je bilo treba, so njivo zravnali — pogli hali. Med vrstami trt so orali z lesenim in železnim plugom, ki mu pra vimo drevo. Tega je vlekel vol. Ob trti pa so prekopali *zemljo z lopa to. Orali so enkrat alj dvakrat na leto. Eden je vodil vola, drugi pa je držal za plug. Ko so kopali en me ter globoko, so rekli, da kopljejo v žlak. Ko so kopali ob trtah, so rekli, da štekjajo. Kopanju je sledilo uničevanje škod Ijivih trav. To so opravljali ročno. Nato so vinograd pognojili. Gnojili so s hlevskim gnojem pomešanim s slamo, z drevesnim listjem, če je bil vinograd posajen na ravnem svetu so sem pripeljali gnoj z vozom ali leseno samokolnico, kariolo. Na pobo čje je bilo treba gnoj dovažati s san ko, ki jo je vlekel vol. Z žirklo, desko za ročno prenašanje gnoja, pri trjeno na dva kola, so gnoj nosili na strme predele svoje zemlje, za najbolj strme pa so uporabljali koš, dzej. Vinograd so gnojili med jarki čez vso površino. Če niso redil j ži vine, so gnoj pridobivali iz listja, slame, trave in drugih organskih od padkov, ki so jih metali v gnojnišnieo. To so močili in pustili nekaj dni, da je gnilo. Gnojili so vsake dve leti. Gnojenju je sledilo škropljenje proti trtnim boleznim. Škropili so z mo dro galico — vdarjul — pomešano z majhno količino apna, en mesec, vsa kih deset dni enkrat. Ta dela so o-pravljali ročno s pomočjo škropilnice in žveplalnika, ki mu pri nas pravi mo šoflet. Ob hudem deževju se je pogostoma zgodilo, da je voda odne sla zemljo iz vinograda in tako odkrila tudi korenine trt. V takih slu čajih so morali kmetje zopet speljati zemljo v vinograd, to so delali s sa mokolnico, s sanko, ki jo je vlekel vol in s koši. Da bi preprečili odplav ljanje zemlje so na gričevnatem področju naredili terase, v ravnini pa jarke. Ko je imela trta trideset let, jo je bilo treba, kot sem že omenil, izruti, ker je tedaj začela hirati in razpadati. Tedaj so vinogradniki morali najprej potegniti kole iz zemlje, nato trto pre rezati tik ob zemlji. Zemljo so preko pali in odstranili iz nje korenine starih trt. V vinogradu je bilo ob takih priložnostih veliko dela, zato so gospodarji potrebovali pomoč. Nekateri so imeli delavce, po večini pa so si pomagali med seboj. Posebno ob trgatvi so prišli na pomoč sorodniki tu di iz mesta in sosedi. Najprej so vsi pomagali pri eni družini, ko je bilo tu delo opravljeno so šli vsi pomagat drugi družini, nato še tretji in tako dalje. Ljudem iz mesta so dajali kito grozdja — roč —, vino in koruzo v kitah. V vinogradu so bili na visokem ko lu klopotci. Ti so s svojim klopotanjem plašili vrabce in druge ptice, ki rade zobajo grozdje. Klopotec je pritrjen na visok kol, ki je vtaknjen v zemljo. Zgornji del kola je ošiljen in skozi konico gre prečna vrtljiva ročica. Na tej sta dve oddaljeni na sre di votli deščici, ki ju je treba mazati z mastjo, da se vrtita. Med tema le žajema je zobčasto kolo. Na koncu prečne ročice je lopatica, ki usmerja klopotec po vetru. Poleg ptic je veliko nevarnost za grozdje predstavljala toča. Ta razbi je vse jagode in trga grozde in liste. Ko so se na nebu pokazali črno sivi oblaki so stari ljudje hitro prinesli iz hiše podobe svete družine in jih dvigali proti nebu. Nekateri so na gnoj postavili narobe obrnjeno stolico ali pa tudi vile iz hleva, prav tako obrnjene proti nebu, drugi pa so žgali olčje. Nato so se zbrali vsi k molitvi rožnega venca. Pozneje so se proti toči borili z debelim in širokim topom — martaleta —, ki je bil dobro napolnjen s smodnikom, papirjem in zemljo. Prižgali so muciko (vžigalno vrvico), ki je sprožila strel in nato pognala v oblake močan pritisk, ki je razgnal oblake. Velikega pomena je bil že v nekdanjih časih vinotehnik, ki je določal čas za trgatev. Pri nas se je ta o-sebnost pojavila že pred prvo svetovno vojno. Ponavadi se je trgatev od vijala od začetka do polovice oktobra. To so bili dnevi, ki so jih z veseljem pričakovali otroci in odrasli. Že zgodaj zjutraj so se odpravili v vinograd. S seboj so ženske vzele koš, moški pa brence, klukce in škarje. Volovi so vlekli voz, na katerem je bil čeber in sempla. Pustili so jih na stežišču vinograda. K trgatvi so radi priha jali otroci, ženske, moški in starejši ljudje. Močnejši so polne brence in koše izpraznili v čeber. Starši so sku šali otrokom preprečiti, da bi jedli gro zdje; zato so jih vabili, naj pojejo. Razdelili so jih v skupine, ki so med seboj tekmovale. Druga za drugo so se tedaj vrstile najlepše in najbolj po znane slovenske pesmi: Sončece sije, Regiment po cesti gre. Ko študent na rajžo gre, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Gremo na Štajersko, Tirolka mi ja je puštelc dala, Tolko kapljic, tol ko let, Tam za turškim gričem. Bili so lačni, ampak zelo veseli otroci. Marsikdaj so pustili na skritem kraju med listjem kakšen grozd, da bi ga po trgatvi lahko pozobali. Strogi oskrbnik — flegar — pa je vedno vse grozde našel in jih pobral. Trgali so od jutra do večera, nato so se vsi u-trujeni vrnili domov. Hrano so jim gospodarji prinesli trikrat na dan: ob 9., 12. in ob 17. uri. Največkrat so jedli salamo, sir in klobase, frtaljo in kruh s figami. Pijačo pa so dobivali po volji. Nihče ni prinesel hrane od doma. Plačo so dobivali vsak dan. Dela niso bila vsa enako plača na. Za težja so prejemali več dena rja, za lažja pa manj. Grozdje so trgali na vsaki vrsti posebej. Voz so zvečer peljali v klet. Tam so vse grozdje vsuli v velik čeber, v kate rem sta ga dve osebi pomečkali. Ob trgatvi so morali paziti, da bi ne padle škarje ali kaj drugega v čeber. To bi bilo zelo nevarno za tiste, ki so z golimi nogami mečkali grozdje. Od tod so grozdje postavili na bnk, kjer so se zmečkani grozdi odcedili. Tropine, ki so ostale, so postavili v stiskalnico, kjer so do kapljice iztisnili grozdni sok. Mošt so izlili v sod — buč —, kjer je vrel. Tropine pa so potem uporabljali za žganje. Že pred trgatvijo so začeli grozdje obirati. Trgali so samo gnile grozde in jagode, iz katerih so pridobivali vino za domačo rabo. Marsikdaj se je zgodilo, da se je trgatev zaradi suše ali prevelike obilice dežja pričela nekaj tednov pozneje. Pri pozni trgatvi je bilo treba grozdjer dobro okaditi z žveplom ali z bisulfitom. Vino je bilo ob pozni trgatvi veliko slajše. Pozne vrste grozdja so obirali konec oktobra. V šope zavezano grozdje so obesili na zid in ga hranili. Že od nekdaj so pri nas poznali več vrst vina. Med bela vina so lahko u-vrščali: ribulo, malvazijo, glero, piko, tržarko, pogrozdnico. Od črnih so pridelali: klinto, merikan, borgonja, blenfrenkiš. Še nekaj besed o najrazličnejšem orodju, ki so ga včasih uporabljali po naših krajih. Lopata ima spodnji del iz železa. Spodaj je 12 cm širok, zgoraj 25 cm, dolg je 27 cm. Spodnji del je enakokrakaste trapezne obli ke. Pri železu je pritrjen leseni ročaj. Z njo so obdelovali ilovnato zemljo. Motika ima prav tako spodnji del iz železa, zgoraj ima dva železna rogova, spodaj pa majhno lopato. Med majhno lopato in železnima robovoma je pritrjen ročaj. Z njo so razgiba vali in rahljali zemljo na površju. Pika in sapon sta podobna motiki, samo težja in brez železnih rogov. Na vsaki kmetiji so imeli še pik za kopanje na hribovitih predelih, kram pec za trdo, kamnito zemljo, Štih, grebice, krčenca, dvorogate ali celo trirogate kopače za gruščnata pobo čja — polna glerje, železne vile z dvema rogovoma, srp, koso in grablje. To orodje so kupovali pri kova ču. Za merjenje mošta so imeli posodo, ki so ji pravili arneč, poleg te pa še drugo posodo z ročajema; ta se je imenovala kvinč. Posoda za uli vanje vina iz kvinča v karantel pa je bila škfč. MAVRIČU BUZZINELLI Nižja srednja šola «Ivan Trinko» - Gorica Krmin - v vinogradu so bili na visokem kolu klopotci... NADALJEVANJE S. 4. STRANI dim, da je umreti (krma med svojimi dragimi drugače kakor smrt v bolnici, kjer si med tujimi. Mrtveca so dali na mrtvaški oder !n ga držali tam do pogreba. Do ta krat ga niso pustili samega. Druži na je priredila nekakšno gostijo. V hišo so prišli po vrsti vsi sorodniki, Pa tudi znanci, prijatelji in sosedi. Mrtveca so pokropili, molili za nje Oovo dušo, pa tudi opravljali. Večkrat so povabili tudi godce, ki so sprem Ijali mrtveca z godbo na pogreb, do kler ga niso položili v jamo. V ŠOLI Okoli leta 1920. Učitelj (ali učite Ijica) je bil imenitna osebnost. Otro °i so imeli do njega največje spošto nanje. V primeru vsakega prekrška ie učence kaznoval tudi s šibo. Ko le razlagal, so morali imeti učenci roke za hrbtom. Izgovarjali so dru Poče kakor mi: končni l (pel, smel) jo izgovarjali. Ko moja babica bere, lzQovarja še kakor takrat, kakor so lo naučili. Leta 1925 so slovensko šo ‘° Popolnoma ukinili. Slovenske uči 'ffje so premestili in prišli so Ha hlanski. Otroci, ki so živeli v slo venskem okolju, niso poznali italijan •s'ctne in niso razumeli italijanskih vzgojiteljev. Takrat je bilo italijan deo prebivalstvo osredotočeno v sre disču mesta. Pri Sv. Ivanu, v Lo- njerju, na Katinari, Kolonkovcu, pri Sv. Ani, v Skednju, pri Sv. Jakobu in v Rojanu, Barkovljah je bilo pre bivalstvo slovensko. Moški so delali v mestu in imeli izven mesta majhno posest, kjer so kmetovali, nekateri pa so bili samo kmetje. V teh prede lih mesta so bile takrat nizke, dru žinske hiše z malimi vrtički in nji vami. PO LETU 1925 Fašistični režim je prepovedal in ukinjeval vsako slovensko dejavnost. Življenje se je sploh spreminjalo. Ženske so si strigle lase, moški so bili brez brkov, ženske obleke so se skrajšale, segale so do pol meč. Pri šla je v modo šimka. Slovenska druž ba je imela še stike le pri maši. Slo Venski duhovniki so trmasto vztrajali proti oblastem s slovensko pridigo. Mnogi so ta prekršek drago plačali. Življenjske razmere so se poslabša le. Kdor ni bil vpisan v fašistično stranko, ni dobil službe. V javnosti je bila slovenska beseda prepovedana, slovenske ustanove razpuščene, pr o stori sežgani. Nekateri Slovenci so se lega zbali in se potujčili. Vem za nekoga, ki ga je bilo sram svoje ga imena, Vladimir, ki so mu ga sicer zamenjali v Vladimiro, in je o sebno poprosil za ime Bruno. O svojem pradedu (po materini strani) pa moram nekaj zanimivega povedati. Družinski priimek je bil Jugovac. Nekega dne so ga povabili na matični urad in zahtevali, da za menja priimek. Moj praded, kakor so mi ga opisali, je bil vroče krvi. Kaže, da je uradnika ozmerjal in iz javil, da priimka ne bo zamenjal. Čeprav je moral kloniti in je uradno postal Giugovaz, je na vseh doku mentih do svoje smrti vedno podpiso val Jugovac. Njegov brat, ki ni bil tako bojevit, je bil tudi poklican na matični urad in Jugavac je postal Meriggioli. Tako sta se brata drugače pisala. V družinah pa so Slovenci uporab Ijali svoj jezik. Režim pa je zašle doval slovensko ljudstvo, saj so ti sti, ki so bili zavedni, bili do reži ma uporni. V gostilnah so fantje re žimu navkljub zapeli slovensko. Moj ded je čepel^aradi tega en leden v. zaporu. Minevala so leta in režim je posta jal vedno močnejši. Italija se je zapletla v vojno. OD LETA 1936 Tega leta sta se babica in ded po ročila. Lela 1937 se je rodil moj stric. V družini so govorili slovensko. V nekaterih družinah, kjer so bili star ši Slovenci, so z otroki govorili ita lijansko. Tako so se izgubljale slo venske družine. V tistih letih vojne so videli Slo venci v partizanskih organizacijah e dino rešitev za svoj obstoj. Zalo so odhajali v partizane ali vsaj sodelo vali z njimi. Oblasti in pozneje Nem ci so to dobro vedeli in ob najmanj šem sumu so ljudi mučili, ubijali ali internirali. In spet se je skrčilo šle vilo slovenskega prebivalstva. To pre ganjanje pa je rodilo še večji odpor. Leta 1943 je moj stric šel v šolo, italijansko. Slovenske šole takrat že dolgo ni bilo. Popoldan pa je hodil v drugo «tajno šolo», kjer je slaven ska učiteljica (mogoče je bila le šolana ženska) učila otroke sloveti ščino. Imeli so tudi ciklostiliran uč benik, slovenski. Tako se je ljudstvo branilo pred potujčevanjem. Minila je druga svetovna vojna. Ljudstvo je zadihalo. Bilo je polno u panja, da bo po vsem tem, kar je pretrpelo, prišlo «plačilo». Upadlo je v popolno sožitje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom, saj sta bila skupaj v boju proti okupatorju. Življenjske razmere so se izboljšale, sanjanega, idiličnega sožitja pa še ni. Leta 1982. Kaj vse se je zgodilo od tistega poročnega dne v letu 1911! Res je teh sedemdeset let dolgo ob dob je. Človek je šel na luno, izdeluje robote, v družbi je največ s te levizijo. Vsakdo je s svojega krožni ka in na mizi so vsak dan juha. prikuha, meso, sladice, sadjie... Mestni predeli so sedaj vključeni v mesto. Povsod so visoke stanovanjske hiše, kjer družine živijo zelo zasebno živ ljenje^ Sosedne družine se ne shajajo več, ženske ne pletejo in ne šivajo ob večerih, gledajo televizijo. Ljudje govorijo med seboj po telefonu. Slovenci smo v svoji družbi razkropljeni po političnem prepričanju in pravijo, da nas je samo pet od stotkov (če lahko pripomnim, ostalo nas je pet odstotkov) in smo pre majhna manjšina, da bi «zaslužili» globalno zaščito. ALENKA BULLO nižja srednja šola «Ivan Cankar* - Trst g I g v. I ;!;! ;|j| v! ;X | £ j I 1 g i :::: I 1 | i;!; s | i* *: | ;!;! vi vi vi 1 g I i iii; g I g I I I i KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pisma od...; 18.00 Zaključek. ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.45 Trideset let naše-zgodovine 11.00 Maša 11.55 Božični blagoslov «Urbi et Orbi* papeža J. Pavla II. 12.30 Predniki, risanka 13.00 Dnevnik 1 - Aktualnosti 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje... 15.05 Discoring 16.55 Un terribile cocco di mam-ma, TV film 17.25 Fantastico bis 18.30 Športne vesti Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Piccolo mondo antico zadnji del 21.50 Dnevnik 22.00 Hit '83 glasbeni program 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenske razmere DRUGI KANAL 10.00 Pii sani, piu belli 10.25 Omaggio a Casella 11.30 Tamero sempre, film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Blitz Vremenske razmere 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - šport 20.30 G. B. Shovv n. 2 21.35 Anteprima 1984 Programi drugega kanala 21.45 Arrivano i vostri 22.45 Dnevnik 2 - Nocoj 22.55 II brivido dell'imprevisto TV film 23.25 šola in vzgoja: Arlecchino 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti TRETJI KANAL 11.15 America, America 12.15 Edoardo Viaoello special 12.45 Di Gei mušica glasbeni program 13.45 Giudicatelo voi 15.00 Dnevnik 3 - športni dogodki v neposrednem prenosu Valgardena: Freestyle Zimske športne igre 15.30 A luce rock. Uragano Who 17.15 Alta societa, film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželne športne vesti 19.40 Concertone: The Who 20.30 Canzoni... o no? glasbeni program 21.45 La tradizione ritrovata 22.15 Dnevnik 3 22.40 Jazz club JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA LJUBLJANA 8.50 Poročila 8.55 Živ žav, otroška matineja 9.40 Modro poletje 10.10 Fantje s Hill streeta ameriška nanizanka 11.00 «625», oddaja za stik z gla-dalci 11.25 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka 12.00 Ljudje in zemlja 13.05 Poročila 14.50 Prisluhnimo tišini oddaja za slušno prizadete 15.20 Samomorilčeva žena ameriški film 16.55 Poročila 17.00 Naš kraj: Sorica 17.15 Športna poročila 17.30 Portreti: Igor Torkar 18.00 Preja v Črni na Koroškem 19.15 Risanka 19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.55 Vremenske razmere 20.00 T. Partljič: Oblaki so rdeči nadalj. in konec 21.05 Športni pregled 21.35 Naši olimpijci (1. del): Alpski smučarji 22.20 Poročila KOPER 14.30 Boks: Budučnost - Priština 15.30 Hokej, jug. prvenstvo 17.50 Samo enkrat ljubiš, film 19.30 Stičišče tednik TV dnevnika 19.45 Visoki pritisk glasbena oddaja 20.30 Rdeči gusar, čelov, film 22.00 Dokumentarna oddaja 22.10 španske operne zvezde zadnja oddaja ZAGREB 14.45 Glasbeno popoldne 15.25 Olimpijska kronika 16.10 Boks: Budučnost Priština 18.40 Dokumentarna oddaja 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu 19.30 TV dnevnik 20.00 Čas jazza 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Tom, Dick in Harriet angleška nadalj. ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 II leone, la strega e l'ar-madio - risani film 10.15 II mio amico Arnold TV film 10.40 Jenny e Chachi, TV film 11.10 11 mio amico Ricky TV film •11.35 Cartoni Animated Classic 12.30 Superclassifica show 13.30 Beniamino, film 15.10 Maria e Giuseppe: storia di un amore, film 17.35 II mio amico Arnold 18.00 Vento tra i salici, risanka 20.25 7 spose per 7 fratelli, film 22.25 Concerto: Lucianu Pavarotti 0.25 Gigi, film RETEQUATTRO 8.30 II gatto con gli stivali Trnjulčica Sneguljčica 10.20 Francis il mulo parlante film 12.00 Speciale Walt Disney 13.00 Miseria e nobilta, film 15.00 SOS Stanlio e Olio, film 17.00 I tre della Croce del Sud film 19.30 II magico mondo di Walt Disney, risanke 20.25 Tutti insieme appassionata-mente, film 24.00 Insieme a Parigi, film ITALIA 1 8.30 L’uccellino azzurro, risanka Piccole donne, risanka 1 Puffi, risanka 10.00 L’allegro mondo di Stanlio e Olio, film 11.30 II mago di Oz, film 13.00 Tom e Jerry, risanka Charlie Brown, risanka 14.00 II favoloso Andersen, film 16.00 Bim Bum Bam Natale in famiglia, risanka Asterix e Cleopatra, risanka 18.30 II lago dei cigni, risanka 20.00 I Puffi, risanka 20.25 Beauty Center Show varietejski program 22.10 11 magico D. Copperfield 23.10 II giullare del re, film 1.00 II ladro del re, film TRIVENETA 6.00 L'isola del paradiso, film 7.30 Risanke 8.30 Agente speciale, TV film 9.30 Honey West, TV film 10.00 Q. P. Coupon 12.30 Horoskop 12.40 Šport e brivido dokum. oddaja 13.00 The Bold Ones, TV film 14.00 Dražba 20.30 Cuore, film 22.00 TV 7 Play Boy 23.00 Film 1.00 Horoskop 1.10 Film TELEPADOVA 13.00 Catch 14.00 Lupin III, risanka 14.30 Tigerman, risanka 14.45 Lupin III, risanka 15.00 Doc EUiot, TV film 16.00 II caccia tore, TV film 17.00 Medical center, TV film 18.00 Andersen, risanka 18.30 Lupin III, risanka 19.00 Tigerman, risanka 19.30 Bonanza, TV film 20.20 L'avventuriero di Macao film 22.00 Napoleone e l'amore nadaljevanka 23.00 Codice 33, TV film 24.00 Duello al sole, film TELEFRIULI 9.15 Heidi, risanka 10.30 La scarpetta di vetro, film 12.00 Insieme 13.30 Fogolar, speciale Natale 20.00 Koncert za božično noč 20.30 La signora a 40 čarati, film 22.15 II re ed io, film 24.00 Abat-jour 0.05 II virginiano, nadalj. RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Božični večer*; 11.00 Melodije od včeraj in danes - za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Glasbene podobe; 15.30 šport; 16.30 Božični koncert v goriški stolnici 26. decembra lani; 17.30 S. Martelanc: «Mir se oznanja ljudem po širjavi*; 18.45 Božična medigra; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (slovenski program) 8.00, 15.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa; Napoved programa; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje: Prometni servis; Ekonomska priporočila; 8.05 Objave; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil -kmetijska oddaja; 13.00 Otvoritev, glasba za prijetno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 17.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30 Poročila; 6.00 Jutri ob glasbi; 7.00 Horoskop; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00Pošta: 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Programi radia in televizije; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 16.30 Kaj je novega?; 17.40 Športna nedelja; 18.00 Zaključek. Ponedeljek, 26. ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.00 Che vuoi fare, bambino? film 11.25 Bugs Bunny, risanka 12.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 12.05 Halo... Raffaella - opoldanski varietejski spored 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Halo... Raffaella zadnji poziv 14.05 Tenis: Davisov pokal 15.45 Rim: konjske dirke 16.05 II piccolo Lord, film 17.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 17.05 II piccolo Lord (2. del) 18.00 Nabožna oddaja 18.30 Taxi, TV film 19.00 ItaUa sera 19.45 Almanah jutrišnjega dne Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Gran premio, film 22.30 Dnevnik 22.40 Srečanje s kinematografijo 22.45 Pranzo in TV 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenske razmere DRUGI KANAL 10.00 Vesele praznike, otroci 11.30 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capitol, TV film 14.15 Anteprima 1984 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Svetovno prvenstvo cirkusov 15.35 Puccini, film 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Speciale Vediamoci sul Due 18.50 Una storia del West Vremenske razmere 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 L’avaro, gledališka predstava po Molieru 22.30 Dnevnik 2 Nocoj 22.40 Anteprima 1984 22.50 Protestantizem 23.15 šola in vzgoja: Handicap 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti TRETJI KANAL 15.15 Včeraj mladi 16.15 Marcialonga '83: Fiemme di Fassa 16.45 A luce rock: Paul McCartney in Wings 18.25 Glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.30 Ponedeljkove športne vesti iz dežele 20.05 šola in vzgoja: Viaggio nel paesaggio pittorico del 1300 20.30 Anna Magnani igralka - ženska - mit 21.30 Dnevnik 3 21.40 šola in vzgoja: Dirtro ed oltre lo spettacolo 22.10 Ponedeljkov športni proces 23.15 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA LJUBLJANA 17.20 Poročila 17.25 Mi smo smešna družina 17.55 Mogočni mikro: Naša prihodnost 18.25 Podravski obzornik 18.45 Podium 19.15 Risanka 19.20 Cik-Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 19.55 Vremenske razmere 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Gabrijel, drama 20.50 Spoznano, neznano oddaja o znanosti 21.50 Dnevnik II KOPER 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 TVD novice 17.05 TV šola 17.30 Rdeči gusar, film 19.00 Športni pregled 19.30 TVD - Vse danes 19.50 Drevi, novice in zanimivosti 20.00 Aerobika 20.10 Dokumentarna oddaja 20.30 Veliki detektiv, serijski film 21.30 Turistični vodič 21.40 TVD Nocoj 21.50 Jazz na ekranu 22.20 Nočni film ZAGREB 17.25 Poročila 17.45 Pepelka, otroška oddaja 18.15 Ljudje govorijo: vojni portret Čedomira Popoviča 18.45 Kratek film 19.00 športna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost 20.45 Zagrebška panorama 21.05 Prevzetnost in pristranost angleška nadalj. 21.55 Hit meseca ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 PhiUys, TV film 9.30 Mar.v Tyler Moore, TV film 10.00 Rubrike 10.30 Aliče, TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help, glasbena igra 12.30 Bis, nagradna igra 13.00 II pranzo e servito nagradna igra 13.30 La rosa di Bagdad, film 15.10 II forestiero, film 16.50 Una piccola storia d’amore film 18.45 Zig zag, kviz decembra 1983 19.30 II mio amico Arnold TV film 20.25 Bulli e pupe, film 23.15 Love Boat, TV film 0.15 La locanda della sesta feli-cita, film RETEQUATTRO 8.30 Risanke 9.00 Ziggy, risanke 9.30 Mammy fa per tutti TV film 10.00 Vicini troppo vicini, TV film 10.20 Francis contro la camorra film 11.50 Magic mušic, risanke 12.50 Časa dolce časa, TV film 13.20 Maria Maria, TV film 14.00 Agua viva, TV film 14.50 Costa Azzurra, film 16.50 Le piu grandi stranezze della natura 17.50 James. TV film 18.50 Marron Glace, TV film 19.30 M ama non m’ama nagradna igra 20.30 Maurizio Costanzo shovv 23.00 Mica scema la ragazza! film 1.00 Carovana di fuoco, film ITALIA 1 8.30 Risanke 10.00 II figlio di Lassie, film 11.45 II lago dei cigni, risanke 13.00 Bim Bum Bam 14.00 Lady Oscar, film 16.00 Bim Bum Bam 18.10 Le Fenice, TV film 20.00 I Puffi, risanke 20.25 Ric e Gian follies 22.00 II magico D. Copperfield TV film 23.00 Cenerentola a Parigi, film 1.00 Una fidanzata per papa film TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 I Sullivan, TV film 15.00 Cuore selvaggio, TV film 16.00 Medical Center, TV film 17.00 Risanke 19.30 L'uomo invisibile, TV film 20.20 Cinque matti in mezzo ai guai, film 22.00 II momento della verita 23.00 Šport - Super rombo 24.00 La citta gioca d’azzardo film TRIVENETA 8.30 Agente speciale, TV film 9.30 Risanke 10.00 Monitor 12.40 The Bold Ones, TV film 13.30 Risanke 14.00 I,a lama d’Oriente, TV film 14.30 II rigattiere, asta 17.30 Risanke 18.30 Ispettore Bluey, TV film 20.00 Rubrika 20.30 II grande silenzio, film 22.00 La famiglia Smith, TV film 22.30 Asta delle vanita TELEFRIULI 14.30 Remi, film 19.30 Koncert 20.00 I falciatori di margherite TV film 20.30 L’americano, film 22.15 Sangaree, film 24.00 Abat-jour 0.05 II virginiano, nadalj. RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Božični motivi; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Mladinski oder: «Božično presenečenje*; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Grazia De-ledda: «Golobje in jastrebi*; 14.35 Vedre melodije; 16.00 Josip Tavčar: «Dežuma služba na božični večer*; 16.50 Mi in glasba; 18.00 Pod Matajurjan; 18.30 Glasbene podobe Latinske Amerike; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; Cestne razmere; E-konomska priporočila; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole; 14.20 Slovenska zborovska glasba; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Iz filmskega sveta; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 18.00 Zaključek. RADIO LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Doksro jutro, otroci; 8.25 Ringaraja; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. uri; 13.30 Od melodije do melodije; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba. Za sedaj ni nevarnosti za slovenske srednje šole Predstavnika SSG na obisku Poveljstvo finančnih straž ne kupi poslopja semenišča v Ulici Alviano Vest, da se je osrednje poveljstvo finančnih straž v Rimu odpoveda lo možnosti da bi v Gorici odprlo šolo za finančne podčastnike in da bi za potrebo te šole odkupilo od goriške nadškofije stavbo nekdanjega malega semenišča v Ulici Alviano, v katerem so sedaj nekatere slovenske srednje šole, je najboljše božično darilo za več sto slovenskih dijakov in profesorjev ter za vso slovensko goriško javnost. Ko so se namreč pričele širiti govorice o možnosti da bi poveljstvo finančnih straž odprlo v Gorici tako šolo, se je v slovenskih šolskih krogih pojavila upravičena za skrbijenost: kam s slovenskimi šolami? Dobro vemo, da ni v Gorici prostorov ki bi bili primerni za te šole (v Ulici Alviano so nižja srednja šola Ivan Trinko, klasični licej Primož Trubar, učiteljišče Simon Gregorčič in trgovski zavod Žiga Zois), prav tako ni prostorov za nekatere italijanske višje in nižje srednje šole katerih stavbe so nujne popravil. Mislimo na klasični licej Dante in na nižjo srednjo šolo Ascoli, ki sta v propadajoči stavbi v Drevoredu 20. septembiu in tudi na učiteljišče S'.a- taper na Verdijevem korzu. Tu pa tam v nekaterih šolskih poslopjih so proste nekatere učilnice, ni pa dovolj prostora za eno popolno šolo. V Gorici so si sicer nekateri prizadevali dobiti to šolo finančnih pod častnikov. To so utemeljevali s tem, da bi taka šola, v katero bi zahajalo pribižno 500 podčastnikov, dala precejšnjo iniekcijo denarja goriškemu gospodarstvu, ki je sedaj v krizi. Govor je bil, da bi bilo treba, ako bi bila državna uprava odkupila se-meniško stavbo, prizidati še stavbo za internat, kajti sedanji prostori bi bili zadostni le za učilnice. Goriška nadškofija se je hotela in se še hoče rešiti te stavbe ter vnovčiti denar. Govori se, da je danes stavba vredna štiri do pet milijard lir. Vrhovno poveljstvo finančnih straž pa je mnenja, tako je rečeno v pismu, ki je pred nekaj dnevi prišlo na goriško nadškofijo, da je stavba prebizu državne meje, da je Gorica preveč oddaljena iz osrednjih pokrajin Italije, ter da bi bilo treba porabiti za popravilo in adaptacijo stavbe zelo veliko, preveč denarja. Zato se je poveljstvo finančnih straž odpovedalo nakupu. Goriški Slovenci smo se vsaj za trenutek oddahnili. Upati moramo da bo konec prihodnjega leta, ko zapade najemna pogodba, nadškofija obnovi a tako pogodbo z goriško občino. S tem pa ne smemo odpovedati se prizadevanjem, da bi se gradil v južnem delu Gorice predvideni slovenski šolski center. To predvsem zato ker se na goriškem županstvu nekateri prizadevajo, da bi se v Gorici odprle nekatere fakultete trža ške ali videmske univerze. Še najbolj bi prišla v poštev fakulteta za telesno vzgojo, kajti najbližja taka fakulteta je v Bologni. V Gorici pa je veliko športnih naprav. Še vedno torej obstojajo možnosti, da nekdo odkupi stavbo malega semenišča in odpre v njej kako visoko šolo. To pa odpira nevarnost, da bi slovenske šole ostale brez lastnega primernega poslopja. Zato si bo treba še bolj kot kdaj prizadevati, da vlada ali dežela dasta s posebnim zakonom denar za gradnjo sodobnega slovenskega šolskega centra v južnem delu mesta. Tudi adaptacije sedanje stavbe v Ulici Alviano ne bi bile najbolj primerna rešitev. (mw) pri predsedniku Cumpeti Na obisku pri predsedniku goriške pokrajinske uprave prof. Silviu Cumpeti sta bila v sredo predstavnika naše gledališke ustanove Bogo Samsa in Saša Rudolf. Predsednika pokrajine sta seznanila z zelo hudim finančnim stanjem Slovenskega stalnega gledališča in zaprosila za posredovanje pokrajine, da bi se nevzdržni položaj čimprej in dokončno rešil. Pokrajinska uprava naj bi, skupaj s tržaško pokrajinsko upravo posredovala pri vladi in še posebej pri pristojnem ministrstvu za ustrezno rešitev. Med razgovorom s predsednikom pokrajine, udeležil se ga je tudi pokrajinski svetovalec Jože Cej, sta predstavnika SSG opozorila tudi na prizadevanja naše narodnostne skupnosti za dosego globalne zakonske zaščite. Predsednik Cumpeta je izrazil pripravljenost, da skupaj s predsednikom tržaške pokrajine Claricijem posreduje pri državnem podtajniku Amatu za pospešitev postopka za odobritev zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. V priredbi zavodu za poklicno izobraževanje V Števerjanu pričetek tečaja vinogradništva in kletarstva Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ima letos na Goriškem dva tečaja, že nekaj mesecev je v Gorici tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov. Ta teden pa so v števerjanu pričeli tečaj za vinogradništvo in kletarstvo. Tečaj finansira deželna uprava, pouk je brezplačen kot so brezplačne knji ge in kemične analize zemlje. Doslej se je v tečaj vpisalo petnajst vinogradnikov, vpis pa je še vedno možen. Tečaj se vrši v sodelovanju s kme-tijsko-vinogradniško zadrugo v Števerjanu in lekcije se bodo v tem času vršile v prostorih zadruge na Va-lerišču. Lekcije bodo ob torkih in četrtkih od 17.30 do 20. ure. Predavajo strokovnjaki iz matične domovine in sicer inž. Zvonimir Simčič, inž. Gabrijel Seljak in inž. Hi-larij Kosta. Tečaj bo trajal 300 ur. Poleg skupnih lekcij bo v okviru tečaja tudi individualno delo. Tečajniki bodo obiskali kmetijska posestva, na licu mesta bodo izvajali napotke predavate- ljev. .Skupne lekcije bodo do konca pomladi, praktično delo pa bo trajalo tja do septembra. Ob koncu bodo tečajniki dobili deželno diplomo. Kar se bodo naučili na tečaju pa jim bo brez dvoma služilo na njihovem posestvu. Kdor se želi vpisati v tečaj, lahko pride ob torkih in četrtkih na Valerišče ali poizve podrobnosti pri članih zadruge D. Štekarju in D. Humarju. Upokojenci vabijo na družabnost Društvo slovenskih upokojencev bo tudi letos, tako kakor že lani, poskrbelo za prijetno družabnost ob koncu leta. V ponedeljek, 26. t.m., ob 16. uri se bodo zbrali v mali dvorani Kulturnega doma, kjer bo dovolj priložnosti za kulturni užitek, razvedrilo, zabavo in seveda tudi primeren prigrizek. Podobno družabnost je društvo priredilo za svoje člane in prijatelje že lani. Izstop dijaških predstavnikov iz zavodnega sveta šole L Cankar Dijaški predstavniki so izstopili iz zavodnega sveta slovenskega trgovskega zavoda Ivan Cankar. Na skupščini dijakov, ki je bila zadnji dan pouka, 22. decembra, so dijaki izglasovali ta svoj sklep in predsed niku zavodnega sveta poslali naslednje pasmo: ^Predstavniki dijakov v za vod nem svetu javljamo, da se odstavimo iz zgoraj omenjene skupščine. Do take odločitve smo prišli po upoštevanju večjega števila faktorjev, ki se tičejo delovanja zavodnega sveta. Sedanji odbor smatramo nezmožnega doseči objektivno odločitev, ter za nekonstruktivnega, v kolikor pri izrednih vprašanjih ne zmore doseči kateregakoli dogovora, ki bi zadevalo vse stranke v njem predstavljene (učno osebje, starši, dijaki). Zaradi omenjenih razlogov, smatramo za nepotrebno katerokoli predstavništvo dijakov pri omenjenem odboru, ker je ta komponenta prisotna samo zaradi formalnosti in dokaj ni upoštevana. Dijake nekateri člani odbora predstavljajo javnosti kakor nelojalne, nezrele in neresne, ker mislijo različno od njih. Obstaja še veliko neupravičenih dejanj tega zavodne ga sveta, ki bi jih lahko še naštevali v neskončnost, toda člani odbora so zavedni (upamo) o stanju tega organa in želimo z našim odstopom podati važnost dejstvu, da je naš Zarodni svet potreben celotne obnove. Ni potrebna sicer zamenjava oseb, ampak neka nova organizacijska o-blika, ki zagotavlja demokratičnost in torej tudi možnost polnega preverjanja tretjih oseb z delovanjem takega odbora.* Dijaki so nam prinesli kopijo gori omenjenega pisma v uredništvo s prošnjo, da bi to objavili. Rade volje smo to napravili. Istočasno pa iskreno želimo, da bi se nesporazumi do katerih je očitno prišlo odstranili in da bi zavodni svet trgovske šole Ivan Cankar nadaljeval z delom, ki je nujno potrebno za razvoj te naše šole. Priprave na v Gorici in Mladi in seveda ne samo mladi se bodo spet zbrali v Kulturnem domu na Silvestrovo, da se poslovijo od tega leta in nazdravijo novemu. Kot lani je prireditelj Mladinski krožek, kot lani bo v Kulturnem domu v Gorici večerja, seveda bo poskrbljeno tudi za ples. Glasba bo ves čas večera, saj bodo zanjo skrbeli ansambel Ara Macao, piano bar in tudi plošče. Tako, da bo zadoščeno vsem okusom. Mala dvorana in preddverje Kulturnega doma pa lahko sprejmeta le malo ljudi. Zato je nujna rezervacija, kajti vstop bo zares o-mejen na določeno število. To zahtevajo predpisi. Kdor si hoče zagotoviti mesto na silvestrovanju v Kulturnem domu mora nujno rezervirati mizo in vstopnico. Kje? V Ul. Croce 3, tel. 84495. Silvestrovali bodo tudi drugod. V Domu Andreja Budala v Štandrežu prireja silvestrovanje kulturno dru štvo Oton Župančič. Silvestrovali bodo po običajni tradiciji v domu, napovedujejo pa, da bo zabava pote kala tudi na prostem, na dvorišču, kjer bodo pekli meso na ražnju. Vsaj take so napovedi. Tudi tu je število Ocenjevanje vzrokov poplav V Novi Gorici se je včeraj sestala mešana komisija za varstvo okolja in urejanje prostora občin Nova Gorica in Gorica. Razpravljali so o vzrokih poplav ob vodni ujmi, ki je v noči od 16. do 17. oktobra letos zajela območje obeh mest. Sestanek je vodila predsednica novogoriškega dela komisije Vida Tavčar, italijanski del pa goriški podžupan Mario Del Ben. Ker se sestanek vrši v trenutku ko zaključujemo današnjo številko našega dnevnika bomo o vprašanjih, o katerih so razpravljali, podrobneje poročali v naši prihodnji številki. Božični koncert na Travniku silvestrovanje v Štandrežu mest omejeno. Vpisuje društvena odbornica Marta v Klancu. rwv v 1ezave z medobčinskim regulacijskim načrtom Medobčinski regulacijski načrt za Tržič, Ronke in Štarancan bodo morale občinske uprave ponovno preučiti in ga prilagoditi deželnemu regulacijskemu načrtu. Take vesti prihajajo iz deželnega odbora in o tem je bil govor tudi na nedavnem srečanju med deželnim odbornikom Bom-benom in predstavniki sekcij Krščanske demokracije za omenjene tri občine. Urbanistični dokument bodo zato vrnili v ponovno preučitev. Neskladja so menda predvsem glede področja namenjenega razvoju industrije in pristanišča v Tržiču ter področja za turistične in obrtniške dejavnosti v Šta rancanu. Koristne informacije za prihodnje dni Na božič in novo leto avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja ne bodo vozili. V ponedeljek, 26. decembra, pa bodo na avtobusnih progah upoštevali praznični vozni red. Tako sporočajo iz uprave podjetja APT. Avtobusi občinskega podjetja v Gorici bodo jutri in za novo leto vozili po prazničnem voznem redu, z opoldansko prekinitvijo, približno od 12.30 do 14.30. Poseben urnik bodo upoštevali le na progi št. 6 med glavno pošto in pokopališčem. Izpred glavne pošte bodo avtobusi odpeljali ob 10., 11., 12., 15. in 16.05, izpred pokopališča pa ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25. V ponedeljek, 26. 12., bodo avtobusi v mestnem prometu vozili ob upoštevanju običajnega prazničnega voznega reda. Ob jutrišnjem prazniku ter Štefanovem bodo zaprte tudi vse trgovine, vključno prodajalne kruha in mleka, kar bi kazalo upoštevati ob današnjih nakupih. V ponedeljek dopoldne bodo odprte samo cvetličarne. Na obisku delegacija šempetrske bolnišnice V okvir pestrega sodelovanja med vodilnim osebjem in uslužbenci goriške splošne bolnišnice in bolnišnice v Šempetru sodi tudi četrtkovo predpraznično srečanje. Na obisk v Gorico je prišla štiričlanska delegacija uprave šempetrske bolnišnice, ki sta jo sprejela vodja splošne zdravstvene službe Donatoni in vodja splošne administrativne službe Bellini z nekaterimi sodelavci. Poleg izmenjave voščil in priložnostnih daril sta delegaciji razpravljali tudi o koristnosti poglabljanja sodelovanja med zdravstvenima ustanovama na strokovnem in drugih področjih. Kakor smo že večkrat doslej poročali, je sodelovanje zelo pestro zlasti med pomožnim zdravstvenim osebjem. ODBOR DRUŠTVA KRVODAJALCEV iz Sovodelj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali društvu in jim vošči VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO Razna obvestila V mestnem gledališču v Krminu bo v ponedeljek, od 14.30 dalje, predvajanje filma «Bentomato Picchiatello* z Jerry Lewisom. Prireja društvo Micron C. Kino Gorica VERDI 17.30—19.45 «11 ritorno de'Jo Yedi». Jutri in v ponedeljek isti film ob 15.00—22.00. VITTORIA 17.30—19.45 «La chiave*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri in v ponedeljek isti film ob 15.00— 22.00. CORSO 16.30—20.00 «B libro della giungla*; izven programa «H canto di Nata’« di Topolino* — risanka. Jutri in v ponedeljek isti film ob 15.30—22.00. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Sing sing*. Jutri in v ponedeljek isti film ob 15.00- 22.00. EXCELSIOR 17.30—22.00 «Staying a-live*. Jutri in v ponedeljek isti film ob 14.00-22.00. j) Banca Agricola Goriziac <,»> ) Kmečka banka Gorica ^ skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorci|a ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN V cerkvi sv. Ignacija na Travniku bo v ponedeljek, 26. decembra, ob 15.30 božični koncert, ki ga priredi Združenje cerkvenih pevskih zborov. Sodelujejo otroški in mladinski ter o-drasli zbori iz Goriške, Štmavra, Ru pe teci ter mešani zbor Kapela s Kostanjevice. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute. Ul. Calisto Cosulich, tel. 72480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, telefon 83349. SMReKK vabi na tradicionalno ŠTEFANOVANJE ki bo v ponedeljek, 26. decembra, v diskoteki TIEFANY’S v Pieri-su - Trg Garibaldi 32. Zabaval vas bo ansambel TA1MS. Vabljeni! Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 in 20.00 «Čipola kolt*. 22.00 «Kdo je Harriet*. SVOBODA Ni predstave. DESKLE 19.30 «Roparji izgubljenega zaklada*. POGREBI Danes v Gorici ob 8. uri Kristina Šuligoj Lipicar iz bolnišnice Janeza od Boga, ob 9.30 Giuliana Leban vd. Kenda iz bolnišnice sv. Justa, ob 9.45 Riccardo Giordani iz splošne bolnišnice, ob 11. uri Renato Ragusa iz splošne bolnišnice. Prizadevanja stanovanjske zadruge Ivan Cankar V Pevmi naj bi zgradili 24 zadružnih stanovanj Glasbena produkcija V dvorani šolskega doma v Ulici della Croce je bila prejšnji večer, 21. decembra, prva letošnja produkcija šole Glasbene matice. Pred polno dvorano staršev in ljubiteljev glasbe so nastopili gojenci Walter Ferrara, Riccardo Gaier, Damjana Čevdek, Florinda Mastroianni, Erika Briško, Ivan Pipan, Milena Vittori, Cristina Del Monaco, Mitja Feri, Agata Koren, Čichela De Castro, Giacomina Danieli. Guido MicheUm, VJalter Ferfolja, Katarina Tabaj in Ugo Tomšič. Na naši sliki motiv s te produkcije. Tudi letos koristno delo Podpornega društva Gradnja stanovanja je danes zelo draga stvar. Strokovnjaki sicer pravijo, da so se v zadnjem času cene gradbenih storitev ustalile, kajti ni veliko povpraševanja po novih stanovanjih. Zato je gradbeništvo zašlo v krizo, posledico pa čutijo tudi izdelovalci pohištva in drugi, ki imajo kaj v zvezi z gradbeništvom. Povpraševanja po novih stanovanjih pa ni ker so ta predraga. Za nakup stanovanja s površino sto kvadratnih metrov je namreč potrebnih danes sto milijonov lir. To v večjem stanovanjskem kompleksu, kajti cena razkošnejšega stanovanja ah vile je precej višja. Za večino ljudi, katerih mesečni dohodki ne presegajo en milijon lir, je zato nakup stanovanja nemogoča stvar. Še posebej ker vemo, da dajejo banke dolgoročna posojila na deset, petnajst ali dvajset let, vendar presegajo obresti za taka posojila dvajset odstotkov. Zaradi tega je vlada že pred več leti dala možnost ljudem z majhnimi dohodki, da si zgradijo stanovanje na zadružni podlagi tako, da krije del obresti za en precej visok odstotek vsote, ki je potrebna za gradnjo stanovanja. Kritje teh obresti je takšno, da plačajo ljudje z manjšo plačo manj obresti, te pa se višajo postopoma skladno z večjim osebnim dohodkom zadružnika. Izkušnje nam povedo da krije taka pomoč iz državnih sredstev približno polovico stroškov za gradnjo zadružnega stanovanja. Zakonov o pomoči zadružnikom za gradnjo stanovanj je bilo precej, tako državnih kot deželnih, zato so pred nekaj leti bili vsi ti zakoni združeni v enega samega. Država in dežela da jeta denar, za porazdelitev tega skrbi deželna uprava. Deželni svet FJK je izglasoval zadevni enotni zakon. Že pred približno desetimi leti so se ustanovile prve zadruge. V začetku so seveda imele precej težav, potem pa so se nekatere upeljale. Druge pa so vedno naletele na težave. Nekatere zadruge je sestavljalo malo ljudi. Ko so ti zgradili stanovanjski kompleks za svojo skupino so delo opravili in zadrugo razpustili. Nekatere večje zadruge pa so zgradile po več sto stanovanj in so se zaradi tega specializirale v izdelovanju načrtov, ter zbiranju denarja. Tudi pri nas na Goriškem delujejo nekatere takšne zadruge, ki so dobile precejšen obseg po začetnih težavah. Nekatere so sicer zašle tudi v težave zaradi slabega upravljanja. Da bi bili tudi naši slovenski ljudje deležni ugodnosti teh zakonov se je pred približno letom dni ustanovila slovenska gradbena zadruga Ivan Cankar. Takoj si je prizadevala dobiti primemo zemljišče. Goriška občinska uprava ji je dala na razpolago zemljišče v Pevmi, ki je po sedanjem regulacijskem načrtu določeno za tako vrste gradnje, in kjer bi lahko zgradili 24 stanovanj. Zemljišče v Pevmi so namreč ob zadnji reviziji regulacijskega načrta vključili v področje gradnje ljudskih stanovanj, vendar s specifiko da ne smejo ta stanovanja oškodovati etničnega stanja v tem kraju. Zadruga Ivan Cankar je takoj po skrbela za vse formalnosti. Predsednica zadruge arh. Savina Gravner in odbornik arh. Jože Cej sta nam po vedala kako potekajo, sicer počasi, ti začetni koraki. Občina jim je dodelila zemljišče. S tem je občinska uprava potrdila politično voljo, da se na tem zemljišču, v slovenskem predmestju, naselijo Slovenci. V zadrugi je sedaj včlanjenih 60 ljudi, ki seveda žele priti do stanovanja. V Gorici sicer ravna občinska uprava nekoliko drugače kot v nekaterih drugih krajih. Šele ko zadruga dobi denar lahko vloži gradbeni načrt; drugod pa ta načrt vložijo takoj. Na deželi je zadruga Ivan Cankar dobila zagotovila, da bo kmalu dobila denar za gradnjo stanovanjskega kompleksa. Potrebnih je bilo precej korakov v raznih deželnih uradih, pri raznih deželnih funkcionarjih, da je prišlo do tega zagotovila, kajti prednost so imele zadruge, ki so za prispevek zaprosile že prej. Prošnjo za prispevek so namreč vložili letos januarja. V avgustu in potem še v septembru so Dobili smo v objavo: «Lepo bi bilo, ko bi vam danes, tako kakor prejšnja leta lahko voščili vesele praznike in zaželeli srečno in uspeha polno novo leto, športnikom, članom društva in celi naši skupnosti. Letos pa je naše voščilo žal združeno s klicem na pomoč. Že skoraj tri desetletja uspešno gojimo nogomet (ena članska in dve mladin ski ekipi), v zadnjem času pa smo dejavnost razširili na štiri odbojkar ske ekipe (tri ženske, ena moška). Dosedanji uspehi so sad velike požrtvovalnosti aktivnih članov, športnikov, v dobršni meri pa članov društvenega odbora, ki s prostovoljnim delom, veliko požrtvovalnostjo, samoodpovedjo (in tudi samoprispevkom) skrbijo za razvoj športa v na šem kraju, dejavnosti, ki ima v na šem prostoru, poleg splošnega še poseben pomen. Pestro delovanje, ni katerega smo upravičeno ponosni pa terja tudi veliko finančno breme. Zato se je društvo znašlo v zadnjem času v ne-manjhnih finančnih težavah, ki jih bomo uspešno premostili, če mm bodo naše ustanove, posamezniki in celotna naša skupnost, tako kakor že nekajkrat v preteklosti, priskočili na pomoč, z demrnimi prispevki ali ka ko drugače. Stanje je danes bolj težavno kakor kdajkoli doslej! Računamo, da boste razumeli mšo prošnjo in nam priskočili na pomoč, saj bomo samo tako lahko zagotovili bodočnost društvu. dobili zagotovilo, da bo denar na razpolago v začetku prihodnjega leta. 1. decembra letos pa so gradbeni komisiji na goriškem županstvu dali v razpravo gradbeni načrt. Kaj vse je v njem predvideno? Ob glavni cesti v Pevmi, na zemljišču nekdanjega Enteja, bo dolga vrstna hiša s 24 stanovanji. Dnevne sobe bodo imele okna proti Soči, torej proti jugovzhodu, tako da bo skoro ves dan dovolj sonca. Vsako stanovanje bo imelo klet, pritlične prostore in tiste v prvem nadstropju. Površina bo 94 kv. metrov. Za takšno stanovanje, ki bo najbrž veljalo približno 80 milijonov lir, bo moč dobiti deželni prispevek za delno kritje obresti v višini 44 milijonov lir. Če si bo kdo zaželel kaj več bo lahko doplačal in dobil večji kletni prostor ter tudi delno za stanovanjske potrebe uporabljivo podstrešje. Člani stanovanjske zadruge Ivan Cankar seveda upajo, da bo akcija njihovih odbornikov kmalu rodila pozitivne sadove. Odbor pa upa v gradnjo tega prvega kompleksa, kajti v bodoče namerava raztegniti svojo dejavnost tudi v druge občine kjer žive Slovenci. Demme prispevke lahko položite pri posojilnici v Sovodnjah ali pa jih izročite odbornikom društva.» Odbor športnega društva «Sovodnje» Vestnik d usnopastirskega središča O verskem življenju v Gorici, o raznih srečanjih ter tudi drugih aspektih verskega življenja obvešča ciklo-stilirani Vestnik slovenskega dušnopa stirskega središča v mestu Gorica. f Čestitke Danes praznuje 50. rojstni dan Marija Ferfoglia por. Jarc. Iskrene čestitke z željo na mnoga srečna in zdrava leta ji pošilja mož Lado. Na Štefanovo v Podgori goduje in praznuje rojstni dan ŠTEFAN VOGRIČ. Kulturno društvo Andrej Paglavec mu želi obilo sreče. Prispevki Za pevski zbor A. Paglavec iz Pod gore prispeva Albin Klavčič 50.000 lir. Tudi letos so zastopnice Podpornega društva za Goriško izročile nekaj da ril nekaterim slovenskim šolskim u-stanovam in sicer Slovenskemu dija škemu domu. Zavodu sv. Družine, slovenskim otroškim vrtcem katerim so razdelili igrače, ter osnovnošolcem m Plešivem, v Romijanu in v Podgori, ki so jim razdelili knjige. Podpore so dobili tudi nekateri sta rejši slovenski ljudje, ki so potrebni take pomoči. Podporno društvo je lahko letos dalo te podpore, ker so se povečali prostovoljni prispevki. Nima pa to dru štvo več moči iz javnih sredstev, ki jo je dobivalo pred leti. Sredstva za tako pomoč omogočajo člani s plačevanjem članarine, pa tudi drugi lju- dje s prostovoljnimi prispevki ob raznih prilikah. Društvo deluje že 35 let in je na socialnem področju v tem času napravilo zelo veliko. O razdelitvi prej omenjenih podpor je sklepal glavni odbor Podpornega društva na seji, ki je bila pred dnevi. Predsednica dr. Tanja Mermolja je izrazila zahvalo vsem darovalcem, kot tudi članom in tudi izterjevalcem članarine. O poteku delovanja dru štva je poročala tajnica Jožica Smet, poročilo o blagajniškem stanju pa je podala Tatjana Plahuta. Odbor društva poziva vse, ki jim leži to pri srcu, da prispevajo po svojih močeh v sklad Podpornega dru štva. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA.......................... 75.500 lir POLLETNA........................... 54.500 lir MESEČNA............................ 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kol- ka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 Pomagajmo Športnemu društvu Sovodnje TONE SVETINA Med nebom in peklom _____________ 23. _____________ Vojak jima je prinesel steklenico žganja. Kapetan je nalil in nazdravil tako hitro sklenjenemu dogovoru. «No, zdaj pa mi malo povejte, kaj se dogaja na oni strani.« «0 tem bi vam lahko govoril vso noč, a vam bom povedal samo najvažnejše: utrjujejo ves obmejni pas. Delajo ceste iz doline v hribovje, gozdove prepletajo s potmi. Gradijo utrdbe, kot da bo jutri vojna. V mestu ob reki so zgradili dve pehotni vojašnici in eno topniško. Tudi v Postojni gradijo velike kasarne. Zidajo karabinjerske postaje, velika oskrbovalna in municijska skladišča.« Ko je naštel vse vojaške objekte, mu je povedal tudi imena vseh najbolj poznanih in osovraženih fašistov in karabinjerjev, ki vodijo raznarodovanje. «To že gotovo veste, da so razpustili vsa prosvetna društva in zaprli knjižnice ter da slovenske knjige požigajo. Mia dino silijo v svoje organizacije, spreminjajo slovenske priimke v italijanske, ukinjajo naše in uvajajo svoje šole. Za gozdna in gradbena dela najemajo Furlane in Italijane z juga. Postali smo tujci na svoji zemlji...« «Jebem jim boga!« je zaklel kapetan, ki ga je Pazljivo poslušal, ves ogorčen. Ko je Osojnik povedal vse, kar je vedel, je kapetan rekel: «Podali ste dokaj natančen opis vojnopolitičnega položaja v predelu, ki nas zanima. Preseneča me, kaj vse veste. To bo dobra osnova za vašo nalogo. Če ste me razumeli, boste odslej delali za potrebe jugoslovanske vojske. Za kralja Aleksandra Zedini-telja. Za vojsko, ki bo slej ali prej osvobodila nam odtrgane kraje in branila naše meje, če nas bodo napadli. Nagradili vas bomo. Ne bo se vam treba bati, da bi izgubili domačijo!« Zdaj je poslušal Osojnik. Kapetan Dunič, obveščevalni oficir Triglavske divizije, ga je sprejel za svojega agenta. Zato je čutil dolžnost, da mu razloži, kaj ga posebej zanima, kdaj in kje se bosta sestajala. Kot prvo mu je naročil, naj si ogleda gradnjo vojnih objektov v obmejni coni. Popila sta vsak še po eno Šilce žganja. Osojnik je povedal, kako in kje je prebil prvo svetovno vojno, kdo so njegovi prijatelji in kdo sovražniki, kje ima sorodstvo in kakšnega političnega prepričanja je. Kapetanu je bilo všeč, da je narodnjak in da nima zvez s komunisti, ki so bili predvsem delavci in ne kmetje. Vprašal ga je, če pozna tajno organizacijo TIGR. Osojnik mu je odgovoril, da je slišal, da so to zavedni Slovenci, ki na fašistično nasilje odgovarjajo s silo, nastavljajo bombe, preganjajo in razkrinku-jejo ovaduhe. «Dobro ste poučeni, Osojnik. Poznate morda kakš- . nega člana te organizacije?« «Gospod kapetan, nobenega.« «No, potem vam obljubim, da boste kmalu kakšnega spoznali, če boste v redu delali. Morda vas sprejmejo v svoje vrste, vendar je to njihova stvar, ne naša! Da se razumemo! Borijo se za to, da bi pripadali Trst, Istra, Gorica in Reka Jugoslaviji!« «No ja, za to je vse ljudstvo Primorske! Ne le TIGR« <x TRST - Ul. Carducci 15 Passo S. Giovanni, telefon 62-515 DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE Najemnik DEBENJAK NADA Odlična izbrana kuhinja - Grili - Domača kuhinja ^ OPČINE - Proseška ul. 39 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV Danev Dragotin OPČINE - Ul. dei Cardi 3/1 - Tel 211-336 Gruppo Latina Assicurazioni AGENCIJA FERI ANTON OPČINE - Narodna ul. 28 - Tel. 213-939 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA «DESPAR» G. Pontari & C. Vam nudi vsak teden posebne ponudbe OPČINE - Narodna 63 - Tel. 212-197 HOTEL - RESTAVRACIJA VALERIA OPČINE — Ul. Nazionale 156 — Tel. 211-204 BAR «KANARIN» OPČINE — Narodna ul. 154 — Tel. 212-147 MESNICA - UVOZ ŽIVINE IN MESA Albin Bak PADRICE 116 - Tel. 226-184 WALMOTOR TRST - Tel. 62-862 Ul. Milano 27/a Ul. Milano 16/a Šalita di Gretta 1/a MOTORNA KOLESA - NADOMESTNI IN DODATNI DELI - ČELADE - KOMBINEZONI ŠKORNJI - MEHANIČNA DELAVNICA IN SERVIS CihUaUped TRST Drevored Miramare 3 Tel. 040/417831-5 Telex 460140 CENTTS I GORICA Terminal štandrež Tel. 0481/20233 - 20345 Telex 460386 CENTGO I FERNETIČI Terminal Tel. 040/213344-5 Telex: 460143 CENTFE I r PARFUMERIJA kozmetika «90j OPČINE Narodna ulica Tel. 212-061 se priporoča in želi vsem odjemalcem srečno 1984 MLEKARNA - SLAŠČIČARNA LAURA KOFOL BOLJUNEC 46 Tel. 228-425 oo NOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOq) Vesel božič in srečno novo leto V Bazovici Ulica Igo Gruden 48 «Cvetlice Mara» VELIKA IZBIRA LONČNIC - ARAN2IRANJE CVETJA ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI srečno 1984 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA despar Križmančič S. d. f. BAZOVICA — Ul. Gruden 39 — Tel. 226-128 GOSTILNA ((PRI POŠTI» LILIANA BONTEMPO Bedra - Divjačina - Kuhana govedina - Sveže ribe - Veliki krofi BAZOVICA - Ul. I. Gruden 56 - Tel. 226-125 GOSTILNA LEBAN želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno 1984 BAZOVICA — Ul. I. Gruden 53 — Tel. 226-129 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN PROSEK 160 — Tel. 225-220 ČISTILNICA - PULISECCO VILMA DOLINA 190 - Tel. 228-530 BAZOVICA - Ul. Gruden 27 želi vesel božič in srečno novo leto TOBAKARNA -PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ LILIANA KEBAR BAZOVICA - Ul. Gruden 72 GOSTILNA IN TOBAKARNA MILIČ BRISČIKI - Tel. 227-330 vošči cenjenim gostom in prijateljem vesel božič in srečno 1984 §<£ M Ve HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS PRI BOZOTU REPENTABOR 1 - Tel. 227-113 HOTEL - RESTAVRACIJA Furlan v v Lastnik Karlo Guštin vesel božič in srečno novo leto 1984 REPENTABOR Tel. 227-125 HOTEL - RESTAVRACIJA Lanaro-Volnik vošči vsem gostom vesel božič in srečno 1984 VELIKI REPEN 151 — Tel. 227-349 RESTAVRACIJA SLAVKO KONTOVEL 453 — Tel. 225-393 vošči vesel božič in srečno novo leto MLEKARNA Košuta Srečka vošči vesel božič in srečno novo leto KRIZ 44/A Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA želita vesel božič in srečne novoletne praznike Tel. 229-168 RESTAVRACIJA VLADI LUXA PROSEK 539 - Tel. 225-398 FOTO Sedmak PROSEK 131 - Tel. 225-394 Se priporoča! CVETLIČARNA Nadja PROSEK 131 - Tel. 225-450 vesel božič TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 želi srečen božič MANUFAKTURE Dl LENARDO SILVANO želi vesel božič PROSEK 160 in srečno novo leto MESNICA RAVBAR BORIS želi vesel božič KRIZ 193 PEKARNA - SLAŠČIČARNA PERIC vošči vesel božič in srečno novo leto KRIZ 35 Vsem cenjenim gostom naše trgovine z umetno obrtjo, modnim nakitom in srebrnino voščimo vesel božič in srečno novo leto KRIZ 168 pri TRSTU pri kostanju w% PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Ivo Grilanc NABREŽINA 108 — Tel. 200-231 vošči vsem svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto 1984 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE Zdravko Kante želi vesel božič in srečno 1984 PROSEK 152 _ Tel 225-223 Vesel božič in srečno novo leto NABREŽINA 145 Tel. 200-181 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA CENTER - Tel. 200-174 vsem odjemalcem želimo vesel božič \ AVTODELI \ A. Vecchiet L Nadomestni deli FIAT i M°Pedl 34011 NABREŽINA 166 t vsem vesel božič in srečno novo leto FRIZERSKI SALON Sonja Rolič želi vesel božič in srečno novo leto NABREŽINA — Tel. 200-203 TRGOVINA JESTVIN DESPAR Feliks KRIZ 135 vošči vesel božič in srečno novo leto L ŽELEZNINA TRGOVINA CVETLIČARNA Rožica Terčon-Pertot Centro impianti s.n.c. KOSMINA Vse za ogrevanje in vodovodne inštalacije NABREŽINA 108/A [ NABREŽINA 124 - Tel. 200-122 NABREŽINA CENTER 142 - Tel 200-994 • Tel. 200-375 XOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'< oooooocoooooooooooooooooooonooooo NOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC GOSTILNA SARDOČ PREČNIK 1/B - Tel. 200-871 vesel božič MARMORNO PODJETJE «ZIDARIČ» SEMPOLAJ 4/B želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno 1984 GOSTILNA IN TOBAKARNA GRILANC Najemnik BASTIANČIČ SALE2 59 - Tel. 229-113 želi vsem gostom vesel božič GOSTILNA SUBAN TRNOVCA št. 16 - Tel. 200-175 vošči gostom vesel božič in srečno novo leto AVTOKAROSERIJA SEMPOLAJ Lastn. Edi Iskra in Riccardo Pellizer SEMPOLAJ 46/B - Tel. 200-485 vsem odjemalcem vesel božič in srečno novo leto GOSTILNA SARDOČ SLIVNO 5 — Tel. 200-225 vsem gostom želimo vesel božič in srečno 1984 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGIŠA SESLJAN 41 - Tel. 299-147 2ELEZNINA IN DROGERIJA TERČON SESLJAN 27/A, tel. 299-920 POHIŠTVO «ARCOBALENO» PUPPIS BORIS DEVIN — Državna cesta V Tel. (040) 208-559 TRGOVINA JESTVIN Rebula SALE2 60 — Tel. 229-154 želi vesele božične praznike in srečno novo leto TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE LAURA DRAŠČEK želi r>esel božič in srečno novo leto NABREŽINA 142 SEMENARNA LUTMAN ŠTANDRE2 231 želi vesele praznike in srečno novo leto GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK 3 — Tel. 229-123 želi vsem vesel božič in srečno novo leto AVTODELAVNICA - PRVA POMOČ ■v Švara - Masten SLIVNO 37 - drž. c. 202 želi vsem klientom srečen božič in novo leto 1984 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN 50- Tel. 208-139 VSE ZA ŠPORT IN PROSTI CAS SFSI ,IA SESLJAN (center) GRADBENI MATERIAL Najemnika TERČON POHIŠTVO Žbogar in Ret PUPIS SESLJAN 27/A - Tel. 299-259 vsem odjemalcem vesel božič in srečno novo leto Stalna razstava modernega in stilnega pohištva SESLJAN 59/b - Tel. 299-269 GOSTILNA SOBAN JAMLJE 50 - Tel. 75-044 vošči vesel božič in srečno novo leto Lo d r\J GORICA, Korzo Italia 76 Tel. 81-032 EKNOMEC Stroji za urade OLYMPIA INTERNATIONAL - IBM Stroji za fotokopije NASHUA COPYGRAF Pohištvo za urade - Tehnični servis Blagajna - Registratorji - Sweda - Underwood FRIZERSKI SALON KLARA FURLAN SESLJAN 52 želi vsem odjemalkam .vesel božič terpin GORICA Ul. Duca d'Aosta 42 - Tel. 32-321 TRST Ul. Brigata Casale 3 - Tel. 827-757 SVp.A. Splošni import-export Skladišče: GORICA - Ul. III Armata 177 Kmetijski stroji Tel. 32-321 in nadomestni deli Telex: 460682 Terpin I IK Komjanc Luigi PRODAJA IN SERVIS PNEVMATIK 34170 GORICA Ul. Rossini 22 - Tel. 84-821 - 84-935 TRGOVINI OBUTVE GORICA Supermarket obutve BENEDIKT KOŠIČ - Ul. Raštel - Tel. 85-162 Trgovina čevljev KOŠIČ K2 - Ul. Oberdan 7 - Vogal Ul. Mameli Tel. 85-520 KOŠIČ so. be. ma. s. n. c. IMPORT - EXPORT GORICA - Travnik 6 - Tel. 0481/31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I Filiala: STIVAN 3/c - Tel. 040/208798 Gostilna pri Mirotu DOMAČA KUHINJA, PRISTNA VINA GORIŠKEGA OKOLIŠA SOVODNJE Prvomajska ul. 92 Tel. 882-017 KOVINARSKA DELAVNICA - KLEPARSTVO Franc Čavdek SOVODNJE Industrijska cona - Tel (0481) 34-700 GOSTILNA DEVETAK Domača kraška kuhinja VRH SV. MIHAELA - Tel. 882-005 vošči svojim gostom vesele božične praznike in srečno novo leto 1984 RESTAVRACIJA «Rubijski grad» BRUNO PETEANI RUBIJE 5 - Tel. 882-034 SOVODNJE DROGERIJA - PARFUMERIJA FOTOGRAFSKI LABORATORIJ Sergio Rovis GORICA - Travnik 10 - Tel. 84-812 TRGOVINA JESTVIN DUŠAN PELICON SOVODNJE - Prvomajska 52 Tel.>882-060 GRADBENO PODJETJE JOŽKO KRAŠČEK vošči vesel božič SOVODNJE - Ul. Venezian 14 Tel. 882-178 MESNICA SKOK RAFAEL SOVODNJE Prvomajska 89 GOSTILNA «PRI TILDI» Rupnik Mari|a OSLAVJE 5 - Tel. 85-447 želi vesel božič in srečno novo leto ooooooooooooooocoooocaoaoaoooaoaoaoaoaotoaotoooaooooi Po anketi slovenskih športnih časnikarjev Razglasitev najboljših športnikov Slovenije KAMNIK — V veliki dvorani šolskega centra v Kamniku je bila včeraj svečana razglasitev najboljših slovenskih športnikov, športnic in e-kip za leto 1983. Razglasili so jih na temelju ankete med slovenskimi profesionalnimi športnimi časnikarji in športnimi dopisniki, člani društva športnih novinarjev Slovenije. Nekaj manj kot sto časnikarjev je izbralo za najboljšega športnika SR Slovenije plavalca Boruta Petriča (353 točk). Na drugem mestu je Bo jan Križaj (299 točk). Na tretjem mestu pa Primož Ulaga (145), pri katerem moramo reči, da se nedavna o-dlična rezultata v Severni Ameriki ne štejeta v ocenjevalno sezono. Sle dijo Darjan Petrič, Srečko Masle (kajak), Bojan Ropret (kolesarstvo), Peter Čerin (kolesarstvo), Srečko Katanec (nogomet), Jure Franko (smučanje) in Sajmund Debevc (strelstvo). V ženski konkurenci so se enakovredno «borile» za naslov najboljše tri odlične slovenske športnice. Lidija Benedetič-Lapajne je na koncu vendarle zbrala največ točk (390), na drugem mestu je Mirna Javšovec (367 točk - tenis), ki ji je zaradi togih dogovorov med slovenskimi športnimi novinarji v prejšnjih letih večkrat ušla lovorika najboljše. Tretja pa je Anja Zavadlal (359 točk -alpsko smučanje). Sledijo Nuša Tome (smučanje), Darja Alauf (plavanje), Andreja Leskovšek (smučanje) itd. Za najboljšo slovensko ekipo so pre cej nelogično izbrali trojico sloven skih kolesarjev (Ropret, Čerin, Lam pič), ki so skupaj z Buličem dosegli nekaj lepdh uspehov. Toda ekipa ni bila slovenska. Zagrešili so toliko več jo napako, ker so šele na drugo me sto uvrstili jugoslovansko moštvo ka jakašev, ki je v svetovnem prvenstvu doseglo v ekipni vožnji odlično drugo mesto in je bilo v resnici v celoti sestavljeno samo iz slovenskih kajakašev. Na tretjem mestu so med ekipami nam dobro znane odbojkarice Palome Branika. Profesionalni slovenski športni novinarji so izbrali še najboljšo tiskovno službo na večjih prireditvah. Tudi letos je prednost pripadla Planici. Dvorana srednješolskega centra v Kamniku je bila nabita do zadnjega kotička. Mladi in stari gledalci so z zanimanjem spremljali pogovore u-glednih slovenskih športnih novinarjev z najboljšimi slovenskimi šport- niki. Za dobro razpoloženje je skrbel ansambel «Dvanajsto nadstropje*, vesele in bridke pa je razdiral humorist in satirik Tone Fornezzi Tof. (M. Šušteršič) • MOTOCIKLIST KENNY ROBERTS (ZDA), svetovni prvak v letih 1978 in 1980 v kategoriji do 500 ccm je dokončno sporočil, da po devetih letih sklene svojo bogato kariero. Roberts je star 31 let, odslej pa bo svetovalec hiše Yamaha. • FLAMENGO bo moral svojemu bivšemu igralcu Zicu odstopiti 15 od stotkov vsote, ki jo je zanj dobil od Udineseja. Žico naj bi torej zaslužil okrog 500 milijonov Kr. • ODBORNIKI BRAZILSKE NOGO METNE ZVEZE nameravajo naročiti kopijo nogometnega poktia Rimet, ki so si ga s tremi zmagami na dosedanjih svetovnih prvenstvih zagotovili v trajno last. Izvirni pokal so, kot znano, ukradh, njegovo zlato oblogo pa po vsej verjetnosti že pretopiK. V Vidmu nagradili najboljše deželne atlete Med nagrajenci tudi naši Mlada Borova atletinja Veronika Ger-dol, 3. na DP kadetinj v disku Deželni odbor atletske zveze je v Vidmu podelil nagrade atletinjam in atletom, ki so se izkazali v letu 1983. Med le-temi je tudi nekaj slovenskih predstavnikov, kar obenem kaže, da smo tudi v tej športni panogi dosegli nekaj lepih uspehov. Nagrade pa so dobiK: TANJA KALC (Bor) za zmago na državnem prvenstvu v finalu mladinskih iger v Rimu v teku na 80 m ovire in za osvojeno 3. mesto na državnem prvenstvu kadetinj v Ric-cioneju. Tudi takrat pa je odličen dosežek Tanja Kalc dosegla v teku na 80 m ovire. GORAZD PUČNIK (Bor) za prvo mesto, ki ga je osvojil na mladinskem državnem prvenstvu v deseteroboju v Donnazu v Dolini Aoste. VERONIKA GERDOL (Bor) za 3. mesto, ki ga je osvojila na državnem prvenstvu kadetinj v Riccioneju, in sicer v metu diska. IRENA TAVČAR (Bor) za absolutni deželni rekord v metu diska (47,18 m). JADRANKA ČULAV (Bor) za deželni rekord v kategoriji kadetinj v metu kopja (35,38 m.) (AB) • GENOVSKI NAMESTNIK DRŽAVNEGA PRAVDNIKA je predal akte v zvezi s preiskavo o črnih nogometnih stavah, ki zadevajo lansko prvenstveno prvoKgaško tekmo med Genoo in Interjem. Kot znano se je tekma končala z zmago Interja (3:2), medtem ko naj bi se bili dogovorih za neodločen izid. Jubilej ljubljanskega društva 70 let Slovana V mali dvorani športne dvorane Kodeljevo v Ljubljani je bila včeraj svečanost ob 70-letnici ZŠD Slovan. Ob tem visokem jubileju je Slovan prejel tudi visoko državno odlikovanje. Predhodnik današnjega Slovana, športni klub Slovan, je bil ustanovljen leta 1913. Danes deluje Slovan kot Zveza športnih društev Slovan, v kateri je združenih kar dvanajst društev: nogometno, rokometno, košarkarsko, kolesarsko, teniško, namiznoteniško, smučarsko, rekreativno, balinarsko, kegljaško, šahovsko in golf društvo. Poleg tekmovalnih uspehov, ki jih v zveznem merilu dosegata zlasti košarkarsko in rokometno društvo, ki je bilo leta ’80 državni prvak, obeležuje delo Slovanovih društev visoka organiziranost, poudarek na delu z mladino • Srečanje na «1. maju» Na «1. maju* je bilo včeraj srečanje med košarkarskima sekcijama Bora in Slovana. Medtem ko so na igriščih odigrah kar sedem medsebojnih srečanj, sta se sestah vodstvi obeh društev. O množičnem srečanju na «1. maju* bomo še poročali. Ogorčeno pod košem Kontovelovi kadeti so se proti Don Bosco srčno borili v Športniki leta na Primorskem V Škofijah bo danes popoldan ob 17. uri slovesnost, na kateri bodo pode-KK priznanja najboljšim športnikom Primorske. Tudi letos sta si lovoriko najboljše športnice oziroma najboljšega športnika zagotovila Novogoričana Li dija Benedetič Lapajne in Jure Franko. Poglejmo imena najboljših. ŠPORTNICA: 1. Lidija Benedetič - Lapanje; 2. Mojca Šavle - Pertot; 3. Tanja čeme; 4. Vitomira Vidič; 5. Alenka Letig. ŠPORTNIK: 1. Jure Franko; 2. Flandija Kosmina; 3. Jože Požar; 4. Alojz Lah; 5. Dušan Puh. EKIPE: 1. JK Jadro; 2. OK Nova Gorica; 3. AK Nova Gorica; 4. KK Lipa; 5. NK Koper. Bearzot ni zadovoljen z «azzurri» MILAN — Na včerajšnji tiskovni konferenci je selektor italijanske nogometne reprezentance Bearzot priznal, da je proti Cipru njegove igralce zajel strah pred nevarnostjo, da ne bi utegnili premagati nasprotnika, ki bi bil lahek plen za katerokoli italijansko prvoligaško ekipo. Bearzot je tudi napovedal, da bo prihodnje leto poskusil nekaj novih kandidatov za reprezentančni dres (Battistini, Sabato, Nela), čeprav je prepričan, da so igralci s španskega SP še vedno najboljši, le da bodo čez nekaj let prestari. Bearzot je tudi dejal, da ga še najbolj skrbi vezna linija, čeprav je z nastopom Baresija na sredini igrišča zadovoljen in ga namerava v tej vlogi še prezikusiti. Slalom v Milanu: zmaga Steveninove MILAN — V ženskem paralelnem slalomu, ki so ga z umetnim snegom pnrediU v Milanu, je zmagala Italijanka Fulvia Stevenin, ki je rojakinjo To-ruollovo prehitela skupno za sekundo in 14 stotink. V finalu za tretje mesto je Zinijeva bila v obeh spustih hitrejša od Loredane Frigo. Delegacija ZSŠDI v Tolminu Se okrepiti stike z Beneško Slovenijo Medlem ko bosta Vesna in Zarja igrali v ponedeljek Mladost že danes proti Campanellam Vesna (na sliki z Ronchijem) bo v četrtfinalu deželnega pokala gostila Bresso Doegacija ZSŠDI se je pred nedavnim mudila na obisku v Tolminu pri Občinski konferenci Zveze tele snokultumih organizacij. Namen sre Čanja je bil, da se medsebojni stiki še poglobijo, načrti o sodelovanju pa izvedejo. Tolminčani so poudariU, da se v zadnjih časih zanimanje za sodelovanje z zamejstvom med tamkaj šnjimi športniki veča oziroma pojavljajo se pobude za tesnejšo povezavo med športniki z obeh strani meje. Uvodoma je bilo obojestransko potrjeno, da je nujno potrebno negovati stike med športnimi društvi in orga nizati jami na celotnem obmejnem pasu, kar je bistvenega pomena za u-stvarjanje pravega prijateljskega o zračja ob meji in za pospeševanje sodelovanja med zamejstvom in matično domovino. Delegaciji sta nato pregledali do slej opravljeno delo, od prvega skupnega sestanka, ki je bil pred pribUž-no dvema letoma v Tohninu, do današnjih dni. UgotoviU so, da precej slovenskih športnih društev z Goriške ga in Tržaškega soduuje s tolminskimi klubi in to v raznih panogah. Vsekakor bo to sodelovanje potrebno še utrditi in hkrati spodbujati. Posebna točka dnevnega reda pa je bila prav gotovo sodelovanje med športnimi društvi s Tolminskega in slovenske Benečije oziroma celotne videmske pokrajine, kjer živi slovenska narodnostna skupnost (Benečija, Terska dolina, Rezija in Kanalska dolina). Tudi v tej smeri so se stvari bi stveno premaknile oziroma izvedenih je bilo vrsta zanimivih pobud, ki so pripomog'e k boljšemu medsebojnemu spoznavanju. Naj navedemo le stike na nogometnem, smučarskem in namiznoteniškem področju ter v planinstvu. Tolminci so pri tem še zlasti pa udarili sodelovanje z raznimi občinami obmejnega pasu, kjer je ravno športna dejavnost ena najvažnejših postavk raznih prireditev. Poudarjeno je bilo tudi sodelovanje med planinci iz Rezije in Planinskega društva iz Bovca tre stiki s Slovenskim planinskim društvom iz Čedada. Ob koncu sta se delegaciji domenili, naj bi se sestajah bolj redno. Delegacijo ZSŠDI so sestavljaU predsednik Odo Kalan, tajnik terorialne-ga odbora ZSŠDI za Benečijo Germane Cendou, Igor Komel, Ivan Bras in Vili Prinčič. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovci v težavah proti Don Boscu Bor Radenska — Don Bosco 78:88 (35:52) BOR: Sosič 14, Maver 17, čok 3, Sancin 6, Kneipp 10, Zobec 24, Jankovič, Furlan 4. Že pred začetkom zaostale tekme med Borom Radensko in Don Boscom ni kazalo najbolje. Nekaj pred srečanjem so namreč borovci dobili u-radno sporočilo zveze, da sta žara di seštevka tehničnih napak izključena Pisani in Klobas, kar je bilo za že itak okrnjeno moštvo (odsoten je bil tudi Race) precej hud udarec. Za nameček pa so gostje s svojo učinkovito igro opravičili uvrstitev na pr vem mestu razpredelnice. Tri minute pred koncem prvega dela, ko so naši zaostajaU za enajst točk, je prišlo do okvare pri razsvet ljavi, tako da so se morali vsi pre-seUti na igrišče Don Bosca. Prvi polčas je tako končal pri izidu 52:35. V nadaljevanju so Sosičevi varovanci le zaigrali bolje, košarkarji Don Bosca pa se niso pustiU presenetiti in so tako zasluženo zmagali. (Štefan) Slabo vreme je v tem mesecu motilo reden potek amaterskih nogomet nih prvenstev. Zato bodo številne za’ ostale tekme odigrali med božičnimi oziroma novoletnimi prazniki. V ponedeljek pa bo na igrišče stopila tudi Vesna v tekmi za četrtfinale deželne ga poka a proti Bressi. Gostje igrajo v drugi amaterski ligi in so ta čas na prvem mestu skupine B. Naloga Vesne najbrž ne bo lahka, čeprav so se Križani v pokalu doslej vselej izkazali. Zmagovalec ponedeljkove tekme napreduje naravnost v polfinale in žreb je bil naklonjen našim igra/cem, ki bodo igraU doma. V drugi amaterski ligi bo Zarja (vedno v ponedeljek) odigrala zaostalo tekmo z Giarizzolami, ki so jo bili zaradi vetra prekinili četrtega decembra. Buzovci so favoriti, saj so Tržačani v dvanajstih tekmah zmagali le proti Primorju (1:0), dasiravno so v zadnjih osmih nastopih izsilili kar sedem točk, premagal pa jih je le Domio. Giarizzole igrajo torej o-brambno in se borijo za vsako točko. Zarjanom ne preostaja drugega, kot da se podajo v napad, saj bodo le tako lahko presenetili goste, ki so z devetimi točkami na predzadnjem me stu prvenstvene lestvice. Poleg tekme med Zarjo in Giarizzolami bodo o-digrali še dve zaostah srečanji in sicer Opicina Čampi Elisi in Zauie -Radio Sound. Kar se tiče tretje amaterske Uge bo doberdobska Mladost že drevi igra- la v Trstu proti Campanellam. Ostale prekinjene tekme pa bodo v tej ligi odigrah 4. oziroma 8. januarja. Do-berdobci imajo danes realne možnosti, da osvojijo najmanj točko, saj se Campanelle doslej niso kdove kako izkaza’e. Tržačani so namreč pred pričetkom prvenstva veljah za favorite, v desetih kolih pa so zbrali le točko več od Mladosti, se pravi 11. Umrl V. Jakomin V Kopru je 20. t.m. nenadoma umrl v 44. letu starosti Virgilij Jakomin -Lilo. dolgoletni odbojkar Izole in najboljši igralec Obale sploh. V zlatih časih izolske odbojke je bil tudi reprezentant. Ko je nehal igrali, je bil trener odbojkaric Izole, v zadnjem letu pa je uspešno vodil ekipo odbojkaric drugoligaškega Kopra. Lilo je bil dobro znan tudi zamejskim ljubi teljem odbojke. Kruta igra usode je hotela, da se je njegova življenjska pot končala na odbojkarskem igri šču, na katerem je prebil večino prostega časa v svoji 30 letni športni karieri. Pogreb Virgilija Jakomina bo danes, 24. t.m., ob 15. uri na koprskem pokopališču. Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška in Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 Friulexport nepremagan v letu 1983 Odbojkarice slovenske združene ekipe Friulexporta Na pokrajinskem prvenstvu v krosu Naši atleti solidni Lara Milano in Sandra Sumberaz tretji S predvčerajšnjo povratno finalno tekmo za naslov pokrajinskih prvakinj so igralke združene mladinske ekipe Friulexport nepremagane sklenile nastope v letošnjem letu. V štirinajstih uradnih tekmah prvenstva deklic in članske deželne D lige so namreč izbojevale prav toliko zmag in si že zagotovile uvrstitve v deželni finale deklic in v skupino za napredovanje v C-2 ligo. Pokrajinski del prvenstva deklic so osvojile brez izgubljenega seta, v D ligi pa so nasprotnikom vsega odstopile tri sete, od teh dva v eni sami tekmi. Ž dosedanjimi uspehi so tudi že izpolnile predprvenstveni tekmovalni načrt, tako da bi vsak nadalj nji uspeh (naslov deželnih prvakinj ali celo napredovanje v višjo člansko ligo) že pomenil preseganje zastavljenih ciljev. Tekmovalni uspehi, ki so bili doslej res obilni, pa še zdaleč niso edini cilj združene ekipe, ki je po dogovoru med Borom, Bregom, Kontovelom in Sokolom nastala predvsem z namenom, da bi si v boljši konkurenci in bolj ših vadbenih razmerah čimprej nabrala čimveč tekmovalnih izkušenj. Ena prvenstvenih nalog ekipe je tu- di v posodobitvi koncepta igre ob vsesplošni ugotovitvi, da je ta pri vseh naših članskih ekipah zastarel. Friul-export seveda še ne igra kdove kako izpiljene odbojke, vendar je to dolgotrajen proces, ki ne more kar čez noč obroditi pričakovanih sadov, saj zadeva zelo mlade igralke (jedro ekipe sestavljajo dekleta, rojena v letu 1958), ki se pravzaprav šele sedaj seznanjajo z zahtevnejšimi tehničnimi prvinami. Prejšnje dni se je na šolskem sta dionu na Kolonji odvijalo pokrajinsko prvenstvo v krosu za vse moške in ženske mladinske kategorije. Tekmovanje je veljalo tudi kot pokrajinska faza natečaja «Esercito-Scuola» in sta bili zato ob koncu sestavljeni dve različni lestvici za vsako kategorijo in sicer skupna lestvica ter lestvica članov raznih društev. Tekmovanja se je udeležilo tudi sedem naših atletov in sicer pet adriev-cev ter dva borovca. Kljub skromni zasedbi (skupno je startalo preko 500 tekmovalcev) so osvojili vrsto visokih uvrstitev. Najuspešnejši sta vsekakor bili adrievki Lara Milano med deklicami ter Sandra Sumberaz med ka detinjami, ki sta osvojili tretje mesto, medtem ko je med kadetinjami bila dobra peta še Mariza Viller, ki se po prestani bolezni počasi vrača v najboljšo formo (lani je med dekli cami osvojila deželni naslov). V isti kategoriji je bila solidna dvanajsta še borovka Varka Kozlovič. Omenimo naj, da so se tekme odvijale v zelo slabih razmerah zaradi blata (do kolen!), dežja in vetra, kar je izredno poslabšalo že tako zahtevno progo. Dva dni prej pa so na istih progah startali še dečki, med katerimi je bil najboljši adrievec Robert Cafagna, ki je zasedel šesto mesto, medtem ko je bil klubski tovariš Ivan Komar v isti kategoriji enajsti. Dobro se je končno odrezal še borovec Jaro Kozlovič, ki je med kadeti pristal na solidnem šestem mestu. Vse te atlete čaka sedaj deželna faza, ki bo februarja meseca, še prej pa bosta spet na Kolonji občinska in pokrajinska faza mladinskih iger za srednje šole, medtem ko bo za višje šole letos po več letih zopet na sporedu študentovsko prvenstvo. (R. F.) Profesorji ugnali dijake Ekipi profesorjev in dijakov tradicionalnega odbojkarskega dvoboja Tudi letos so se v tradicionalni od bojkarski tekmi ob koncu šolskega leta spoprijeli profesorji in dijaki Poklicnega zavoda za industrijo in obrt «Jožef Stefan*. Srečanje, ki mu je Prisostvovalo kar 200 gledalcev (vsa šola), se je končalo z zasluženo zmago profesorjev. PROFESORJI — DIJAKI 3:0 (15:8; 15:8; 15:4) PROFESORJI: Legiša, Drasič, Kalan, Rudež, I. Sancin, Metlika, Jelinčič, Sedmak. DIJAKI: Škrk, Germani, Kalc, Meton, Kerpan, Kralj, Legiša, Hrovatin. SODNIKA: Ivo Sosič in Eva Fičur. V Na gimnastičnem troboju deklic (letnik 71 in mlajše) SZ Bor P. Pavletič prva med posameznicami Mlade telovadke gimnastičnega od seka ŠZ Bor so dosegle včeraj še en pomemben uspeh: na prijateljskem troboju deklic (1971 in mlajše) v Trstu, ki ga je organiziralo ŠZ Bor, so na lestvici posameznic osvojile prvo mesto, na neuradni moštveni lestvici pa jim je prvo mesto ušlo le za dobre pol točke. Troboj je pokazal ponoven napredek naših deklet, zlasti v odnosu na Gin-nastico Triestino. Lahko pa rečemo, da tudi njihov zaostanek za tekmovalkami ljubljanskega Partizana iz Most ni bil v poprečju več tak, kot je bil še pred nekaj meseci. Za Ljubljančanke velja, da so imele tudi precej smole, saj je na spolzkem igrišču njihovi mladi tekmovalki Ružič, ki je bila po prvem delu tekmovanja s kolebnico tretja, v vaji z žogo dva krat zdrsnilo. Ginnastica pa je pokazala svojo standardno raven, brez posebnega napredka, vendar pa tudi brez večjih spodrsljajev. Med posameznicami je tokrat izstopala Poljanka Pavletič, ki je prehitela vse ostale tekmice za točko in več, — z izjemo Lomškove — kar je ne- dvomno dokaz, da sodi trenutno že med vodilne telovadke na deželni ravni. Lestvica posameznic je bila taka: 1. Pavletič (Bor) 18.25, 2. Lomšek (Partizan Moste) 17.85, 3. Žari (Ginnastica Triestina) 16.95, 4. Ružič (PM) 16.75, 5. Stenner (GT) 16.55, 6. Dvoršak (PM) 16.30, 7. Volpi (B) 16.20, 8. Furlan (GT) 15.85, 9. Rudež (B) 15.70. Neuradna ekipna lestvica: 1. Partizan Moste 50.90, 2. Bor 50.15, 3. Ginnastica Triestina 47.35. Pred tekmovanjem je skupina Borovih telovadk prikazala v prikupni obliki skupek razgibalnih vaj ob glas beni spremljavi. Po srečanju so se predstavniki vseh treh društev dogovorili za nadaljnjo sodelovanje in koordinacijo svoje dejavnosti, tekmovalke pa so se zadr Žale ob zakuski v prijateljskem pogovoru. P. ŠD Mladina sporoča, da je odhod avtobusa za Kranjsko goro v ponedeljek, 26. t.m. Iz Križa bo avtobus odpeljal ob 7. uri izpred spomenika, z Opčin pa ob 7.10 izpred Hranilnice. ŠK Kras obvešča, da je tečaj otroške telovadbe v telovadnici OŠ v Saležu v naslednjih dneh: torek od 16.15 do 17.15 (III. razred); sreda od 16.15 do 17.15 (V. razred); četrtek od 16.15 do 17.00 (vrtec); petek od 16.00 do 17.00 (I. in II. razred). V občinski telovadnici v Repnu pa je urnik naslednji: torek od 15.30 do 16.15 (vrtec); sreda od 15.00 do 16.00 (osnovna šola). JADRANSKI KOLEDAR zbornik 1984 France Bevk: KOZOROG Dorče Sardoč: TIGROVA SLED Mirko Hrovat: ČLOVEK V ZRCALU PREGOVOROV STENSKI KOLEDAR Fran Levstik: MARTIN KRPAN, kaseta Cena zbirke: 23.000 lir Naročila in predplačila: • Preko pošte z nakazilom 23.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika. • OSEBNO: V Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški kn|igarnl, Ul. sv. Frančiška 20 V Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1 V Čedadu — na uredništvu Novega Mata|ur|a, Ul. de Ru- bels 20 • Preko raznašalcev Primorskega dnevnika Razvejana dejavnost JK Čupa December je že po tradiciji mesec obračunov. Če pa gre za društvo kot je Čupa, ki ima večji del svoje aktivnosti v toplejših mesecih, je Pregled opravljenega dela sam po sebi umeven. Kot smo izvedeli iz razgovora z Damjano Kcal j, tajnico mladinskega odbora JK Čupa, je bila pretekla sezona za ta klub izredno pomembna in, kar je najvažnejše, tudi uspešna. Čupa je letos praznovda desetletnico ustanovitve in ravno v jubilejnem letu je dejavnost v društvu dobila nov zagon in osvežitev. Potem ko za daljše obdobje ni bilo pravega navdušenega odziva in sistematičnega izkoriščanja vseh možnosti za razvoj, je letos skupina mladih zelo aktivno posegla v društveno življenje. Pod veščim Vodstvom starejših članov je bil u-stanovljen tudi mladinski odbor, ki je nekakšen odraz teženj in pričakovanj številnih vrstnikov, ki so v raznih pomorskih dejavnostih našli svoj konjiček. Ta odbor koordinira delo svojih članov — samo letos so jih Pridobili okrog 70 — in skrbi za to, da je z opremo in prostori vse v najboljšem redu. V ta namen so uvedli ODBOR ČUPE GLAVNI ODBOR: Dario Bensi, Alfred Cibic, Edi Germani, Niko Kosmina, Darko Malalan, Boris Samec, Bruno Volpi, Adrijan Za-vadlal, Ivo Magajna in Marina Košuta. Mladinski odbor: Klavdij cibic, Egon Štoka, Damjana Kralj, Robert Anioni, Sonja Rupel in Pavel Kralj. NADZ()RNi ()DB()R. pavel Milič, Larlo Rolieh in Sandi Žgur. °d ^ junija do septembra rediteljsko sjužbo, ki jo bila zelo dobro organizirana Reditej je bil za približno 15 nni, kolikor je trajal vsak turnus, od cvetih do osemnajstih na razpolago Janom, po lastni uvidevnosti in ini-ativi pa je upravljal tudi kiosk z osvežilnimi pijačami. cupu je bila še posebno aktivna v prirejanju raznih tečajev. Tako se je štirih tečajev za deskarje, ki jih je vodil Aleš Žetko, udeležilo okrog trideset č'anov. Dario Bensi in Gior-gia Zandomeni pa sta bila vaditelja jadralne šole za «optimiste». Organizirali so še enotedenske tečaje na kajutnih jadrnicah po Dalmaciji, ki so doživeli velik uspeh, vodila pa sta jih Darko Malalan in Niko Kosmina. Glede m izredno zanimanje za-wind-surf se je porodila zamisel, da bi ustanovili tudi tekmovalno skupino. Ta je že prizadevno vadila in se tudi udeležila prvih tekmovanj. Tako je mladi Pavel Kralj v septembru nastopil na regati «long distance*, ki jo je priredil Wind-surf Club Dui-no, osvojil pa je v svoji kategoriji odlično tretje mesto. S svojo kajutno jadrnico se stalno in z dobrimi uspehi udeležuje regat Boris Grilanc. To zahteva veliko truda in požrtvovalnosti, še posebno, če pomislimo, da je jadrnico za tekmovanje pripravil sam. V okviru praznovanja desetletnice je društvo priredilo tudi manjšo slovesnost ob priliki otvoritve dveh novih pomolov. To je bila velika pridobitev za Čupo, ki je v to gradnjo vložila veliko truda, precejšnja finančna sredstva in predvsem mnogo napora, da je premostila vse tehnične in birokratske ovire. Prav gotovo pa se je to že obrestovalo in se še bo, saj so tako bili dani pogoji za popestritev dejavnosti ir* za še večjo udeležbo mladine pri raznih pomorskih aktivnostih. Seveda smo se v našem bežnem pregledu dotaknili le nekaterih a-spektov društvenega življenja in sicer nekoliko bo j agonističnih, pestra pa je bila tudi rekreativna in družabna p!at. Kar se tiče programov za naslednjo sezono pa smo od Dam jane Kralj izvedeli, da so še ambicioznejši. Poleg prirejanja raznih tečajev za jadralne deske (začetniški in izpopolnjevalni), za «optimiste», za FJ in za kajutne jadrnice, nameravajo pri čupi ustanoviti tudi potapljaški odsek. Pobudnika te za misli sta predvsem Robi Gantar in Sandi Klun, vendar je vse skupaj še v začetni fazi. V načrtu je tudi na-dajnja ureditev društvene marine, podaljšanje pomola ter ureditev vodovodne napeljave. Tekmovalna skupina deskarjev bo pod vodstvom Dušana Puha, ki je trener jugoslovanskih reprezentantov, še vestneje vadila, nameravajo pa zbrati tudi VČLANJENJE V FIV Čupa je že večkrat zaprosila za včlanjenje v FIV (Italijanska jadralna zveza) pod nazivom Slovensko jadralno društvo Čupa. Z raznimi pretvezami je bila ta prošnja vedno odvr-njena. Ker je bila beseda «Slovenr sko» nekaterim trn v peti, je društvo pred kratkim vložilo novo prošnjo, tokrat z nazivom JK-YC Čupa. Upati je, da bo tokrat zadeva pozitivno rešena in da bo društvo, ki šteje že okrog 180 članov, tako dobilo tisto uradno priznanje, ki mu pritiče. skupino najmlajših, ki se bodo udeleževali regat za «optimiste». V drugi polovici januarja bo Bruno Volpi začel s teoretičnim delom tečaja za dosego pomorskega izpita, za kar je veiiko zanimanje in je že sedaj 21 prijavljenih. V mrtvi sezoni namerava Čupa organizirati tudi ciklus predavanj s pomorsko problematiko. Dobre volje torej ne manjka, dela je še veliko, prepričani pa smo, da mu bodo člani tega našega društva tudi kos, saj je za našo skupnost velike važnosti, da z dobro organiziranim delom in razvejano dejavnostjo stalno opozarjamo, da na tem delu tržaškega ozemlja živimo tudi Slovenci. (Mig) Za vaše zlate želje draguljarna cmalalan Narodna ul. 28 Opčine Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108 000 lir - V SFRJ številka 10 00 din, naročnina za za sebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored .24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L 'A ZTT ^lan i,all*anske in tiska J>Lt IHI9|J /ve/e časopisnih založnikov FIEG 24. decembra 1983 Za praznike predvsem v domače kraje Objestnega smučarja sodnik obsodil na takoj izplačljivo odškodnino v višini 40 milijonov lir RIM — Po dolgem in nestrpnem čakanju je vendar «pri.šel» tako zažoeni sneg. «Prišel» in ponekod tudi «odšel», zakaj odjuga, ki je spremljala zadnji del po prejšnjih padavin, je v nižinah in na nižjih hribih pobrala dobršno plast bele opojnosti, če ne kar vso. Toda tisti, ki se ne pustijo ugnati v kozji rog, že vedo, kje je «surovine» za smučanje dovolj. Kot poročajo iz Corti ne d'Ampezzo, je pri njih snega med 40 in 100 cm, v Asiagu med 40 in 200 cm. Sploh je Veneto precej dobro založen z njim. V Kanalski dolini ga je namet o za cel meter, pa je dež to debelino precej stanjšal. Sicer pa božični in novoletni prazniki niso samo sneg in smučanje po njem. Mnogi so se odločili za potovanja v toplejše kraje Italije, zlasti v mesta kot so Rim, Firence in Benetke, kjer lahko zadostijo svojim umetniškim potrebam. Tudi v inozemstvo so se odpeljali. Teh je bilo še najmanj: po podatkih potovalnih agencij jih je zaradi dolarja manjši del odletel na druge kontinente, povečini pa so se odpravili v Pariz, London in na Dunaj. Po sedanjih predvidevanjih bo v italijanskih turističnih krajih praznovalo konec leta 5 milijonov Italijanov in tujcev. Kakšnih 300.000 jih bo prišlo v Rim ob pričetku svetega leta, okoli 300.000 Italijanov bo odšlo v 1.500 zimkošportnih krajev. V veliki večini primerov bodo za hotelske storitve plačali 15 odstotkov več kot lani. Manjše število hotelov je svoje storitve celo pocenilo. V zimskih turističnih krajih se je povečal priliv Nemcev, Avstrijcev, Britancev, Francozov in Bel gijcev. Med celotno sezono naj bi v teh krajih alpskega loka zabeležili 10 milijonov nočitev. Po dveh s snegom slabo založenih letih obstaja sedaj upanje, da bomo imeli zadovoljivo zimsko sezono. Namesto voščil na potovanje «srečno» za tiste, ki potujejo, in «smuk» za tiste, ki se odpravljajo na po to vanje z «dil’cami», bi navedli obsodbo, ki .jo je pretor v Bocnu, Giorgio Pellegrini, izrekel proti smučarju 25 letnemu Markušu Eisathu (en mesec zapora 750.000 lir globe in takojšnje izplačilo 40 milijonov lir odškodnine njegovi žrtvi). Eisath je 24 letnemu Nemcu Dirku Dreisse-nu zlomil noge, da je imel že 11 operacij in še vedno hodi z bergljami. Eisath, ki je vozil hitro, se je izgovarjal, da mu je Dreissen prečkal pot. Po sodnikovem mnenju bi moral Eisath trčenje preprečiti. Takšne nesreče so na smučiščih najboij pogostne in krivec zanjo je vedno tisti, ki je bil ob nesreči višje v hribu. Dokler smučarji ne bodo imeli tudi zadaj oči ali pa vzvratnega gledalca, toliko časa bo moral smučar, ki vozi zadaj, paziti na tistega, ki vozi pred •njim. če ga povozi, je prav, da tudi plača. Kot se je zgodilo našemu Eisathu, ki je o sebi mislil, da je Toeni. Božiček za marince Včeraj je prispel v Libanon znani ameriški «showman» Bob Hopc. Igralec bo imel vrsto nastopov za ameriške marince, ki so v Libanonu kot del mednarodne mirovne sile (Telefoto AP) Razsodba sodišča v Iowi Dedek Mraz je resničen NEW YORK — Kdo pravi, da dedki Mrazi, Miklavži, «Babbi Natale* in podobni možakarji ne obstajajo? Samo neverni Tomaži si lahko mislijo kaj takega, kajti tudi sodišče je ugotovilo, da dedek Mraz resnično živi. Zgodilo pa se je v ZDA, da je dedek Mraz tožil neko revijo, ker je postavila v dvom njegov obstoj in zahteval odškodnino. In sodnik Thomas Renda, iz države Iowa, ki je moral pregledati protest dedka Mraza (ta je pustil tudi naslov: Dedek Mraz - Severni tečaj), je takole razsodil: «Dedek Mraz obstaja, je javna figura, ki ima svoje duhovno bivališče v državi Iowa in v srcih njenega prebivalstva.* Skratka, napis na časopisu, da dedka Mraza ni, je tako neresničen. Uredništvo se je moralo dedku Mrazu opravičiti kar po telefonu, na drugi strani žice pa je odgovoril neki «pomočnik» bradatega moža. A sodnik je še pripomnil: «če dedek Mraz z opravičilom ni zadovoljen, ima deset dni časa za priziv, vendar menim, da je v teh dneh preveč zaposlen, da bi lahko mislil na tožbe. . .» Ali sme človek sam odločiti o uri in dnevu svoje smrti? VVASHINGTON — Elizabeth Bouvia iz kalifornijskega mesta Riverside je stara samo 26 let, a je že zbolela za možgansko paralizo in je v takem sta nju, da ne more niti sama sebe več nahraniti. In tako ostaja tej mladi in tudi lepi ženski edino upanje, da bi jo zdravniki obdržali pri življenju še pet, deset ali morda več let. Sama pa noče takega upanja, niti takega življenja. Nedavno se je obr nila do zdravnikov v Riversideju in prosila, naj jo pustijo umreti, naj jo prenehajo hraniti, ko še sama ni za to sposobna. Zdravniki so to za Ute vo seveda zavrnili in tako se je dekle obrnilo na kalifornijsko sodstvo, ki je pred dnevi sprejelo svojo odločitev. Ob branju razsodbe, je sodnik John News dejal: «Elizabeth Bouvia ima pravico, da odloča o svojem življenju, saj je to v skladu z našo ustavo in našimi zakoni. Vendar so od vsega tega močnejši in starejši interesi naše družbe, ki mora braniti in čuvati njeno življenje.* Ko je nesrečna bol- Nov korak do militarizacije kozmosa WASHINGTON — Ko je v začetku leta Ronald Reagan napovedoval začetek kozmične ere v vojskovanju in poudaril, da bo to spremenilo tok člo veške zgodovine, so mnogi pomislili, da se je ameriški predsednik predal neki politični fantastiki, ki je po svoji zamisli presegla celo bujno fan tazijo avtorjev znanega filma «Guerre steli ari. v Pred nekaj dnevi pa je Reagan prižgal zeleno luč za skupino znanstvenikov in vojnih strate gov, ki proučujejo možnost uresničevanja kozmič ne ere vojskovanja, oziroma načrtujejo ameriški sistem kozmične obrambe. Govori se o kopici sa-telitev, ki naj bi bili oboroženi z laserskimi to povi. Sateliti bi lahko uničili vse sovražnikove rakete takoj po vzletu ali med poletom in jim tako preprečili, da bi dosegle ameriško ozemlje. Zamisel o uporabi laserskih žarkov v vojne namene je prisotna že od nekdaj, pred nekaj meseci pa so v ZDA uspešno preizkušali uničujočo moč laserja na raketah zraz-zrak in na letalih. Seveda pa priprava kozmičnega zaščitnega pasu satelitov zahteva vrsto novih tehnoloških prijemov predvsem pa velike denarne investicije. Računajo namreč, da bi na začetku tak obrambni sistem stal 25 milijard dolarjev, pozneje pa bi bile potrebne še dodatne investicije. Nasprotniki militarizarije kozmosa pa se vprašujejo, kako bo na to potezo odgovorila SZ. Odgovor je dokaj preprost: Moskva mora očitno pri praviti prav tako učinkovito protiorožje in izdelati svoj zaščitni sistem. Glede na ogromna sredstva, ki jih kozmična vojna terja, bi najbrž nobena druga država ne mogla razviti kozmičnega orožja, od tod pa vpra šanje, kdo daje velesilama pravico, da zasedeta kozmos s tako nevarnimi peklenskimi stroji, ki pretijo s še nepoznanimi in težko predvidljivimi posledicami? In še: ali bi bil sistem res uperjen samo proti raketam, ali pa bi ga prej ali slej obrnili proti ljudem? Ta in še druga vprašanja postavljajo nasprotniki militarizacije kozmosa, opozarjajo na vrsto nevarnosti. Navzlic tem pozivom pa si era kozmičnega vojskovanja postopno utira pot pod pri tiskom Reaganove uprave. niča to slišala, se ji je utrdila zavest o tem, da sodstvo očitno ne more razumeti, da je njeno «življenje bolj strašno od same smrti* in dodala, da se bo pritožila pri vrhovnem sodišču. Šele potem se bo odločila, ali naj še sprejema hrano, ki jo ji nudijo drugi. V tem primeru pa bo najbrž bolniško osebje moralo uporabiti silo, da jo obdrži pri življenju. Primer Elizabeth Bouvia je na celotni ameriški javnosti pustil močan vtis in spet oživil debate o tem, ali se lahko tistim, ki so tako močno zboleli in nimajo nobenega upanja več, dovoli umreti in jim s tem prihraniti bolečine, ali pa jim, zahvaljujoč se sodobni medicini, te muke in življenje podaljšati. Za možgansko parali zo je v ZDA prizadetih okrog 750 tisoč oseb, je pa še več takih bolnikov, ki jih držijo pri življenju umetno. Tudi težko paraliziranih ljudi je več kot 2 milijona, tako da ni čudno, da so ob zgoraj navedenem primeru mnogi Američani stali ob strani nesrečnemu dekletu in se strinjali z njeno željo po smrti. Sodišče pa je, kaže, sprejelo edino odločitev, ki jo je moglo sprejeti. V nasprotnem primeru bi se sodstvo znašlo v vlogi krivičnega sveta, ki sodi tistemu, ki ni za ničesar kriv. Sam sodnik News je dejal, da odločitev ni bila lahka, a so morali tako nastopati... Miki Muster: Gusarji 'J.DAJ VA POIDIVA PO TRDONJOl REVEŽ T£ NAJBRŽ ž£ OBUPAL NAD BEfttTVIJO... 'bPLOH GA NI NA SPREGLED T l&Lu ■ NEUAS ?>E ‘JE MORALO ZGODITI! MOTORNI SOLN, POTEM U.PJP IN Vili, PLJUARANJE - NA SPREGLED PA tV VEDNO NI NOBENE B0TICE. POGLEDAL. BOM, NAJ Kradli krožne čeke namenjene upokojencem RIM — Tukajšnja policija je odkri la tolpo, ki je na Siciliji kradla upokojencem namenjene krožne čeke in jih na podlagi predstavitve ponarejenih osebnih dokumentov na bankah vnovčila. Pet izmed sedmih članov te skupine so zaprli, dva pa prijavili; vse so obdolžili združevanja v tolpo s kriminalnimi nameni, nedovoljenega vnovčevanja ukradenih krožnih čekov v višini okoli 100 mi lijonov lir in potvarjanja dokumentov. Med aretiranimi, ki so povečini z Juga in stanujejo nekje med Si- cilijo in Rimom, je tudi 61 letna Ce-sarina Mazzaroli iz Pocenie v videmski {»krajini. Tehnika kraje je bila dokaj preprosta. Iz priporočenih pisem ustanove INPS, naslovljenih na upokojence, so zmaknili krožni ček, le te so tri ženske, ob predložitvi ponarejenih osebnih izkaznic ali potnih listov, vnovčile v rimskih bankah. Storilcem je policija prišla na sled, potem ko so se upokojenci pritoževali, da niso prejeli čekov. Delovanje sejma v Pordenonu PORDENON — Na prijaznem srečanju časnikarjev z vodstvom tukajš njega sejma, je predsednik Ros izrazil zadovoljstvo zaradi uspehov v letu, od katerega se poslavljamo, hkrati pa je povedal, da se že sedaj skrbno priprav ljajo na izvedbo devetih specializiranih sejmov v letu 1984 in mednarodni vzorčni sejem. Predsednik Ros je izrazil zadovoljstvo nad povečanjem števila obiskovalcev zadnjega obrtništvu posvečenega sejma (35.000 obiskovalcev), kar je za 5.000 več kot v letu 1982. Seznanil je predstavnike tiska, da bodo z novim letom pričeli graditi podvoz za boljši dostop na sejem, kar bo lahko upočasnilo promet, če se bodo dela preveč zavlekla. 'rudi v prihodnje bodo prirejali didaktične razstave za otroke, predvsem pa se že sedaj pripravljajo na dva specializirana sejma (oprema za menze in za prostore namenjene skupnostim in oprema za pisarne), ki bosta od 10. do 16. februarja. Ministrstvo za industrijo je za ti dve gospodarski manifestaciji priznalo pordenonskemu sejmu vsedržavni značaj.