TRST, četrtek 15. maja 1958 Leto XIV. . Št. 115 (3960) PRIHORSKI . Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini TPJE?rN'?J.y°: UU MONTECCHI it. *, II. n »6. - TELEFON 93-SM IN »4-63* - Poštni pred«! 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 2» -OGLAŠm/ Podružnica GORICA: Ulica S. PeUico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 13.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE 8°’ finan^nrav,t' 12°’ osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 350 din — Nedeljska: letne 78P, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni,, tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 31-928, tekoči račun pri Komunalni bantc^ v Ljubljani 60-KB-1-Z-375 Po fašistični zaroti v Franciji SFI0 bo sodelovala v Pflimlinovi vladi Gen. Salanu poverjena oblast v Alžiru Satan je že poslal prvo poročilo vladi, ki bo jutri poročala skupščini - Sodni postopek proti dvanajstim udeležencem pri zaroti - KPF zahteva aretacijo Soustella in Massuja - Neodvisni ministri ostanejo v vladi »mr 14' —' PoložaJ- kar ** tiče vlade, se je večeru obrnil v prid Pflimlinu, ko so pozno poldne trije zmerni ministri sporočili, da preklicujejo ?J0 ostavko. Neodvisni minister Mutter pa sploh ni j®«! odstopiti in je že prevzel mesto ministra za v ’r' Poleg tega so socialisti nocoj sklenili sodelovati vjadi. v poučenih krogih menijo, da bodo v vlado c 'Sli Mollet kot podpredsednik, Lacoste kot rezident Alairu in Jules Moch kot notranji minister. Jttialisti so očitno za ----------------------- goljeni spričo dejstva, da J® komunisti glasovali za -nvestituro Pfiimlina in tu-zaradi tega, ker so sin- kati, ki jih nadzorujejo omunisti, ponudili sociali-,'cnim in katoliškim sin-'Katom skupno akcijo pro-‘‘ ‘ašističnemu prevratu, ki ° Sa vse tri sindikalne or-®biza,cije že obsodile. So-austi se bojijo, da bi baza stegnila s komunisti. !oWa zmerne ministre v vladi Pritiskali, naj odstopijo, eh tSem vodltell skupine Du-. ®t, bivši predsednik vlade ji^^ristjan Bidault, ki je e-fh, od te skupine glasoval -.otl Pflimlinu, in bivši milile Dorice. Hoteli so pri-v 1 tri ministre na odstop v uPanju, da bo tako padla * vlada. S tem bi se odprla ra ustanovitev vlade «na-® obrambe«, ki jo zahte-vojaški uporniki v Alži-Toda general De Gaulle, „j 1® včeraj prišel v Pariz, ^“vprl ust in se je danes vr-te v svojo rezidenco ih s b Ponovno razočaral svo-Pristaše. Toda to pot bi . Snilo njegovo molčanje po-\j.niti obsodbo upornikov v je lru. Nocoj se govori, da ■M uporniki v Alžiru pri-do nesoglasij. « la Nfe rodrn Vjjo ada je meatem odredila 4”g® varnostne ukrepe. Vse >01 “nstracije so prepoveda-Pjsčenja. Pariz so prišla policij- bj:Se Vojaštvo v vsej Fran-Kj- 1® v stalni pripravljeno-ts v vojašnicah. Ukinili so jlte t*°Puste. Tudi vse franco- ,®note Maroku so v K -s®ni Pripravljenosti. je prepovedala ves 1 letalski promet nad iort'I francoskim ozemljem, ion ^i Političnih strank in u van^ pa ne smei° potov®" t,c Neverno Atriko brez iz-dj e?a dovoljenja notranje-pPiinistrstva. k . današnji ožji seji vlade Itav • a objavila poročilo, ki i« j'1’ »Medministrski odbor Ot)ni!eSivdal položaj, ki je bil j P®, kakor sledi: »reti Parizu: Ponoči je bilo bdi n*b okoli 50 oseb za-V6(j, Prevratnega delovanja. U-*Ptot 3e )e preiskava. V na-®atni2 nekaterimi govorico 1® med aretiranimi sa-Hilj®*1 častnik. Vlada jeskle-*ite,freP°vedati vse javne ma-iežej^c*l® v Parizu in na po- 4eč. Alžiru: Položaj j« *!e- lastj °rmalno delovanje ob- Vla(, Se ovira samo v Alžiru. •ertin dala nalogo Vrhov- nik qpoveijniku vojske gene-J- Aiš' u’ n»i vzdržuje rea *čit0 lru >er naj skrbi za za-titta| Ptemoženja in oseb. Ge-*°8o . a*aP je prevzel to na-vseh a današnjim dnem. V večjih ugio glavnih mestih ni členil lnc'dentov. Vlada ie 'Išpou’ .nai bodo generalni Zlitin h na področju Co-?0sreria 'n Orano odvisni ne-Jjr ; n° od ministrstva za Al-kt; tudi prefekti v lea, |T.2°U’ Orleansville in Me ■ra APsdajo pod področje c alž; Y ostrtem departma-ptiru rSlte Pokrajine, t. j. v g- satnem pa ima vso ob-Nbla.t?aral Salan na podlag; 50 vlade. «Odbor za 51 ,Varpost» v Alžiru pa - * Povezavo med civi’.- Si prebivalstvom in voja-Sv? v®‘]stvom, od katerega »VroHUkaze- k'9*a ri.i!a skopščina se je se-vfila dn Popoldne m odo-s.?9l pe.Vn. red, ki ga je pred-i>nnUm!,ln' v petek Do t'd v ,Podal izjavo o polo- i> tačeu ru- V torek pa se iSnih debata o obnovitvi bfb z s,. pooblastil vladi v c, si- °m. Za dnevni rej la'■Pbo °Vid'° ‘*4a poslancev »lih iS *nmunističnimi), 131 d se1n^lau0Vi,1° proti-b v°sciri- Je divši minister za «9do, n?e Mitterrand pozva, »s dos-j?}. obvešča skupščino m-h- V Alziru in naj »rt3®Ea „2 1 razpustitev upo.'-lSrav“dD0ra v Alžiru«. Mej fc .^Udi v6 A,-!evic® ob; l> l»c'*im» pAUiru- da ogroza-Lj°Um 'Pravosodni minister ta, st, zagotovil, da ViV°)u yi's*ino obveščali o >> za^dkov, in je napo-Utifdes p®tek izjavo vlade. CjPitla dopoldne je manjša tli a dpS,0vefini mladih pri-i>fijvžklik?snstrac'te v Pari4U 3-^® ni ’ naJ De Gaulle klSstr °h,as‘- > r® «- razgnala in ne-C««er etlrala. it«>Pstran?e'aRt' PoliclJ“ je \ ' PCaJkal* „rrgu republike in s -Ul,.?,4 je druga skupina Isf ' V J 4A1 Lifja .a zv u jj 111 o t; S1*1 demonstrantov *« in »cpuuimc »* k h )®bi vot* fašističnim iz-Šalile' a Trgu republike ***!« sP0Pada med de-1,1 policijskimi od- nik združenja boreev Francoske unije Yvej Gignac. Jutri jih bo zaslišal preiskovalni sodnik. Gronchijcvi razgovori z Mac Millanom in Lloydom LONDON. 14. — Gronchi je bil danes pri londonskem županu. s katerim je izmenjal zdravici. Gronchi je poudaril med drugim trgovinske odnose med narodi, ki so vedno predstavljali osnovni element napred- Tako je tudi danes in v še večji meri kot v preteklosti, ko je mogoče v pičlih urah priti z enega konca sveta n? drugega. Dejal je še. da Italija in Velika Britanija hočeta razvoj izmenjav, ker so neob-hodno potrebne za blaginjo ljudstev, za napredek civilizacije ter za utrditev prijateljstva in ohranitev miru. Popoldne so se začeli razgovori z Mac Millanom in Lloydom. ki so trajali eno uro in pol in o katerih niso izdali nobenega uradnega poročila. Le z italijanske strani se je izvedelo, da so »izmenjali gledišča o mednarodnem položaju in o možnosti .poglobitve so- ka in sredstvo za dosego pri-1 delovanja med obema država-jateljskih političnih odnosov. I ma.» Vse ostale svečanosti so se tudi danes Vršile v okviru starodavnih angleških navad, v tradicionalnih kostumih itd. Sovjetska nota Veliki Britaniji MOSKVA, 14. — Agencija Tass javlja, da je Sovjetska zveza opozorila Veliko Britanijo na morebitne posledice, če bi ta nadaljevala jedrske poizkuse. Agencija dodaja, da je sovjetska vlada poslala s tem v zvezi 12. maja noto londonski vladi. mmiiiiiiititiiiiiliimiiitiiiiifiltiiiiiiiiiitiHHiiitHiiiiiHiiiiHmmiHiiMtiHHiMHmiliHmiiiitHiHiiiii Fašistični uporniki ne priznavajo^Pflimlinove vlade General Massu v navzkrižju z generalom Salanom - V Oranu so fašistični demonstranti ob podpori vojske odstavili in pretepli prefekta, ki je izrekel lojalnost vladi ALŽIR, 14. — Medtem kc v Parizu vlada obvladuje položaj, kaže, da v Alžiru se vedno prevladujejo fašistični generali in civilisti. Odbor «za javno varnost« je objavil pozno zvečer izjavo, naslovljeno na Francoze v Alziru. Izjava pravi med drugim: «Za sedaj morate vi vojaki in demonstranti biti budni, da ščitite ljudi, katerim ste v Alžiru poverili zaupanje, proti sleherni spletki ali pritisku vlade.« Clan «odhora za javno za varnost« Delbecque je izjavil, da ta odbor ne priznava Pflimlinove vlade. Dodal je, • da bo moral Pflimlin prevzeti odgovornost za včerajšnje dogodke v Alžiru, «ker misli začeti pogajanja z alžirskimi uporniki«. Izjavil je tudi, da je ustavitev ognja nesprejemljiva, dokler je na alžirskem o-zemlju vojska alžirske narodnoosvobodilne fronte «Odbor za javno varnost, je nadaljeval, bo ostal na svojem mestu, dokler ne bo vlada odstopila. Pozvali smo generala De Gaullea, naj prevzame v svoje roke usodo Francije.« Odbore za »javno varnost« so Francozi ustanovili tudi v Constantini, Oranu in Philip-pevillu. delki. Na obeh straneh so bili ranjeni. Nekaj demonstrantov je bilo aretiranih. Vodstvo KP Francije je nocoj pozvalo vlado, naj postavi izven zakona generala Massuja in naj aretira Soustella, ki je «glavni organizator zarote«. Pflimlin pa je nocoj po radiu sporočil, da mu je general Salan, ki ima nalogo vzdrževati red v Alžiru, poslal svoje prvo poročilo. V svoji izjavi po radiu je Pflimlin izjavil, da je Francija v zadnjih 24 urah preživela «re-sne dogodke«, ter je dodal v zvezi z gibanji v Alžiru, ki motijo javni red ter spravljajo v dvom zakonitost, da »jih je treba povečini pripisati hujskanju, ki je iz političnih namenov sistematično potvorilo misel pravkar ustanovljene vlade«. Dodal je, da je prepričan, da se »razburjenje patriotov« v Alžiru pomirilo, čim se jim bo pojasnila »volja vlade, da v Alžiru vzpostavi pravičen in človečanski mir, ki naj temelji n* francoski zmagi«. »Naša vojska nastopa danes v pogojih, ki so v nekaterih primerih še slabo pojasnjeni. Vendar pa je general Salan, kateremu sem poveril vzdrževanje reda v Alžiru. sedaj poslal vladi prvo poročilo. Prepričan sem, da se bo naša vojska, ki je zvesta svoji tradiciji in lojalizmu, odzvala pozivu predsednika republike. Ne bi bilo dojemljivo, če bi l.aši vojaki ravnal: proti zakonu in narodni enotnosti, ker bi to bila za deželo najhujša nesreča. V Franciji sami smo uspeli onemogočiti nekatere prevratne spletke z a-retacijo njih pobornikov, preden so lahko izvedli svoje načrte. Ostali bomo budni in bomo odločno branili javni red in republikansko zakonitost. Prepričan sem, da dežela odobrava in podpira naše napore. Mirnost in hladna kri, ki ju kaže, dokazujeta, da je zavrnila avanture in nered«. Proti dvanajstim osebam so uvedli sodni postopek pod obtožbo zarote proti notranji varnosti države. Med temi so komandant Hubert Puga, pomočnik načelnika urada glavnega štaba vojske in predsed- IIIMIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIMnnilllllllHHIMIflllllllllMMItlllMItlintlMIIttlllMIIIIIIHIMIMMMHIIIIimillMItfMIIIIIIIMIIItlfltlMIIIIIIMIItlHIIIIIIMMIIIIIIIIInlllllllHHIIIIIIMIIIItllftltlHIIIIIIinntlllllHtllll Nenni: Afriški veter je nevaren za mir v Franciji, Afriki in v svetu Reale o Zolijevem odgovoru - «Unita» odgovarja na komentar v «Avanti» o Togliatti jevih izjavah (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Politični tajnik republikanske stranke Oronzo Reale je na svoji tiskovni konferenci izjavil danes med drugim: «Ker so škofje intervenirali zato, da bi pozvali volivce, naj glasujejo za krščansko demokracijo in ker je v svojem pismu predsednik Zoli trdil, da se ti škofje s svojo prisego obvezujejo, da bodo delovali za blagor države, potem to pomeni, da Zoli istoveti koristi države z interesi krščanske demokracije. Gre torej za nedopustno vmešavanje, ki ga je treba zavrniti, ki ga morajo zavrniti tudi najbolj ponižni državljani, ki duhovnika spoštujejo, ko je v cerkvi, toda uprejo se, kadar ga vidijo, da sc meša v politične razprtije.« Podvojitev brodovja ZDA v Sredozemlju in nujne vojaške dobave vladi v Beirutu Veliki pomorski manevri skupno z angleškim brodovjem ■ V Libanonu je nad 2000 funkcionarjev ameriške vlade • Novi neredi v Beirutu in Tripolisu ■ Vlada ZAR zavrača libanonski protest kot neutemeljen BEIRUT, 14. — Predsednik libanonske republike Sa-muri se je danes ponovno razgovarjal z veleposlaniki Velike Britanije, ZDA in Francije. Nocoj je ameriški mornariški departma sporočil, da bodo efektivno število ameriških anfibijskih sil v Sredozemlju začasno podvojili. Pri tem pa je zatrjeval, da tu ti ukrepi niso v zvezi z dogodki v Libanonu. ZDA bodo sedaj imele 3600 mornariških strelcev na 11 ladjah namesto 1800 na šestih ladjah. Kairski radio je sporočil, da je zunanje ministrstvo Združene arabske republike zavrnilo libanonsko protestno noto, s katero libanonska vlada obtožuje vlado Združene arabske republike, da je kriva neredov v Libanonu. Uradni predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da so obtožbe neutemeljene. Nekateri funkcionarji vlade sirske pokrajine pa so izjavili, da so brez sleherne podlage trditve da so oborožene sku- m j pine prišle iz Združene arab- V Oranu pa je nocoj večja množica francoskih demonstrantov zasedla poslopje prefekture. Prisilila je nadpre-fekta Lamberta. da je prepustil svojo oblast vojski, medtem ko je župan Fouques Du-parc prevzel vodstvo »odbora za javno varnost«. Lambert je sinoči izjavil, da bo izpolnjeval samo ukaze iz Pariza. Ko je zapustil palačo, ga je množica napadla in zaščititi ga je morala vojska. General Salan je v Alžiru objavil sledeče sporočilo: 1. Vrhovni poveljnik general Salan prevzema o.d danes začasno civilno in vojaško o-, blast, da zagotovi vzdrževanje reda, zaščito premoženja in oseb in vodstvo operacij. 2. Odbor za javno varnost, ki se je ustanovil v Alžiru 'pod pritiskom dogodkov, zagotavlja povezavo med civilnim prebivalstvom in vrhovnim po- veljstvom, ki sporoča temu odboru svoje ukaze. 3. Potrebno je, da začne vsa uprava čimprej ponovno delovati. 4. Prebivalstvo se poziva, naj ostane mirno in disciplinirano in naj se ' vrne na delo. Toda general Massu je po radiu objavil sledečo izjavo: «Obveščamo alžirsko prebivalstvo, da je odpovedniška Pflim-linova vlada dobila investi-turo s pomočjo komunističnih glasov. Izrekamo hvaležnost prebivalstvu, ki je vso noč pričakovalo Soustellea, kateremu je dvakrat bilo onemogočeno, da pride k nam. Tretjič mu je uspelo priti na varno in upamo, da bo še danes med našimi«. #Odbor za javno varnost, nadaljuje izjava; poziva generala De Gaullea, naj prekine svoj molk glede ustanovitve vlade (za Javno, varno=t, ki e-diaa 'lamco res; Alžir, da ga ne bi zapustili in s tem tudi jpred diplomatskim Dieri Bien Fu. Na vsak način odbor za javno varnost, ki ga jaz predstavljam, še dalje drži vezoi med .prebivalstvom in vojsko in prevzema oblast do končne zmage«. Pozneje pa je general Ma,-su sklical tiskovno konferen- Novinarjl so Realeja spomnili, da republikanci niso nikdar v preteklosti protestirali proti podobnemu vmešavanju škofov. Reaie je odgovoril, da ta vmešavanja niso bila tedaj tako huda, sicer pa takrat niso bila naperjena proti njegovi stranki, temveč samo proti komunistom in socialistom. To torej pomeni, da republikanci tudi letos ne bi protestiraj proti vmešavanju Cerkve, če to vmešavat je ne bi bilo v škodo republikancev... Reale je še izjavil, da »v Italiji ni nobene nevarnosti za obstoj Cerkve. Nihče ne misli, da bi cerkve zaprl in da bi poslal duhevnike na prisilno jdelo, razen če se hoče istovetiti politična obramba Cerkve s politiko posebnih materialnih koristi.« Zvedelo se je. da so se pb-zivu, naj podpišejo spomenico proti škofovskemu vmešavanju, doslej odzvali že številni izobraženci, med katerimi je književnik Soldati, znani odvetnik Battaglia, bivši minister Piccardi, univ. profesor Bo, glavni urednik napredne mesečne levije «Ponte« Agno-letti, založnika La Terza in Einaudi. Polemika med komunisti in socialisti pa se medtem vedno bolj in ponovno zaostruje. Na včerajšnji polemični jlanek v «Avanti» odgovarja jutrišnja »Unita«. ki poudarja, da je osnovno vprašanje, kako konkretno razbiti politični monopol krščanske demokracije in klerikalno-delodajalskega bloka. «Vprašanje je, piše list, jasno povedati, da brez sodelovanja komunistične partije (ne pa komunističnih množic kot nenehno ponavljajo nekateri voditelji PSI uporabljajoč formulo, kn nima nobenega pomena ali pa ki skriva bolj rafinirano protikomunistično diskriminacijo) ni mogoče zgraditi demokratične alternative. Z eno besedo: gre za vprašanje politične enotnosti delavskega razreda«. V članku se nato omenjajo dogodki v Franciji, ki naj služijo za nauk. kam pripelje antikomunizem. Clankar se sprašuje kaj je preprečilo in preprečuje, da tudi v Italiji ne pride do takšne tragične krize kot v Franciji, in odgovarja, da je to enotnost partij delavskega razreda. «Delavci ?n demokratje dobro vedo, da so bili in so še v Italiji poskus: da bi se šlo po isti poti«. V Franciji pa teoretiki tretje sile in stranke centra ne vedo početi nič drugega kot poudarjati svoj antikomunizem in odklanjati demokratično in ljud sko enotnost. Clankar sicer ne omenja napak francoske KP. ki jih je omenjala nekoč KPI tudi povsem uradno. Članka; dalje zanika, da bi KPI začela s polemiko s PSI zaradi volilnih koristi, ker so komunisti že več mesecev poizkušali to diskusim izzvati ir, so se je socialisti izogibali, češ da je nekoristna. »Unita« piše dalje, da KPI ni nikoli odob,-;la politike Prj-lognana in politike razbiv ja pakta akcijske enotnosti. KPI je najbolj odgovorna za vodstvo delavskega razreda in zaradi tega ne more molčati glede vprašanja enotnosti ir takole odgovarja na obtožl/o v »Avanti«, da so napori KPl usmerjeni proti PSI namesfo proti razrednemu so. vražniku: »Prav gotovo ni bila KPI tista: ki je tehtala udarce proti KD; ki je do včeraj mislila, da je Fanfani človek levice in reformator; ki je čakala do volitev, da bi se odrekla oolitiki čakanja do KD namesto odkrite in jasne borbe; ki je mesece in mesece vabila KD, naj »izbere«, medtem ko je bilo jasno, da je KD izbrala že zdavnaj reakcionarno politiko itd, Nenni je govoril danes v Veroni o dogodkih v Alžiru, Libanonu in Venezueli. Dejal je: «Najbolj nas skrbi afriški veter, ki piha proti Franciji in ki grozi notranjemu miru Francije, miru v Afriki in mednarodnim odnosom. Stvari in imena alžirske pustolov- ščine so bili na ustnicah vseh že več mesecev, toda francoski voditelji niso pokazali niti najmanjšega namena in sposobnosti, da bi onemogočili tak položaj, ker so namesto tega postavljali in odstav- ljali kratkotrajne vlade, postavljali veto, itd. Tiste, kar se godi v Alžiru in v Franciji dokazuje, da ni mogoče ko- rakati proti zakonu zgodovine in da vprašanja, ki se pravočasno ne rešijo, končno začenjajo gniti ali pa eksplodirajo. Italija na srečo nima podobnih vprašanj, toda tudi pri nas se je zgubilo preveč časa brez rešitve mnogih državnih, socialnih, gospodarskih, šolskih ,in drugih vprašanj, ki predstavljajo podlago za demokratično življenje«. Ob koncu svojega govora je omenil socialistično avtonomijo, za katero je dejal, da nikakor ni komedija kot misli Fanfani in tudi ne popuščanje kot trdijo komunistični voditelji. Nenni je poudaril, da bo PSI z dejstvi dokazala, da »je mogoče dosledno voditi politiko beneškega kongresa, ki ima za podlago dvojno nujnost, da se začne taka socialistična akcija, ki bo zajamčila enotno akcijo delavcev in socialistično politično pobudo, ki se mora manifestirati na avtonomen način brez vnaprej določenih zaveznikov in brez dvomov v demokratično vsebino«. »Ce bodo volivci dali socialistični stranki svoje glasove, ki jih PSI zahteva in ki jih tudi zasluži, je dejal Nenni, tedaj bosta centristična neprčmičnost in demokristjanSki monopol ob-li.sti lahko uničeni, ker sta že doslej prejela hude udare«.« A. P. co in dejal, da odbor, ki mu on predseduje, »ne more sam sprejemati sklepov, ker mora vsako akcijo odobriti general Salan«. Dodal je, da je bil prisiljen pridružiti se temu odboru, »da prepreči incidente«. Izjavil je dalje, da ga je včeraj, ko je prišel v poslopje ministrstva za Alžir, ki so ga zavzeli demonstranti, ustavila skupina mladeničev in izjavila, da samo »ustanovitev organa, ki bi predstavljal alžirsko prebivalstvo«, lahko prepreči slabše in da bi samo njegova avtoriteta lahko pomirila prebivalstvo. «Fogledal sem generala Sala-na, ki pa ni rekel nič«, je pripomni! Massu. «Po 40 sekundah razmišljanja sem sprejel, domnevajoč, da je to edino sredstvo za vzpostavitev reda«. Na razna vprašanja je general Massu izjavil, da njegov odbor ne more sprejeti nobenega sklepa. Dodal je «Oblast pripada generalu Salanu in general Salap je izraz vlade. Ce bo odbor • to pozabil, bo razpuščen. Toda to je treba izključiti, ker gre za zer lo občutljive osebe in te so prevzele obveznost«. Na vprašanje, kaj b; se zgodilo če ne bi se v Parizu ustanovila «vlada javne varnosti«. je Massu odgovoril: «Napravil bom. kar bom mogel, da preprečim prelivanje krvi. Tega pa ne morem jamčiti.« Massu je poudaril, da je bil namen ustanovitve odbora za javno varnost »vzpostavitev reda« in doseči, da bi se v Parizu ustanovila vlada »javne vair.osti«. Dejal je tudi, da so »civilni člani« odbora upali, da bo prišel v Alžir bivši generalni guverner Sou-stelle m da se bo v Parizu .estaviia vlada pod predsedstvom generala De Gaullea. KakO[ poročajo v Parizu, pa je Soustelle v Parizu pod policijskim nadzorstvom. Ne zadevno vprašanje je general Massu izjavil, da bo odbor za javno varnost razrešen svojih funkcij, ko bo pri; šel v Alžir novi minister za Alžir. Dodal pa je, da se ne more jasno izreči glede odmeva, na katerega bo naletel prihof tega ministra Poudaril je; «Preprečiti hočem prelivanje krvi. Nisem prevr?tni general. Prebivalci Alžira so odločeni vztrajati uri svojem pritisku. Sli bodo do krp, a. Ni jih mogoče več varati. Potrebna je, da metropola to ve.» Zatem je Massu zanikal, da je alžirski državni pravdnik izdal ukaz za njegovo aretacijo. Po tiskovni konferenci je Massu takole pojasnil prvo izjavo o trajanju odbora; »Načelno no odbor prenehal obstajati, ko bo minister za Alžir lahko prišel, da se pridruži uradu generalne vlade s pristaiiKom prebivalstva.« ske republike na libanonsko ozemlje. Pripominjajo, da so te vešti razširili, zato da u-stvarijo zpiedo. Agencija za Srednji vzhod pa po-oča, da je bila danes v Tripolisu krvava bitka med vojsko in ljudstvom. Oddelki vojske so streljali s strojnicami na t"rupine demonstrantov, pr; čemer je bilo tudi nekaj žrtev. Agencija dodaja, da ljudstvo obvladuje položaj v Tripolisu. Tudi v prestolnici je položaj še vedno napet. Tu je danes prišlo do številnih incidentov. Proti poslopju ameriškega poslaništva je nekdo od. vrgel ročno bombo. Policija je atentatorja aretirala. Pred uradi UNESCO je policija streljala na skupino demonstrantov. Bila je več ranjenih. Radio Beirut je za več ur prekinil oddaje zaradi sabotaže proti tej postaji. Prekinjene so bile tudi številne telefonske proge. Trdijo tudi, da so preteklo noč obalni iz-vidniškr čolni ustavil; ladjo, ki je prihajala iz Gaize na kateri ja bilo okoli 60 oboroženih mož. Agencija za Seednji vzhod 'avlja tudi, da so libanonske oblasti prisilile dve egiptovski potniški letali na pristanek v Libanonu Eno je bilo namenjeno v Damas-k, drugo Pa v Jeruzalem. Zjutraj je v predmestju Beiruta v bližini področja, ki je pod nadzorstvom upornikov. -prišlo do streljanja. V petih dneh demonstracij je bilo okoli 50 mrtvih in 300 ranjenih. Skoda, ki je nastala med demonstracijami znaša o-kol; 50 milijonov libanonskih lir (nrcl 8 milijard 500 milijonov italijanskih lir). Neki arabski diplomat, ki je pršel iz Beiruta v Bagdad, je zanikal trditve, da je libanonska vlada odstopila. Iz. javil na je, da je položaj v vsej dižavi zelo pritičen in da je vrhovni poveljnik libanonske voj;ke ukazal oboroženim silam naj prevzamejo nadzorstvo v Beirutu in na nekaterih področjih na severu države. Pozro popoldne so se v Beirutu ponovile demonstracije, pri čemer so demonstranti zažgali en tramvajski voz. V bližini uradov ameriške družbe Tapline pa so demonstranti vrgli bombo. PopHdne je nastala eksplozija tudi v bližini trgovine avtomobilov, katere predstavnik je sin neke libanonske visoke osebnosti. Uradno poročilo, ki so ga objavili nocoj, pravi, da se število incidentov manjša. Orožje s Filipinov indonezijskim upornikom SINGAPUR, 14. — Agencija Antara poroča, da so indonezijske oblasti na Vzhodnem Borneu dobile vesti, da in- uspeha Opozicija je zavrnila predlog za ustanovitev vlade, ki bi ji predsedoval vrhov, ni poveljnik vojske general Sehab ali pa katera druga o-sebnost. Opozicija ne misli po. pustiti, dokler bo predsednik Samun na oblasti. General Sehab je dal razumeti da bi sprejel predsedstvo vlade, če bi se tudi opozicija s tem strinjala. Kei. posredovanje ni uspelo je predsednik vlade, ki je bil pripravljen odstopiti, zahteval od predsednika poslanske zbornice naj čim prej skliče sejo, na kateri bo podal izjavo o položaju. Ne-feater; so mnenja, da bo zahteval izredna pooblastila. Ameriški državni departma javlja, da je sprejel vse ukrepe za zaščito ameriških državljanov. V Libanonu je sedaj od 8 do 4 tijoč ameriških državljanov, od katerih je kar 2.085 funkcionarjev ameriške vlade. Ameriški poslanik je odredil, naj potniška ladja »Jackson Creek«, ki bo prišla v Tripolis jutri zvečer, začne evakuacijo ameriških državljanov S to ladjo bo odpotovalo 53 Američanov. Ameriško poslaništvo pa javlja, da bo v prihodnjih dveh dneh z letali prispe t v Libanon »oprema za policijo«, ki jo dobavljajo ZDA Gre za strelivo, solzilne bombe in puške. Poleg tega pa razmišljajo v ZDA o nujnih pošiljkah orožja za libanonsko vojsko, ki naj bi ga uporabljala, da zaduši upor ljudstva. Medtem je iz Gibraltarja odplulo dane* pet ameriških vojaških ledij, ki so prispele preteklo noč v to pristanišče. Ponoči bo odpotovalo drugih sedem ladij, k, se v vsej nagbci oskrbujejo z gorivom. Domnevajo, da so ladje odplule v bližino libanonskih voda. Iz Londona javljajo, da bodo v petek odplule iz raznih evropsk.h pristanišč ameriške in britanske vojne ladje, ki bodo začele skupne manevre v Zahodnem Sredozemlju. Pravijo, da bo šlo za največ.o koncentracijo pomorskih sil v zadnjem času. V vojašk.h krogih pravijo s tem v zvezi, da bodo ameriške ladje / tem primeru pripravljene v bližini, če bo sedanja libanonska vlada zahtevala vojaško pomoč od ZDA. Manevri se bodo začeli v ponedeljek in se bodo končali 24. maja. Sodelovale bodo tudi francoske ladje in letala ter giška, italijanska in turška letala. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da informacije, ki so jih dobili v Londonu, »potrjujejo obtožbe libanonske vlade o intervenciji Združene arabske republike v notranje zadeve Libanona«, Dodal je, da libanonska vlada ni zahtevala intervencije Velike Britanije in da londonske vlada nima nobene izrecne dolžnosti poma Kar se tiče političnega položaja, se je zvedelo, da poizkusi m sredovanja niso imeli ' gati .Libjinpru. Vendar pa se iimiHiMiiiiiiiimiiiiHiiiiiHimiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiMiiinmmmMiiMiiinmiilimiiiinmi Varnostni ukrepi v Tuniziji in Maroku Ves promet z Alžirom je prekinjen - Dulles se posvetuje z gen. Norstadom TUNIS, 14. — Preteklo noč je ime,a tuniška vlada ožjo’ sejo. kateri sta prisostvovala tudi tuniška veleposlanika v Washingtonu in Parizu. Po seji je zunanji minister Mohamed Mokkadem pozval na razgovor ameriškega odpravnika poslov. Ta se je lazgovarjal tudi s tunizijskim poslanikom v W.i-shingtonu. Mokkadem je ir javil da so ameriškega odpravnika poslov ob vest wi. o poloza jp * i« mu sporočili zaskrbljenbstt za-, radi dogodkov v Alžiru. Sprejeli so tudi nekatere ukrepe da okrepijo varnost v državi Po glavnih cestah so postavili barikade. Vlada je sklenila tiidi prepovedati ves pomorski in letalski promet med Tunizijo in Alžirom. Prekinjene so tudi telefonske 'n telegrafske zveze. Tudi iz Rabata javlja.,0, da je maroška vlgda sklenila zapreti mejo mčd Marokom in Alžirom in prekiniti ves promet med obema deželama. Prekinjen je cestni, železniški, letalski in pomorski promet. Policijske oblasti na obmejnih postajah so dobile u-kaz, da prepovedo sleherno potovanje v Alžir in da zavrnejo vsakogar, ki bi prišel iz Alžira. z Alžirom so bile prekinjene tudi telefonske in telegrafske zveze. V Washingtonu je predstavnik ameriškega departmaja iz-donezijski uporniki dobivajo | javil, da je ta departma v orožje s Filipinov. To orožje stalnem stiku z. ameriškim kon- Norstadom. Po razgovoru so generala Norstada vprašali, a-li sedanji razvoj v Alžiru lahko zaplete »obrambno poslanstvo NATO«. General je odgovoril, da je Alžir že dve ali tri leta činitelj v splošnem vprašanju atlantske obrambe in da se ta položaj ni spremenil. Pripomnil je tudi, da ne predvideva, da bodo francoske čete, ki pripadajo NATO so (.v: Nepičiji, umaknili poslali v Alžir. jn ki s ip jih ] so skrivaj pripeljali z Južnih Filipinov skozi britansko pristanišče Tamao na Severnem Borneu. zulom v Alžiru. Državni tajnik Dulles pa se je tri četrt ure razgovarjal z vrhovnim poveljnikom NATO generalom Zvišanje mezd v Argentini BUENOS AIRES, 14. — Predsednik Frondizi je po radiu sporočil, da bodo zvišali vse mezde za 60 odstotkov. V svoji poslanici .zjavlja Frondizi, da je namen tega ukrepa ustvariti ozračje socialne mirnosti, ki je potrebno za nove velike napore za gospodarski razvoj, ki so v Argentini potrebni. Dodal je, da gre za izreden ukrtp. »Vprašanja argentinskega gospodarstva se ne bodo rešila z izrednimi ukrepi, pripominja Frondizi, in tudi ne s političnimi zvijačami, pač pa z odločnim zagonom pri gospodarskem razvoju«. V začetku svoje poslanice omenja Frondizi stalno naraščanje življenjskih stroškov, zaradi česar so mezde, ki jih je februarja 1956 določila vla- anglešk« vlada posvetuje i drugimi vladami. Dejal je tudi, da predsednik Samun ni zahteval v razgovoru z angleškim poslanikom v Beirutu nobene pomoči. Mikojan o konferenci MOSKVA, 14. — Sovjetski ministrskki podpredsednik Mikojan je danes izjavil skupini kanadskih industrijcev, ki so na obisku v Sovjetski zvezi: »Napredovalo se je glede sklicanja konference na najvišji ravni, toda opravka imamo z negativnimi elementi, ki jih prej ni bilo«. V zvezi z negativnimi elementi je Mikojan navedel: »Zmaga Dullesove politike na konferenci NATO v Kopen-hagnu« in «ameriško vztrajanje, naj se v dnevni red vkl.iu-,i nemško vprašanje, medtem ko sama bonnska vlada ne vztraja več pri tem«. «»------ Eisenhowcr o Alžiru, Libanonu in WASHINGTON, 14. — Predsednik Eisenhower je danes na tiskovni konferenci izjavil, da ZDA zelo od blizu sledijo dogodkom v Alžiru in v Libanonu. Dodal je, da ni rečeno, d« je ta položaj nastal iz enakih vzrokov nezadovoljstva proti ZDA. ki so se pokazali v Latinski Ameriki. .V zvezi z demonstracijami proti Nixonu v Južni Ameriki je Eisenhower govoril o »mednarodnem komunizmu«. Vendar pa je dodal, da so «komunisti v veliki meri izkoriščali« gospodarske težave v teh državah. Dejal je dalje, da se mu zdi, da obstaja načrt, ki so ga pripravili »komunisti«. da bi imeli korist od protiameriških čustev v vsem svetu in za organiziranje demonstracij^ : , PredsednilP1 je dodal, da v svetu prav gotovo obstaja neka stopnja nevoščljivosti proti ZDA, ker so največja, najbogatejša in najmočnejša država, in da je «za komuniste lahko opirati se na nezadovoljstvo in ga usmeriti proti Američanom«. Dej a! je zatem, da se zdi, da »skušajo komunisti bolj izkoriščati sedanje nerede nego ustvarit; nove incidente«. Pripomnil je, da obstaja v Južni Ameriki «zap!eten gospodarski položaj«, ki je tudi vzrok nezadovoljstva, s kate-rinft so v Venezueli in Peruju sprejeli Nixona Priznal je da ZDA niso predvidevale demonstracij v Venezueli in Peruju. Š tem v zvezi je daia;, da je izvajanje programa za gospodarsko pomoč Južni Ameriki prav tako življenjske važnosti za varnost ŽDA kakor vsak drug obrambni ukrep. Dodal je, da so poslali vojaške enote v Karaibe samo iz previdnosti in da so te Čete »na razpolago Venezuele« v primeru, da bi jih «ta država potrebovala za vzpostavitev reda«. Eiseuhower je tudi izjavil, da bo v kratkem odgovoril na zadnjo poslanico Hruščeva, s katero ta izreka pripravljenost začeti razgovore o tehničnih plateh morebitnega nadzorstva nad jedrskimi poizkusi. Eisenhovver je izjavil, da se o tem pismu sedaj raz-govarjaic z zavezniki in v kratkem je pričakovati spora, zum o odgovoru. Eisei hower je tudi izjavil, da ni mnenja, da misli Niron odpovedati svoje potovanje v Evropo ki je določeno za le-, tos, zaradi demonstracij proti njemu v Latinski Ameriki. Naser nadaljuje razgovore v Kremlju MOSKVA, 14. — Agencija Tass javlja, da so se danes zjutraj začeli v Kremlju razgovori med Hruščevom in predsednikom Združene arabske republike Naserjem. Sinoči je predsednik Naser priredil v Kremlju sprejem na čast Vorošilovu. Nocoj so se nrusčev in druge sovjetske osebnosti udeležilo v poslaništvu Združene arabske republike sprejema, ki ga je pri.edil Naser. Rru-sčev in Naser sta imela govor. «»----------------- Demonstracije proti ZDA v Rangunu RANGUN, 14. — Včeraj se je velika množica zbrala pred ameriškim poslaništvom v Rangunu. Demonstranti so nosili table z napisi: »Ameri- čan.', ne vmešavajte se v naše notranje zadeve«. Množica je protestirala, ker Se je zvedelo, da je ministrski podpredsednik U Kja Njein dobil 600 tisog ameriških dolarjev za finansiranje da generala Arambura, neza- I borbe proti ministrskemu dostne. 1 predsedniku U Nuju, Vrum* včaraj: Najvišja tempe- ratura 25.6, najnižja 18.1, zračni tlak 1013.5 pada, veter S km, vlaga 70 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 32.4. Vreme danes: Pretežno jasno s pooblačitvami popoldne. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK 15. ™aJa Vnebohod, Zofka Sonce vzide ob 4.35 in zatonet oo 19.28. Dplžina dirveva 14.53. LUJ™ vzide ob 2.53 in zatone ob 16.1». Jutri, PETEK, 16. maja Ubald, Vam ja Prolesli SKGZ ter NSZ, PSI in PSDI proti demokrisljanskemu fašizmu Gre za pravo rasno diskriminacijo in poskus netenja nacionalistične mrznje, ki je na tem ozemlju vedno sluzila smotrom protidemokratičnih sil Sramotno »tališče Krščanske demokracije v odnosu do Slovencev je naletelo na zgražanje v vsej demokratičn’-javnosti. Šroti temu je protestiram Slovenska kulturno-gospo iarska zveza. Neodvisna socialistična zveza in PSI pa sta izdali glede tega naslednji izjavi: Po resnem dogodku, ki se je pripetil v odboru za volilno premirje v Trstu, kjer je uradni predstavnik Krščanske demokracije interveniral, da se na volilnih zborpvanjih na Trgu Unita ne bi govorilo slovensko, protestira tajništvo Neodvisne socialistične zveze proti tej nepojmljivi in nekulturni zahtevi prave rasne diskriminacije ter vidi v tem stališču tudi poskus netenja nacionalistične mržnje, kj je na tem ozemlju vedno rlužila interesom in smotrom protidemokratičnih sil, zlasti pa fašizmu, da je odvzel pra- vice in svobodo delavcem, pa naj so bili Italijani ali Slovenci.. 'rVvj.A.c, u NSZ obžaluje, da so »e predstavniki strank, ki se štejejo za demokratične in antifašistične, kot republikanci in radikalci, pridružili Krščanski demokraciji in desnici v tej absurdni zahtevi, ki je med drugim odkrito omejevanje popolnih volilnih pravic. PSI pa je izdala naslednjo izjavo: Politično tajništvo tržaške federacije PSI, seznanjeno z razpravljanjem v odboru za volilno premirje, potem ko je njegov predstavnik v odboru zapustil sejo, poudarja naslednje: Tržaški socialisti izjavljajo, da je nedopustno in nesprejemljivo vsako zunanje vme-šavnje glede oblik in načina, s katerimi katera koli stranka vodi in razvija svojo volilno kampanjo, ko so te oblike in načini v skladu z zakonitimi predpisi. V tem primeru je sklep KPI, da bo eden izmed njenih kandidatov za italijanski parlament na zborovanju v soboto na Trgu Uniti govoril slovenski, popolnoma v skladu z načeli republiške ustave, ki nedvoumno določa pravico državljanov, ki pripadajo etničnim manjšinam, da se izražajo v svojem materinem jeziku, kjerkoli in kadarkoli smatrajo to za potrebno. Nepojmljivo je dejstvo, da so stranke, ki se nazivajo ne le demokratične marveč uporabljajo besedo demokracija (z velikimi črkami) tudi v svojem naslovu dale pobudo za avtentično kršitev ustavnih norm, če upoštevamo, da je ustava danes edini resnično demokratični jez nove republikanske Italije. Niti ni mogoče razumeti, kako se lahko upravičeno navajajo razlogi «provokacije in žalitve nacionalnih čustev prebivalstva«, če se upošteva dejstvo, da nima govor v slovenščini nekega kandidata KPl na zborovanju v soboto drugega smotra kot ta, da pridobi Čim večje število slovenskih glasov za listo KPI, ki je, pa naj je to komu prav ali ne, vsekakor nesporno italijanska stranka. Zato se tržaški socialisti odločno upirajo smešnemu ponesrečenemu poskusu, da bi pripravili KPI do tega, da bi menjala program svojega sobotnega zboroyanja, na katerem bo kandidat za italijanski parlament razložil volivcem program lastne stranke v slovenskem jeziku. Socialdemokrati pa so dali naslednjo izjavo: Kar se je zgodilo v torek v odboru za volilno premirje, dokazuje po mnenju socialdemokratskih voditeljev, da so hoteli v polnem teku volilne kampanje še enkrat zanetiti plamen na-__________________________________cionalističnih strasti. PSDI po- Tiskovna konferenca dr. Mattuccija Protest SKGZ Predstavnik KD je na zadnji seji odbora za volil no premirje obsodil namero KP, da bi njena kandidatinja spregovorila na Tr gu Unita tržaškim volivcem v slovenščini, katero pravico so si priborili in tudi s pristankom oblasti že izvajali. Pozivu in obsodbi KD so se pridružili predstavniki fašistov, monarhistov, liberalcev, republikancev in radikalcev. KD in njeni sopotniki so izkoristili tudi to priložnost, da bi zanikali obstoj Slovencev v Trstu in so s tem ponovno potrdili, da bodo poskušali tudi v bodoče preprečiti, da bi se ostvarili potrebni pogoji za mirno sožitje in plodno sod-lovanje med Slovenci in Italijan', kar je dosegljivo le, če postanejo Slovenci enakopravni z italijanskim delom prebivalstva našega mesta ne samo po izoolnjevanju obveznosti in dolžnosti, ampak tudi po uživanju vseh državljanskih pravic. Med le spadajo tudi Jezikovne *n narodnostne pravice Slovencev v Italiji, ki so v ostalem. kot splošna pridobitev človeštva, zatamtene v republiški ustavi, v raznih mednarodnih pogodbah in še posebej v londonskem Memorandumu. Izvršni pododbor SKGZ v Trstu obsoja stališče KD in strank, ki so se tej pridružile, med drugim tudi zato, ker se s tako povsem nedemokratično prakso razpihujeta mržnja in sovraštvo med obema narodnostnima skupinama v Trstu, ki sta zgodovinsko določeni živeti skupno na tem ozemlju in ker se tako ustvarja le zlo rodeče vzdušje. ♦ živa vse najbolj odgovorne in zrele sektorje prebivalstva, naj se ne dajo zavajati po teh volilnih prijemih, s katerimi bi se hoteli izogniti osnovnim življenjskim vprašanjem Trata. O sramotnem ravnanju Krščanske demokracije so razpravljali snoči tudi v Lonjer-ju domačini, ki so se v velikem številu udeležili »večera beneških Slovencev«. Odločno so obsodili ta novi poskus kratenja pravic slovenske manjšine ter sklenili, da se bodo za te pravice še nadalje odločno borili. Seja pododbora SKGZ Sinoči je pododbor ’ SKGZ v Trstu imel svojo redno sejo, na kateri je razpravljal o raznih vprašanjih, ki zadevajo vprašanje dvojezičnih napisov, uvedbe dvojezičnosti in drugih vprašanj, ki izhajajo iz londonskega Memoranduma, kakor tudi o raznih vprašanjih v zvezi s slovenskim na- MmiiiuiiHiNiimufiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiHiiiiitmtiiiiiim Proračun za leto 1958 skoraj enak kot lanski Tržaška občina bo imela letos 1,761.000 lir primanjkljaja Prefekturm komisar Mattuc-ci je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci obrazložil novinarjem tržaški občinski proračun za leto 1958. Ta proračun se po njegovih izjav3h ne bo bistveno razlikoval od proračuna 1957. leta in ne bodo uvedli nobenega novega davka. Na ta način bodo fc-stali izdatki in dohodki približno na isti ravni in isto velja tudi za državno kritje deficita, ki je dosegel 1957. leta 1 milijardo 865 milijonov Ur, medtem ko bo znašal letos a milijardo 761 milijonov lir. Podobno sliko nudijo tud. podatki o davčnih dohodkih, saj bodo letos plačali Tržačani 4 milijarde 29/ milijonov lir davkov in znaša davčno breme na vsakega prebivalca povprečno 15.139 lir. Vse te številke dokazujejo, da je prefektumemu komisarju ze uspelo znižati izdatke in povečati dohodke občine tako, da za sedaj ne namerava uvajati večjih sprememb. Postavlja pa se vprašanje, kakšno škodo je ta politika ostrega in morJa pretiranega var čevanja prinesla za celotno tržaško javno življenje? Delno to vidimo vsak dan, ko moramo plačevati dražji tramvajski listek n druge storitve, po; drobneje pa se bomo povrnili na to vprašanje, ko bomo lahko natančno proučili posamezne podatke obsežnega prora-luna. _—«»----- Smola vespista Ko se je včeraj dopoldne 39-lelni električar Karlo Zor-zut iz Ul. Scala Santa 124 peljal po Opčinah z vespo, je nerodno piadel, se pobil po obrazu in revi rami ter si verjetno zvinil zapestje leve roke. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. *»------ Motorist podrl starko Predvčeiajsnjitn je neki motorist podrl v Ul Madonnina 80-letno Kristino Valenčič vd. Hrib iz Ul. Madonnina 38. Priskočil ji je na pomoč, nato je ženic« odšla domov. Včeraj pa je zaradi bolečin v zapestju desne roke sama odšla v bolnišnico, kier so ji nudili potrebno zdravniško pomoč. Zlomila si j« gleženj Osebje Rdečega križa je včeraj popoldne našlo v Ul. Com-merciale 72-letno Giuseppino Tuliak od Sv. Ivana. Ženska je verjetno nerodno padla in si zlomila gleženj leve noge. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in bo ozdravela v dobrem mesecu, če ne bo kom- rodnim gledališčem. V zvezi s protislovenskim izpadom Krščanske demokracije na seji odbora za volilno premirje je pododbor SKGZ sprejel protestno resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu. Volilna zborovanja KPI Ob 10.30 Trg Garibaldi (Ri-dich o upokojencih), ob 11. Trg Volontari Giuliani (Calabria), ob 17. čampore (Pogassi), ob 12. Piščanci tGombač), ob 10.30 in 11.15 Lonjerstca cesta 20 (To-nel), ob 12. Ul. delle Docce, vogal Ul. S. Pelagio (Tonel). PSI Ob 11. uri Trg Goldoni (dr. Pincherle in Bidovec), ob 18. Trg Garibaldi (Puglisi), ob 20. Trg Perug.no (Malerba), ob 17.30 Briščiki (Bidovec), ob 18.30 Mali Repen (Bidovec). PSDI Ob 10. uri Borgo S. Nazarlo (Cesare), Trg Goldoni (Dulci), ob 19.30 Padriče (Giuricin). Slov. višja gimnazija bo v Bošketu?! Po mestu s« širijo govorice, da je tržaška pokrajinska uprava že kupila zemljišče za gradnjo slovenske višje gimnazije nekje v predmestju Sv. Ivana, in sicer nad stadionom aPrvt maja! Demokristjansko izrivanje še ene in to najpomembnejše slovenske šole iz mesta, naj bi bil torej rezultat vseh dosedanjih prizade vanj in protestov vseh slo venskih političnih In drugih organizac1}, da za našo srednjo šolo oblasti poskrbijo primerno stavbišče v mestu. Naša javnost pričakuje uradno izjavo odgovornih oblasti, ki so obljubljale, da slovenska srednja šola ne bo izrinjena iz mesta, še najmanj pa — v Bošket!!! Na 348 voliščih samo dva predsednika slovenske narodnosti! V štirih okoliških občinah (19 volišč) pa nobenega! Pogajanja z brodarji Jutri dopoldne ob 11. se bodo v Rimu nadaljevala pogi-janja med lastniki ladjevja, zastopniki ministrstva za trgovsko mornarico in sindikalnih organizacij pomorščakov. Nadaljevali bodo razgovore, ki so jih začeli pretekli teden. Številna volilna zborovati ja Slovenska beseda na Trgu Unita je akt žalitve nacionalnega čuta" Tako je sinoči izjavil demokristjanski prvak Belci in zaključil, da se s tem strinjajo tudi - Protesti na socialističnih zborovanjih »Slovenska beseda na Trgu Unita je demagoSki akt, ki ne pomeni zaščite interesov narodne manjšine, temveč akt žalitve zgodovine in nacionalnega čuta Trsta,* je v svojem volilnem govoru zakričal sinoči tajnik tržaške Krščanske demokracije Belci in nadaljeval: »Je akt, ki bo škodil Trstu in manjšini. Na Trgu Unita UTtalia ni nobene potrebe. da se govori slovensko... in jaz vem, da se tudi demokratični Slovenci strinja, jo s tem stališčem!* Hujčcga in bolj drastičnega potrdila vseh obsodb in kritik, katere smo v zadnjem čstsu cjU na račun vodstva Slovenske demokratske zveze, lei poziva, naj Slovenci volijo za KD. ikot ga je izrekel voditelj tržaških demokristjanov, si ni mogoče niti zamisliti. Torej on ve, da obstajajo «demowratični Slovenci«, ki jim je neljubo, če se govori šloventko po tržaških trgih. Res pravilno je zapisal pesnik; Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Isto vprašanje je bilo tudi v osprelju misinskega zborovanja na Trgu Goldoni, kjer so tulili, da hočejo ameriške rakete v Italiji (torej ne več osem milijonov bajonetov) in zagnali huronski protestni krik proti »nezaslišanemu skrunjenju svetih italijanskih tal na Trgu Uniti«. Dr, Pincherle pa je v imenu Socialistične stranke otvo-ril zborovanje v Vižovljah, Cerovijah in Mavhinjah s protestom protj poskusu, da se prepreči govoriti slovenskemu kandidatu v soboto na Trgu Unitk. Dr. Pincherle je zagotovil. da se bo PSI borila, da ne pride do te krivice. »Ne gre aamo za žalitev, prizadeto nekemu kandidatu, ali stranki, ki jo predstavlja, ali nacionalnosti kateri pripada, temveč Žalitev prav c, ki jih ustava zagotavlja vsem državljanom, Kar se mene tiče — je zaključil — ne bj bil dosleden s svojo antifašistično preteklostjo, če n« bi odločno protestiral proti tem metodam!« Nato je neodvisni kandidat na socallstični listi Bidovec prav tako ostro kritiziral ta demokristjanski šovinistični akt in v nadaljevanju orisal program PSI ter ugotovil, da je ta stranka izvajala načela o narodni enakopravnosti že v šestdesetletni dobj od ustanovitve. To je stranka mnogokrat dokazala tudi v zadnjem razdobju, ko je v parlamentu predložila . žakone za uzakonjtev slovenske šole in zakon za tržaško samoupravo v katerem so vsebovane slovenske narodnostne pravice. List »Unita« bo danes prinesel daljši intervju Vidalija, kjer je govora o klerikalnem nacionalističnem napadu in kjer Vidali poziva kvestorja in dr, Palamaro, naj izvršita svojo dolžnost in zagotovita, aa bo sobotno zborovanje, na katerem bosta govorila Marina in Pajetta, potekalo v miru. Uspel «večer beneških Slovencev» Na pobulo lonjerskih prosvetnih društev je bil snoči v Lonjerju «večer beneških Slo- vencev«. Dva mlada beneška predavatelja sta govorila o zgodovini, folklori, običajih in življenju ljudstva Beneške Slovenije. Zatem sta recitirata nekaj beneških narodnih pesmi, lonjer»ki pevski zbor pa je potem nekaj izmed teh pesmi zapel. Predavatelja je predstavila navzočemu občinstvu Tončka Čokova. Po sporedu je sledila prosta zabava. Poskus samomora Na IV. cddelek so včeraj sprejeli 36-letno Liliano Soleri iz til. Settefontane 79 zaradi znakov zastrupitve s petrolejem. Zensko je zagledal na nekem travniku blizu vojašnice v Ul. Cumi.no 23-letni Lucio Vittorio od Spodnje Kjarbole št. 464, ki je poklical rešilni avto. Ženska, ki je bila v nezavesti, si je verjetno hotela vzeti življenje. Ozdravela bo v dveh ali treh tednih. Pri volitvah — pa naj gre za upravne ali politične — igrajo veliko vlogo predsedniki volilnih sekcij oziroma volišč. Predsednik je po zakonu dolžan raztolmačiti volivcem volilno proceduro in jim odgovoriti na vsa vprašanja, ki so v zvezi z glasovanjem. Izkušnje prejšnjih volitev so pokazale, da so predsedniki volišč morali večkrat intervenirati, predvsem v primerih, ko je šlo za starejše volivce. V tržaški občini je skupno 3^8 volišč in med predsedniki teh volišč sta le dva slovenske narodnosti: na volišču 148 Kazimir Sancin in na volišču 172 dr. Oton Berce. V štirih slovenskih občinah je skupno 19 volišč, ki so tako razporejena in imajo naslednje predsednike: Občina Devin - Nabrežina: skupno 8 volišč, predsedniki pa so; dr. Nicold Nardi, dr. Vinicio Geri, Roberto DeNoz-za, dr. Guido Zulmin, dr. Sa-verio Santanastaso, dr. Bruno Pascoli, dr. Francesco Locuco in dr. Mario Romano. Občina Dolina: skupno 7 volišč, predsedniki pa so: dr. Beno Boschini, dr. Stefano Petris, dr. Mario Adelman, odv-Giovanni Kezich, dr. Diego Buratini, dr. Aldo Falzea in dr, Manlio Funi. Občina Zgonik: skupno 3 volišča, predsedniki pa so; dr. Sebastiano Cossu, Tullio Bra- damante in dr. Rosario Maggi. Občina Repentabor; eno volišče, predsednik pa je dr. Stefano Rosano. Kot torej vidimo, ni med devetnajstimi predsedniki volišč niti enega Slovenca, čeprav bi bilo nujno potrebno že zaradi tega, ker so v vseh teh občinah v veliki večini Slovenci. Poleg tega bi morali upoštevati tudi načelo enakopravnosti, kajti pri volitvah ima slovenski glas prav tako težo kot italijanski in bi moralo biti zaradi tega volivcem omogočeno, da se v primeru potrebe pomenijo s predsednikom v svojem materinem jeziku. Slovenskih pravnikov in drugih izobražencev pa je v Trstu več kot volišč v pretežno slovenskih predmestjih in v slovenski okolici ter podeželskih občinah. «»------------------ Volitve notr. komisije v predilnici Sv. Justa Jutri od 12. do 15. ure bodo volitve notranje komisije v predilnici Sv. Justa, v kateri je zaposlenih nad 200 delavk. Ob tej priliki je treba poudariti, da razmere v tem podjetju niso povsem zadovoljive, ker niso bili rešeni nekateri važni problemi. Naloga nove notranje komisije bo, da se bo inniiiiiiiiiiiinuiiniiiHimiiiiiMiiiiiitniiiimiiniiiiiininiHii.HiiiinmmHiinmnmiimimimmniiiiiiHifiHiniiinnnnfHniiiiiHiiiiiiiiniiiiin Izpred kazenskega sodišča Za nenameren nmor ženske šest mesecev zapora pogojno Sodišče je obtožilo tri moške, da so napravili slabo plinsko napeljavo, ki je povzročila smrt ženske v kopalnici Sadaj že pokojna Nair Adami por. Colino iz Drevoreda R. Sanzio je vedno nestrpno čakala trenutka, kdaj bo njeno stanovanje v redu. Po končanem delu je po navadi odhajala k sestri Nori Adami por. Magris iz Ul. Piccardi 23, kjer je preživela z njo nekaj prijetnih uric v pogovoru in kjer se je v lepi novi kopalnici okopala. Toda ta njena vnetost jo je januarja 1955. leta drago stala: zvečer so jo namreč našli mrtvo v kadi. Tistega dne je njena sestra Nora odšla popoldne z doma po opravkih in je pustila Nai-ri ključ stanovanja. Po kopanju jo ni bilo treba čakati, ker bi se gotovo zamudila. Po njenem odhodu se je Nair odpravila v kopalnico, prižgala plin in se spravila v kad. Tišina je vladala v stanovanju, ko se je okoli 20.30 Nora vrnila domov. Presenečeno je plikacij, »iinmiiumiiinHMiMiHuiiMiiiiMiniiui Milin hiihuiiiiiiiiuii" V TEH PREDVOLILNIH . . 4: Doslednost» SDZ »Ne prodajaj svojih kreposti za denar, ne svoje svobode za oblast.* (Benjamin Franklin) »Tiste Slovence pa, ki »o pred letj oddali svoje glasove demokrščanom v zmoti, di » tem izražajo svoje negodovanje proli komunistom, pozivamo, da temeljito izprašajo svojo vest in se spimnijo svojih očetov in dedov, svojih mater in babic, ko bodo imeli v volilni celici svinčnik v rokah.* »Demokracija« od 6 maja 1956 št. 18. Citata, ki ju objavljamo, smo vreli ir »Demokracije*, in sicer ir članka «Nekaj jasnih besed«, v katerem se goriiki pisec razburja nad demokristjani, češ da so v dolinski občini postavili za občinske volitve svojo listo te* na ta način škodovali uveljavitvi sloi enskih demokratov proti komunistom. P tem članku goriški pisec celo opozarja voditelje SDZ v Trstu, naj bodo prav zaradi tega «izdajstva» zelo previdni «kjerfcolt in kadarkoli se bodo demo- krtčani dobrikali slovenskim demokratoms. In glej, mintti nista niti dve leti, ko je pisec omenjenega članka porabil na svojega očeta in deda, na svojo mater in babico ter pozval slovenske volivce, da glasujejo za Krščansko demokracijo. Klavrni levi Kot smo že pisali včeraj, so se vse «nacionalne» stranke pridružile zahtevi Krščanske demokracije, da se komunisti odpovedo slovenskemu govor u Marije Ber-netič na Trgu Unitd. toda manjkala je le Laurova PMP, ki ima na svoj, znakih dva leva, ker je bi! njen predstavnik s seje odbora ra volilno premirje odsoten. No, v,ak strah, da bi ti dobavitelji »volilnega golaža« v oblici makaronov odsotni, je bil odveč, kajti takoj so pohiteli in se pridružili «u-yledn.ii druščini zagovornikov eogroienega italijanstvas Tudi oni pravijo, da bi nekaj slovenskih besed na »svetem« trpu »ponižalo nacionalna čustva meščanov« ter »o tako ostali zvesti fašističnim tradicijam svojega ekomandantas Laura, kj so ga ob osvoboditvi Jušne Italije zaradi njegove fašistične preteklosti in u-streznth dejanj za nekaj mesecev spravili na hladno celo Angloameričani. Ti ljudje, k« so tako občutljiv, ra »čustva triaških meščrnav» pa se niso sramovali kričati po svojih zvočnikih, pritrjenih na fiatih 600 tole ialivko: «Tutti guellj che non votano per i leoni, sono pecoroni.« No, ljudje so hitro rekli, da so levi prepožrešni ter da bi jim požrlt kri in meso, kot se je videlo v Neaplju. Vsekakor bi bilo bolje, če bi dali v »voj grb koze ali žira/e: bi jih vsaj lahko gnali past in ne bi bilo velike škode. Tako pa tj levi strašijo okoli in ljudje »e jim v Trstu le smejejo in pravijo, da je škoda bencira, vsaj pri Sv. Jakobu, kjer pač ne bo volil nihče zanje, kajti Neapelj nas svari, da so v naši državi lahko še slabše občinske uprave, kot je bila tržaška, in nihče ne mara z dežja pod kap. spoznala, da vrata niso bila zaklenjena in ko je stopila v kopalnico, je opazila svojo že mrtvo sestro. Pristojni organi so nemudoma uvedli preiskavo, med katero so se tudi stanovalci iste stavbe pritoževali zaradi slabega delovanja plinske napeljave oziroma odvodnih cevi za plin. Cevi so bile namreč preozke, zaradi- česar ni bilo mogoče zračiti in smrdljiv ter tudi nevaren ogljikov dioksid ni mogel na prosto. In prav zaradi hude zastrupitve s tem plinom je Coli-nova umrla, zapuščajoč moža in komaj 4 mesece starega sina Claudija. Krivda za nesrečo je padla na 51-letnega Giuseppa Berti-nija iz Milana, na 22-letnega Silvana Furlana iz D’Annun-ziovega drevoreda in na 36-letnega Pietra Pitacca iz Ul. Media. Vsi trije so bili obtoženi nenamernega umora, češ da 9o zaradi malomarnosti in ker niso vzidali najosnovnejših varnostnih pripomočkov, zakrivili smrt Nair Collinove, in sicer Bertini kot tehnični uradnik podjetja Fargas iz Milana, ki je skrbel za vzidavo in pregled plinskih ogrevalnikov, Furlan zaradi malomarnosti pri delu in Pitacco, ker ni pri sestavi načrta določil odvodnim cevem kapice, ki ne bi dovoljevala deževnici, da bi tekla v notranjost. Da je bila cela napeljava nepopolna in kar je najhuje polna napak, so sodišču izpovedale številne priče,^ med katerimi je bilo največ žensk, ki stanujejo v stavbi, kjer se je pripetila nesreča. Skoraj vse so potrdile, da s° se bale uporabljat) plin v kopalnici, ker je vse po kopanju bolela glava. Nekatere so celo padle v nezavest. Številne družine so na lastne stroške zamenjale preozke cevi z debelejšimi. Kopali pa so se samo, kadar so lahko odpirali okna. Dve ženski, ki delata pri Acegatu, sta tudi Izvedeli, da ogrevalniki »Fargas« niso pripravni za naše mesto, zaradi česar sta na lastne Stroške zamenjali napravo, s čimer sta se rešili nevšečnosti in predvsem stalnega strahu, da se jima kaj ne pripeti. Po mnenju vseh preozke cevi ni- so mogle vsrkati razvijajočih se strupenih plinov in jih odvajati na prosto. Zaradi tega so vsi čutili glavobol kot začetek zastrupljenja z ogljikovim dioksidom, ki je žal, kot je bilo pričakovati, zahteval tudi smrtno žrtev. Tudi popoldne se je razprava nadaljevala z govori (Zagovornikov obtožencev. Hoteli so namreč doseči oprostitev ali vsaj zmanjšanje kazni, ker je tožilec predlagal po 8 mesecev zapora za vsakega obtoženca. Kar pa je najhuje, sta odvetnika zasebne stranke, ki sta zastopala interese moža, matere in sestre pokojnice, zahtevala povračilo moralne in materialne škode. Za moža je odv. P.P. Poillucci zahteval 3.800.000, za mater je odv. Girometta predlagal 2.820.000, za sestro pa 1.195.000 lir odškodnine. Sodišče je v celoti sprejelo tožilčev predlog in je vse tri obtožence obsodilo na 6 mesecev zaporne kazni pogojno In brez vpisa v kazenski list. Dalje bodo morali plačati odvetnikoma za vsako zasebno stranko po 50.000 lir, medtem ko bo vsoto, ki jo bodo morali plačati za moralno in materialno škodo, določilo civilno sodišče. potrudila in posredovala za u-godno rešitev vseh perečin vprašanj. Nerešeno je še vprašanje delavske menze, ki je v tem podjetju še ni. Zaradi tega si morajo delavke, ki so zaposlene pri neprekinjeni izmeni, prinesti s seboj kosilo, ki si ga skuhajo dan prej. Predilnica, ki je na področju industrijskega pristanišča, je precej oddaljena od prometnih zvez. že večkrat so prizadete delavke zahtevale, a zaman, naj bi jim dalo podjetje na razpolago svoje prometno sredstvo, s katerim bi se lahko odpeljale v mesto, ali vsaj do troltjbusa št. 20, ki vozi v Milje. Delavkam je zelo nerodno, ker ie ta trolejbus, zlasti v jutranjih urah, vedno nabito poln. Tudi delovne razmere v predilnici se zadnje čase slabšajo. Delavke morajo n. pr. skrbeti za čistočo strojev, a ne dobivajo za to nobene doklade, kot v drugih tovrstnih podjetjih. Vodstvo predilnice je namestilo še nove stroje, zaradi česar se je zvišala produktivnost dela in od delavk zahtevajo večjo storilnost. Nova noiranja komisija se bo morala tudi boriti, da bodo ustanovljene otroške j‘asli in da bodo deiavke dosegle izenačenje plač z moško delovno silo. Spričo takih razmer in vprašanj, ki jih je treba rešiti, je potrebno, da vse delavke jutri glasujejo za listo Delavske zbornice CGIL, ki jamči dosledno obrambo njihovih interesov. SNG v TRSTU V soboto 17. maja 1958 ob 21. uri v dvorani na stadionu « Prvi maj», Vrdelska cesta 7, premiera MARCEL PAGNOL TOPAZE Komedija v štirih dejanjih Prevedel prof. IVAN SAVLI Režiser: ŽARKO PETAN, kot gost Scenograf: arh. MIRKO LIPUŽIC Kostumi: ALENKA BARTL-SERSA Ples: ADRIJAN VILLES Osebe: Topaze, profesor v Muchovem zavodu -Jožko Lukeš; Much, ravnatelj - Rado Nakrst; Tamise. profesor v Muchovem zavodu - Stanc Raztresen; Cordier, učenec - Edvard Martinuzzi; Rčgis Castel-Benac, občinski svetovalec - Mo-dest Sancin; Roger de Berville - Stane Stareš-nič; Častitljivi starček -Justo Košuta; Policijski stražnik - Julij Guštin: Lakaj - Dušan Jazbec (Igr. š.); Plesalec - Marino Strajn (Bal. š.); Suzy Courtoisova, Castel-Be-nacova metresa • Mira Sardočeva; Ernestine Mu-chova - Bogdana Bratu-ževa; Baronica Pitart-Vergmolles - Angelca Caharija, kot gost; Tipkarica - Nerina Drašič (Igr. š.). ponovitev v nedeljo 18, maj« 1958 ob J7. uri v dvorani ha stadionu «Prvi maj* Prodaja vstopnic v petek in v soboto v Tr-, žaški knjigarni, Trst, Ul." sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi v soboto 17. t. m. ob 18. uri v Ul. Roma 15-11 lit er ar ni večer na katerem bodo nastopali najboljši mladi literati iz Slovenije. Vljudno vabljeni k številni udeležbi. •iiiiiiiiimiiiHiiiiimitiitiMiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiitfitiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiii C IZLETI OD VČERAJ DO DANES IZLET NA SLAVNIK V nedeljo 18. t. m. gre Slovensko plainihsko društvo na izlet na Slavnik. Odhod s postaje Sv. Andreja ob 7. uri zjutraj do Her-pelj-Kozine. Dalje peš. C m a. o to ČETRTEK, 13. maja 1958 TRST POSTAJA A ,, 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski lodclorni motivi; 9.00 Ciias. ba za godbo na pihai«; 9.30 Glasbena matineja; 11.00 Priljubljene melodije; 11.30 Oddaja za najmlajše: Lea Pertot: #Trije prašički«; 12.00 za vsakogar nekaj; 12.45 Dueti iz slavnih oper; 13.30 Lahke melodije; 14.30 Orkester Helmut Zachari as • 15.00 Promenadni koncert; 15.30 Ciganski motivi; 1550 Beethoven: Kvartet za godala v B-duru op! 130; 16.30 Vokalni kvartet »Večernica«; 17.00 Henry Ghčon: »Lazarjeva smrt«, mišterij v treh dejanjih; 18.10 Saksofonist Srečko Dražil; 18.30 Sirimo obzorja: Znamke govore: (10.) ((Kramljajmo še o albumu«; 18.50 Dunajske melodije igra orkester Marek VVeber; 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih samoupravah; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz opernega’ sveta; 21.00 Iz arhivov kriminalne vede: (8.) «Od povečevalnega stekli* do mikroskopa«; 21.30 Mešani zbor »Ljubljanski zvon«; 22.00 Mnenja preteklosti in sedanjosti: (11.) »Oton Zupančič«; 22.15 Orkester Franco Russo; 22.30 Brahmis: Trio št. 1 v H-duru op. 8; 23.00 Orkester Arturo Manto-vani. TRST I. 11.30 Simfonična glasba; 12.15 Orkester Segurini; 15.15 Neapeljske melodije; 16.30 «Svet dolgočasja«, slušna igra: 18.15 Filmske melodije; 21.00 »Seviljski brivec«. K OPE R poročila v »lov.: 7.00, 7.30, 13.30. 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: »Češnje in grah v prehrani«; 13.45 Dve operetni uverturi: J. Strauss: «Cigan baron« — J. Offenbach: »Nadvojvodinja Ge-rolsteimska«; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: »Govori predsednik OLO Koper Albin Dujc«; 14.40 Glasba po željah (II. del); 15.25 «Zlati časi...« in druge narodne; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevke; .19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 »Pojo naši zbori Svobod«; 8,35 Zabavni imtermezzo; 9.00 Ura poljudne glasbe; 10.10 Panorama vedrih melodij; 11.00 Odlomki iz jugoslovanskih oper; 11.30 Cicibanom — dober dani; 11.45 »Biba leze, kaj bo to?« (spored otroških pesmi Cirila Preglja); 12.00 Slavni valčki Johantna Straussa; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Poje kvintet «Niko Štritof«: 13.15 V veselem ritmu; 13.40 Orkestri igrajo za razvedrilo; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Humoreska tega tedna — Edvard Armour: Z Evropo se je začelo; 16.00 Z našimi in Inozemskimi solisti in skladatelji; 17.10 Za ljubitelje zabavne glasbe; 18.00 Radijska univerza; 18.15 »Glasba v podvečer«; 18.45 Vojna je končana? 19.30 Radijski dnevnik; 19.50 Tedenski notranje-politični pregled; 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Slovenski dramatiki na Sterijinem pl zor Ju; 21.30 Alban Berg: Sedem pesmi o mladosti; Bela Bartok: Godalni kvartet št. 3; 22.15 «Po svetu jazza«. TELEVIZIJA 15.00 Športni popoldan; 17.00 ('Buricchio«, igra v 3 dej.; 20.00 Oddaja za kmete; 20.30 Poročila; 20.50 »Carosello«; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.00 Potovanje na Jug; 22.30 Prenos športne tekme. C K I M O Ezcelsior. 15.00: »Neprekoslji vi Godfrey», J. Allyson in D, Nl-ven. Cinemasc. Eastmancofor. Feniče. 15.00: «Stej do pet in umri«, J. Huater, N. Petflch, A. Drisnger, Nazlouale. 18.00: »Maeto pod preiskavo«, J. Mills in Charles Cobum. Grattacielo. 13.30, 17.30, 21.30: ^Jesa^božJih zapovedpi, g. B. Supercinema. 14.30: «VeHk» prevara«, E. Constarvtine. Romantični pustolovec,- Fllodrkmmatlco. 15.00: «Kot se premakneš tg zadenem«, Rascel. Ferraniacolor. Na ddru revija »Gremo volit«. Arpobaleno. >14.00: «Globoke vode«, Alan Ladd, Dianne Foster Astra Rojan. 14.30; «Velika biko) borba«, Michel Ray, cinemasco-pe, technicolor. Capitol. 15.00: »Za vojake prepovedano«, J Lemmon, K, Grant, M. Ronnie. Crlstallo. 14.30: »Sajonara«, M. Brarido, Milko Taka. Cinemasc. Techn. Alabarda. 14.30: »Sajonara«, M. Brando, Miiko Taka. Cinemasc- Aldebaran. 16.00: «Golo Barry Fitzgerald, HovvardDuu in Jules Dossin. ___ Ariston. 16.00: »Rimske De Sica, Tot 6, cinemascope, technicolor. c.,i Aurora. 15.00: «40 pištol«, B. a»i-livan in B. Stanwyck. Garibaldi. 15.30- «Oko- za K, Juergens, F. Lulli, techn Impero. 14.30; »Herkulov* del**1 SRvla Koscina. z. Ideale. 14.30: «Dolga zelena <»-liri*«, B. Benmett, L. Chanej-Itatia 15.00: «Sanjava usta«, »»■ r:a Schell in Fritz Vam Don«*": Moderno. 14 00: «PustolovšH«e • ljubezni Omara Haiyy*h>**> Wi!de. S. Marco. 16.00: »Mister CWP. T. Curtis, M. Hver, tecbr»Icoiw. Savona. 15.00: »Bratje brez »r by», Robert Taylor, S. ,Gran«'' Viale. 14.30: «Nevidna roka«, I«1 tastičma detektivka. M vitij. Venet«. 14.30: »Tat«. "• Forda , _-i, Belvedere. 15.00: »Tl si usrda«, Frank Sinatra. Marconi. 14.30: »Alibi je bW poln«. -Wat'. Massimo. 15.00: «Ne gremo*** S. Laurel in Oliver HatdV Novo cin«. 14.30: »Pustolovščina Kitajskem«, E. 0’Brleo, Sullivan. ,„i™všči- Odeon. 14.00: «Nove Pu5to~vV. ne Paper in a in prijateljev«. D,sneL , Radio. 14.30: «Strah in *<*n Totd. ( ODEDAtlSfi^ VERDI . V petek ob 21. uri bo *»«* nji koncert, orkestra Trzasa filharmonije pomladanske s ^ fonične sezone. Orkester . vodil Sergiu Celibidache, so loval pa bo violinist Ri*8 , Brengola. Na sP0I!eduMinHe Brahms, Prokofjev in I*1 mith. TEATRO NUOVO Danes ob 17.30: Goldori- »Štirje grobijani«. Nastopa 8 dališka skupina Baseggi0- ( MAH OOI»ASI_ »EMPORIO DELLO LAME« (trgovina z odrezki ga), Ul. Mazzini 40. Vse ** w prodajalo na težo. Izredne P‘ gledie cene in kakovosti. PRI MAGAZZINI FELlCE Trstu, Ul. Carducci 41, * «bunde» za 2.900 lir, pižam'e 1000 lir, najlonske dežne P‘ ženske in moške, po » 9W , hlače, jopiče in obleke P° ugodnejših cenah v Trstu. FIAT 50» B, 1100 B 48, B^ve*? 53 s kovinsko karoserijo pno0*"" Trst, Ul. Industria 7. ŠIVALNI STROJI SINGER polnj 18.000. S pogrezljivitn jem lepi, n-a pol novi ■— Ptr ul-jamstvo — po nizkih cenah. : Mamzoni 4, Cosulli, trgovin*. 96-925. P R A V K A B dospelo: J. Dončevič. Ka* varna jvana Nepo- muka L l*50- Velika izbira slika- t 70. nic po L TRŽAŠKA KNJIGAHMj Trsi - Ul. Nv. Fraočl*11* Telelon Kino v Križu predvaja danes 15- 01 ob 16.30 uri Ustvarjend za ljubezen (Fatta per a mar«) ESTER WH.LIAJV1S. 0N VAN JOHNSU KINOPROSEK-KOjjjjjS 15 t* predvaja t,a!,e5IIniver»*1 ob 16. uri U".1 barvni fu®- Yankee paša fSSSf ' ( UDDRKA PROHVBTA ) Itvrtoi odbor Slovenske prosvetno zveze v Trstu bo imel sejo v petek 16. maja L I. ob II. url na sedežu v Ul. Roma 11. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. maja se Je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo Je 8 oseb, poroke so bile 4 POROČILI SO SE; motorist Ni. col* Accetturl ht uradnica Rosa-lla Martorana, miner Antonio Cerneoca In gospodinja Cristtna Crlsma, slikar Francesco Roze in gospodinja Maria Mesesnel, pomorščak Alfio Bemvenuti |n gospodinja Maria Marchesan. UMRLI SO: 82-letna Gioseffa Puntar, 90-letna Vittoria Daurant, 75-letna Matilda Gašperšič vd. GuaLtierl, 61-letna Ivana Pertot por. Zennaro, 72-letnl Tomaso Zeveleohi, 87-letna Marija Trolan vd. Bianchi, 38-letni Viktor Škabar, 69-letni Pompeo Staffetta. NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM — Al Cedro, Trg Ober- dan 2; G. Papo, Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Picciola, Ul. Orlanl 2; Alta Salute, Ul. Glulla 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1. «»-------- SLUŽBA LEKARN DANES Dr. Codermatz. Ui. Tor San Piero; Godina, Šentjakobski trg 1; Alta Minerva, Trg S. Francesco 1; G. Papo, Kjadin (Sv. Aloj. zlj), Praxmarer, Trg Uniti 4; dr. Roasctti, Ul, Combi 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. Valute Milan 'Rim Zlati funt i . 5.900,— 6.150,— Marengo , 4.750,— 4.950,— Dolar .iti 622,— 624 — Frank franc. 133.— 136.— Frank Švicar. 144.— 146.— Sterling , i . 1,720.— 1 760.— Dinar , , ■ . 83,— 85,— Šiling , , i 23.75 24.25 Zlato . : , . 710.— 713.— Zah, n, marka 147.50 149.50 wsmK . 1*5 Ufi predvaja danes 15. t. m. z začetkom od w «Branim svojo ljubezen » (Difendo il mio amore) - CHARLES VAH/A v. ur. VOLILNI PROGRAM PSI ZA TRŽAŠKO OZEMLJE i preporod Trsta Glede slovenske narodne manjšine zahteva ISS popolno uveljavljenje 6. člena Ustave o zaščiti narodnih manjšin Odkar je Italijanska socialistična stranka v poslanski zborntci in z govorom poslan. ca Nennija v Trstu nakazala vladi, naj izdela »politiko za Trsta, jt to geslo zaradi svoje očitne pravilnosti naletelo na odmev pri vseh strankah v Trstu. Toda ISS je bili. edina stranka, ki se ni omejila sa-mo na besede, kaj je Trs)* Potrebno, marveč je predloži-'* to vprašanje tud; pred svo-JS osrednje organe, ki so prevzeli usmeritev tržaških so-rialistov kot svojo. V dokaz, •ta ISS edina govori o tržaški avtonomiji in o prosti coni z 0jev m monopola ter politika jnešet-irienja s čaršijo kot pa "Kristi mesta in delovnih ljubi. ISS je mnenja, da bi bila Pejvečia nevarnost osamitev delavskega razreda in njegova nezmoži ost, da sklene zavez-d^tva a srednjimi sloji; po tem razsodku je dosledno u-ffflerja!:. svojo politiko in svo-Je programe. In od te dosledne usmeritve 86 ISS ne da speljati po nobe. koncesiji v otroški ekstremizem. Volivci morajo resno preudariti lahkomiselnost, s katere so si nekatere stranke izpo-8°dile geslo o avtonomiji, ne da bi ga le količkaj poglobile, frav tako so si prisvojile zahtevo po prosti coni, ne da bi ttvedle potrebne zaključke v kelitiki zavezništev niti v potrebnih dopolnilnih programih, kakšne docela izjemne dkrepe ki pa so popolnoma •jPravičeni spričo izredno težkega stanja v Trstu ter spri-c° sicilskega in sardinskega Vzgleda, je potrebno izvesti Za okrepitev industrializacije tržaškega tranzita. Ni mogoče v‘deti, kako bj bilo mogoče l’cer na drug način rešiti 'mrašanje zaposlitve delavcev fazen z varljivimi. obljubami, je preptičana, da je v samo en načinj kako tvesti delovne ljud;'k zmagi ? kako izpolniti svojo socia-^tično dalžnošt; zastaviti vse *jl«, di bo — ob pofiteni do-s’ed»ioat; do vseh slojev na-fram katerim so bile prevze- te ob,veze — Trst zopet pri- dobil svojo funkcijo velikega brmtanišikega mesta, ki politič. 0 Pripada Italiji, po svoji empor;jski nalogi pa Evropi. ZA AVTONOMNO MESTO TRST Kalij anska socialistična stran, zahteva, da dobi Trst rjtprv, s svojim ozemljem po-e°ni statut z enakimi pravi-*mi kot jih imajo dežele s '°sebn mi avtonomnimi statusi Ko bi bila ostvarjena de ji® »'urlanija-Julijska Beneči. mora postati Trst njeno r. 'mo mesto; Tržaško ozem- Pa mora imeti v tej deže-svoj posebni avtonomni lie » še •tatut. ISS je že predložila osnutek j|®tavir>ga zakona (Marango-,^T°'lcy), ki predvideva j rešitev, ter ga bo po-predložila v novem za-danju, ISS bo pa vsekakor j^dlcžija se drug osnutek u-^®Vnrgfi zakona za prbglaii-,'J Tivta (z ozemljem) za mno mesto, če se de-f,.a Vurlanija-Julijska Bene-{ej9 bi ustanovila ali pa l hi skušali izvesti demo-. pijanski osnutek, ki izena-s J® T-st s Pordenonom in ki ^dvideva Videm kot prestol-4vCo. Temeljni organ tržaške jOnomije bo po osnutku ‘Svet mesta Trsta«, ki bo W°m.estil pokrajinski svet 5^. ho sestavljen iz tržaškega Ujsln,kega sveta in dopol-jjj,n ‘ sorazmernim predstav-v°rn ostalih občin ozemlja. t0^sobnl statut mora zagozda ‘prisPeve,k državne so-letorn^ti», ki naj ga vsako «e -- pI®da država Trstu, kot to dogaja za druge dežele, •kg2 a?'ra na uporabo rotacij-IJuf* ^lada, ki naj se nada-8pe v sedanji obliki. Ta pri-i)0,Vek bo skupno z davčnimi °dki ki bodo določeni z °n°m. omogočal avtono- *®k, ^ testni proračun, ki ga Jr,°, demokratično izvajali sami. »j dopolnitev svoje pobude til^bmomijo bo ISS predlo-*®kn U<^' dva osnutka ustavnih Za„ I'01' volilnega značaja, da pOjl °Vl izvolitev 4 tržaških V 0^ricev z uporabo ostankov V‘ru tržaškega volilnega l»ga j® ter da ponovno pred-ko; • i2voUtev 3 senatorjev, Ja hilo predvideno po zaiti^.' odobrenem po obeh do-Parlamenta v prvem a nat0 odbitem po Kr. J demokraciji. ZA TRŽAŠKO ■ lt prosto cono \'iar>ska socialistična stran-v prihodnji legislaturi predložila zakonski osnutek (Tolloy) za odpravo carine na vsem Tržaškem o-zemlju; ta osnutek je preprečila KD in desnica. Ustanovitev proste cone je poleg tega vključena tudi v osnutek u-stavnega zakona za tržaško avtonomijo. ISS se zaveda, da je zahteva po popolni odpravi carine bistvena za bodočnost Trsta, liberalističnega značaja, k,i spodbuja zasebno pobudo. Socialisti so jo prevzeli kot izjemen ukrep, ki ustreza izjemnemu stanju Trsta, ki je zaradi vojne in fašističnega poraza okrnjen na samo mesto ob robu državnega ozemlja in katerega promet s tujino predstavlja 90 odstotkov celotnega prometa. Poleg tega pa tudi zato, ker predstav. Ija ta ukrep sredstvo proti monopolističnemu varuštvu, pod katerim ječi naše mesto. Končno je ustanovitev proste cohe edino 3amstvo, da bo šel neizbežni prerod tržaškega emporija v korist Tržačanov in da ti ne bodo postavljeni pred predstavništvi gospodarskih organizacij, zalednih držav v podrejeni položaj. Omejena odprava carine, ki jo je predlagala KD, ne samo ne zadostuje svojemu namenu, ki je znižati življenjske in produkcijske stroške, marveč bi samo še okrepila pošto, jarake privilegija in monopola. Končno pa bodoča ustanovitev enotnega evropskega tržišča naravnost narekuje ustanovitev tržaške proste cone kot edini način, s katerim se bo mogel Trst, ki bo na njegovem skrajnem robu, usposobiti za udeležbo, ker njegovo geoekonomsko zaledje iz političnih razlogov ne bo sodelovalo v EET. ZA INDUSTRIJSKI TRST ISS' predlaga, naj se tržaška podjetja IRI združijo v posebno sekcijo in naj se jim zagotovijo isti pogoj; kot v Italiji, e določitvijo kvantitativnega in kvalitativnega odstotnega deleža naročil. Glede zasebne velike, srednje ;n male industrije in obr. ti je ISS mnenja, da more le prosta cona rešiti njeno sedanjo krizo, ki je kriva, da imamo v Trstu najvišji odstotek brezposelnosti v vsej Italiji. ZA TRŽAŠKO POMORSTVO a) Podpirane linije rsto merilo kot za industrije z držaVno udeležbo je treba uvesti tudi za podpiranje pomorske linije; z nakazilom ladij in linijskih služb Trstu ne samo sorazmerno z obstoječim prometom (danes ni priznano niti toliko), marveč s predvideno obnovo prometa s srednjo Evropo, zlasti z Avstrijo, ki se je zaradi pomanjkljivost' linij jn uslug ter spričo ugodnosti tarif u-smeril v severnoevropska pristanišča in na Reko. b) Zasebna plovba Ker je podvržena tržni zakonitosti, se bo lahko dvignila toliko, kolikor bo mesto ponovno pridobilo značaj emporija. Za italijanske in tuje družbe, ki bi hotele postaviti svoj sedež v Trstu, bo lahko sprejet predlog o odprav; nominalne,sti .deležev, ki edina more preprečiti nadaljnjo preselitev družb na Sicilijo ali Sardinijo. c) Pomorsko osebje Treba je spodbujati in spo-tolnjevati nastajanje pomorskega osebja. Očitno pa je, da bo tržaška mladina čutila neprimerno večje navdušenje za ta’ pokkc, če bodo imele druž. be in ladje svoje opremno pristanišče v Trstu namesto v oddaljenih pristaniščih, kot je bilo to doslej. Neobhodno pa je da se dokončno uredijo vkrcevalni turnus . ZA TRŽAŠKO TRGOVINSTVO Tudi za to vejo tržaškega gospodarstva je rešitev v prosti coni, ki more zagotoviti povečanje delovnih mest v pristan'ški dejavnosti in z njo v špedicijski, transportni in vskladiščevalni dejavnosti. Glede male trgovine so potrebni ustrezni ukrepi kot za industrijo. ISS se bo zavzemala zt ureditev izdajanja o-brtnih dovolilnic, hkrati pa se obvezuje podpirati zakon, ki naj v trgovinski zbornici odprav1 birokratični centralizem in jo demokratizira. Tudi kar zadeva pospeševanje tujskega prometa je ISS mnenja, da more le samouprava biti kos tčmu vprašanju. DELAVSKI PROBLEMI Italijanska socialistična stranka smatra, da je sindikalna e-notnos* nenadomestljiva za u. veljavitev mezdnih ter nor* mativnc-pogodbenih zahtev delgvcfv Naloga enotnega sindikata mora biti tudi zalčita pravic, svoboščin in človeške osebnosti delovnih ljudi pred gospodarjem Zato socialistt ponovno potrjujejo svojo voljo po enotnosti, k, se ostvarja v veliki in slavni CGIL (Splošna ita' iijanska delavska zveza), ter se zavezujejo, da bodo delali na tem, da bo sindikat z vedno večjo notranjo demokracijo lahko uresničil enotnost vseh delavcev v eni sami veliki sindikalni organizaciji. ISS se nadalje zavzema za demokratizacijo zadružnih združenj, vzajemnih bolniških in podpornih delavskih združenj, kar naj napravi konec komisarskim upravam ter u-veljavi volitev rednih in zakonitih upravnih svetov Delavske zadruge bodo mo-arle ponovno prevzeti svojo funkcijo nižanja cen ter podporne naloge, ki predstavljajo njihovo bistvo. V obrambo male kmečke posesti ISS končno nasprotuje temu, da bi se pristransko ali samovoljno izvajale razlastitve zemlje, ki se utemeljujejo z občo koristjo. TRST KOT SREDISCE KULTURNE DEJAVNOSTI IN IZMENJAV Ko ISS ugotavlja, da tržaška kriza ni le gospodarskega značaja, ampak-tudi kriza lju. di, kriza demokratične vzgo- (Nadaljevanje na 5. strani) — Ben si vidu, kaku so se ani Slovenci hitro ustrašli, ku so an-bot škofi rekli, de je treba volt samo demokristjane! Mislem tiste, ke jemajo tisto »Demokracijo*, ke se kličejo SDZ. Kaku so hitro naročili svojem voliucam u Gorici, nej volejo demokristjane! Samo se me čudno zdi, de tle za trještine pej niso neč naročili. — Jest be reku, de je u Trsti malo bol teško. Tle znajo vsi preveč dobro, kaku rihtajo demokristjani kamun jen tudi kaku radi jemajo Slovence. — Narlepše se tu vide po tem, kaku so skočili gor zatu ke so komunisti rekli, de bo Marija Bemetič govorila na velikem plači po slovensko; «de tu se ne smej, de tu je provokacja, de velik plac je svet krej jen de lahko rata konfužjon.« — Kej ne poveš! — Ja, ja! Jen mišini, liberalci, monarhisti jen prfina republikanci so bli sez demokristjani preči dakordo, de se na velikem plači ne smej govort po slovensko. Komunisti pej pravejo, de uani se ne pestijo neč komendirat jen de bo Bemetič vselih govorila po slovensko. Glih za truc. — Pej kadaj bo ta shod. — U soboto. Viš, zdej sm radoveden, kej bo reku Agneleto. Če bo šou tudi uan kričat proti Bemetičevi, zatu ke govori po slovensko. •— Ma res be ga blo lepu videt! Ma znaš kej: ano je naročt «volte taku jen takui, drugo pej, če bojo ledje res bo- goli. Sej smo že anbot rekli, de ledje vselih ni- so taku naumni, ku mi-slejo kapoti. ■— Se zna de ne! Ma zgleda, de tisti ke rihtajo SDZ mislejo, de so Slovenci u Gorici bol naumnd ku tisti u Trsti. Zatu ke tistem u Gorici so rekli, nej volejo demokristjane, tistem u Trsti pej si ne upajo tega reč. —- IH a jest se spounem, de je Agne-letto na tržaškem kamuni zmiri držau ses demokristjanami. — Meni se zdi, de more za demokristjane vselih slabo kazat za te volitve, zatu ke so mogli prit prfina škofi na pomuč. Gvišno so zamerkali, de hode malo ledi na shode, de ni ta prauga navdušenja jen taku so poklicali na pomuč ta zadno rešervo. — Kepej! Kej misleš, de se niso prej vsi skupej zmenli, kaku bojo nardili. — Se zna! — Jakec, videš tistga moža tam na uakni, ke si nekej piše? — Ki? — A, ja! — Ma je prtisnela vročina, se te ne zdi? — Je, je! Po radji so povedali, de je-ma murje že anaindvajst gradou. — Poleti je treba dobet sunce jen murska uada stri dobro za tolko reči. — Samo na sunci ne smeš bet preveč — Kej je uni še tam? — Ja! — Znaš kej, jest si grem speglat bra-geše za u banje. — Jest tudi. Kaj je kontracepcija? (ali vprašanje «nezaželenih» otrok) iiiititmiinititiiiitmtiiHiftitiiiiifiifHiiiiitiiimifttiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiniiiimiiiiiitiHitiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiitiiiittiiiiuiiiiii -ave vsako leto ogroža 73,000 ha zelo plodne zemlje, Jasno je, da je temu treba najti rešitev. Hidrotehniki pravijo, da je rešitev v tem, da se v gornjem toku Južne m Zapadne Morave, kjer je vrsta povsem golih planin, na. sade novi gozdovi in da se goje tiste poljedelske kulture, ki zadržujejo največ vlage. Hidrotehniki: nadalje predlagajo, naj bi kmetje, ki imajo svoja posestva na pobočjih, zemljo obdelovali terasasto. Gre, ko1: vidimo, za preprečevanje cdnašanja zemlje z gora v korito. Hkrati s tem pa je nujna tudi regulacija toka Velike Morave. Učinkovita obramba pred poplavami se je začela šele po drugi svetovni vojni. Pred osvoboditvijo so zgradil; le Godominski nasip. Toda vsi obstoječi, tudi po osvoboditvi zgrajeni obrambni sistemi niso učinkovito zgrajeni za velika vodovja, ker jih voda enostavno zaobide in preplavlja. O Moravi ’ ali bolje o regulaciji Morave je tajnik jugoslovanske zvezne komisije za vodno gospodarstvo dr. ing. Stevan Sinanovič pred dnevi izjavil; «Vprav letos je bil izdelan generalni idejni načrt za regulacijo Morave in za obrambo pred poplavami. To je bilo dolgo delo, ker je bil načrt izdelan za področje vse Velike, Zahodne in Južne Morave. Posebno velike težkoče so bile v tem, da hidrotehniki že nimajo več poštenega kriterija ali merila o maksimalnih vodah Morave, na temelju katerih bi bilo treba graditi obrambne nasipe. Glejte, menili smo, da znaša kul-minacija Morave «92 cm. Pred nekaj dnevi pa se je te številka povzpela na 706 cm.# Ne glede na to, kdaj sč bodo dela na regulaciji Morave zučela, bomo navedli koristi, ki jih bo ta prinesla. Področje, ki je v stalni nevarnosti pred poplavami in ki ga Morava tudi zalije, se razteza na 73.000 ha sicer zelo plodnega zemljišča. Z regulacijo toka bi se pridobilo nadaljnjih 40.000 ha novih obdelovalnih površin. Kljub stalnim poplavam je Pomoravje dajalo 16 cen- tov žita in od 20 do 28 centov koruze ter od 120 do 200 centov sladkorne pese na ha. Ce bj se tok reguliral, bi se letni pridelek povečal takole: žita bi bilo 65 centov, koruze 60 centov, sladkorne pese pa 350 centov na ha. Ce računamo, koliko bi povečanje pridelka zneslo na leto, je razumljivo, da bodo sredstva, ki bodo porabljena za regulacijo Morave, koristno investirana. Ce k temu dodamo še koristi glede plovnosti Donave, je račun še bolj pozitiven. Prej omenjeni dr. ing. Sinanovič je rekel, da bi stroški znašali okoli 14 milijard dinarjev. Vsota nikakor ni majhna, toda Morava jih že v 7 letih «poje» toliko. Pravzaprav v naših krajih že ni več družin, kot so bile sv modi« pred desetletji, ko se je okoli mize zgrnilo šest, osem ali celo več otrok. Danes je večina družin, ki ima le po dva ali celo po enega samega otroka. To je po eni strani napredek, po drugi pa predstavlja to tudi določeno žrtev staršev. So pa v svetu, predvsem v nerazvitih in kulturno zaostalih krajih še vedno zelo pogoste z otroki zelo »bogate« družine in zato ni nič čudnega, da se mnogi sociologi ukvarjajo z vprašanjem, do kdaj bo zemlja mogla dati vsem tem ljudem dovolj kruha. Medicina pa se z druge strani ukvarja z vprašanjem kako preprečiti pogoste zanositve. V Indiji na primer, k, šteje nad 300 milijonov prebivalcev in kjer so kosi kruha še danes nujno le tenko odrezani, potroši država dva milijona dolarjev samo zato, da bi zmanjšala pri-rodno naraščanje prebivalstva. Na Kitajskem pa, kjer gre nrebivalstvo že krepko čez 600 milijonov, se je pred dvema letoma začela načrtna kampanja prot; preštevilnim družinam in za preprečevanje spočetij in poseben odsek ministrstva za socialno skrbstvo se ukvarja z vprašanjem »spolne higiene«. Samo ob sebi je razumljivo, da se je marsikje zadeva prisilnega splava al; predčasne prekinitve nosečnosti zakonsko uredila, tako da so splavi dovoljeni in v posebnih primerih celo priporočeni. Tudi v Sovjetski zvezi, kjer je za nekaj let nastopilo obdobje »demografske kampanje«, se zadeva ponovno »liberalizira«, pač v duhu omogočanja splavov. Ponekod v svetu, kot na pr. v Jugoslaviji, so ženskam na razpolago posvetovalnice kjer jih pouče, kako jim je glede tega ravnati. Seveda bomo s tem trčili ob načela rimske katoliške cerkve, saj je še pred nedavnim pupež ostro napadel vsak prisilni poseg v normalen razvoj spočetja. Toda tu nameravamo ugotoviti le nekaj dejstev v zvezi s kampanjo proti preštevilnim družinam, ki se vodi v številnih državah v svetu, kjer težijo tudi za tem, da bi ženske ne živele stalno v strahu pred nezaželenim spočetjem. Znano je, da je vsaka prekinitev nosečnosti za zdravje ženske škodljiva, pogosto celo nevarna, pa čeprav jo opravi strokovnjak, zato se -medicina, že dolgo u-kvarja- s teth, kako" žanositev preprečiti. Dejansko je že sedaj zndhih' 'več‘'!kontračei>eIJ-skih metod in sredstev. 2al pa ni, doslej nit; enega sredstva, ki bi bilo zares temeljito in bi hkrati ne škodovalo ali vsaj ne bilo nevarno ženskemu zdravju. Metod je več; gre za mehanične posege, kot gre tudi za kemična sredstva, k, vplivajo na razvoj biolo- škega procesa v materi. Med kemičnimi sredstvi so na razpolago pilule kot tudi injekcije. Predsednik biološkega inštituta ameriškega združenja, za načrtno demografijo dr. Carl Hartman pa glede teh sredstev in metod pravi; »Občutljivo endokrino ravnotežje našega organizma lahko spravimo iz ravnotežja, lahko ga zamajemo, toda m vedno lahko to ravnotežje ponovno u-postaviti, nikoli pa ni lahko predvidevat; vrste in obsega motenj, ki jih v organizmu s tem povzročimo.« In za dr. Hartmana lahko rečemo, da je v tem strokovnjak. Prav tako sta tudi veljavna strokovnjaka ameriška znanstvenika dr. Gregory Pin-cus in dr. John Rock, ki prav tako delata na tem področju in ki sta kljub dolgoletni praks; še vedno skeptična nad katerimkoli dosedanjim »vsestransko in zagotovo učinkovitim« sredstvom proti spočetju. Ta dva strokovnjaka sta izdelala hormonske tablete, ki so jih preizkusili v kliniki Poerta Rica, Pri poskusu je sodelovalo 300 žensk in kontracepcijsko sredstvo je bilo glede neposrednega učinka zares popolno, toda pri mnogih ženskah je povzročalo bruhanje, krče in druge težkoče. tako ds teh tablet niso več priporočali. Sami strokovnjaki so rekli, da ni gotovo, da bi te tablete bile zaies »rešilne«, kajti tudi v primeru, če bi jim odstranili vse one elemente, ki povzročajo mot nje, b; dolga uporaba teh tablet mogla škodovali zdravju. Drugi tovrsten preparat je ekstrakt iz rastline »htospsi- mura rude rale«, ki je baje z*'-io učinkovit, ima pa tudi sl*-be plati — hude in nevarne motnje. Dr. S. N. Sariyal is Kalkute pa je izdelal kontracepcijsko sredstvo iz ekstrakta naravnega vrtnega graha »pisuna sativum«, za katero meni, da je prav tako učinkovito In vseindijski zavod za kontrolo rojstev in ljudsko zdravje proučuje sedaj klinične rezultate te tablete. Kot zanimivost bomo dodali še to, da tud) primitivni ameriški Indijanci poznajo neko sredstvo proti spočetju in ga tudi uporabljajo. Dosiej smo omenili glavna sredstva za borbo proti nezaželenemu spočetju. Takih sred. stev jv šč veliko, toda njihova učinkovitost ni zagotovljena. Poglavje zase so mehanični pripomočki. Ponekod v svetu pa prihaja v zadnjem času vedno bolj do veljave še mno. go korenitejša metoda — sterilizacija. Na Japonskem so samo leta 1955 sterilizirali 1500 moških in 41.000 žena in te šfevlke se iz leta v leto večajo. Tudi v Indiji se moški čedalje številneje prijavljajo k prostovoljni sterilizaciji. In tudi v Južni Amerik; so ponekod začeli sterilizirati matere s številnimi otroki, ker da je to «edina pot k omejevanju preštevilnih družin«. Zaključimo z mnenjem medicine. Medicinski strokovnja. ki smatrajo, da se mora kontrola rojstev nujno vključiti v program socialne politike vseh držav. Za danes pa je nujno, da se čimprej najde idealno zaščitno sredstvo proti nezaželenemu spočetiu. im n iiiiiitiiii umi niimimi 111111111 m m im imuni m n iiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitimu Tudi elani porote «Teiko je biti pravičen, to- v Guigln pri Modeni, čeprav da dokazale smo, da smo lahko tudi me žene kos tej težki nalogi,« so izjavile tri žene, ki so prvič v zgodovini Italije sodelovale kot članice porote pri razpravi na porotnem sodišču v Casale Monfen. rato. So to bolničarka Clelia Giauneischi, učiteljica Luigia Bocchio in pa gospodinja Milena Boselli, ki so bile pokli-catfe, da izffečejo svojo sodbo na razpravi proti bivšemu ka. rabinjerju Eldiviu Sanmarti-nu, ki je 5 .novembra 1956 u-bil svojo izvoljenko, nato pa še šoferja taksija, ki ju je vozil na poti proti domu. Zgodba tega človeka ni tako preprosta. Zaljubil se je v Mario Zonto, ko je bil v službi •iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Moda sončnih očal Ce če govorimo o modi o~ bi ek, plaščev, čeuljeu, klobukov in celo okraskov, potem ne smemo pozabiti tudi na modo sončnih očal ki se prav tako spreminja in je marsikdaj zelo muhasta. Daleč za nami je čas, ko so črna očala služila samo, da si zavamiemo oči pred sončno svetlobo. Danes nosijo črna očala tudi tiste, ki bi jih sicer ne nosile, ker so prepriča ne, da jim pristajajo. * Trgjvci in ustvarjalci modnih novosti so tudi to žensko lastnost izkoristili, da so dali v prodajo že vrsto najrazličnejših sončnih očal z debelimi črnimi okviri, do očal oblike «metulja». Sli so celo tako daleč, da so si izmislili lesena očala, pri katerih sploh ni bilo steke 1, pač po le majhna odprtina, skoz' katero so ženske lahko gledale. Ce mislite, da si takšnih očal nobena ni kupila, se zelo motite. Zenska nečimernost gre tako daleč, da so se ženske s takšnimi očali pokazale v raznih svetovno znanih kopališčih. Nihče ni mogel reči, da so bila takšna očala lepa, še manj, da bi bila praktična — toda bila so nekaj izrednega in to je tistim ženskam zadostovalo. No, sončna očala so v poletnih mesecih zelo koristna — o tem ni dvoma; ni pa priporočljivo, da bi jih nosile vedno, ker se oko navad■ na svetlobo leč jn postane zaradi tega zelo občutljivo za naravno svetlobo. Oko moramo navaditi na sončno svetlobo zaradi česar moramo sončna o-čala večkrat sneti. Ce pa smo jih zaradi slabega vida primorane vedno nositi, potem si izberimo sončna očala s svetlimi lečami, oziroma z lečami take barve, ki najbolj ustreza naravni svetlobi. Ker so sončna očala vsaj v poletnih mesecih tako rekoč sestavni del naše garderobe, moramo skrbeti, da turi; u-strezaio naši zunanjosti, oziroma našemu obrazu. One ki imajo širok obraz, si lahko privoščijo sončna očala z debelimi okviri ali pa tudi z okviri metuljčaste oblike. Žen- skam, ki imajo majhen m droben obraz, bo izbira nekoliko težja Debel okvir al; okvir podolgovatih oblik bi jim o-braz samo še zožil in zmanjšal, Zato moramo nositi sončna očala s tenkim okvirom in preprostih oblik. Ker nam sončna očala pokrijejo glavni del obraza — to je oči — postane še bolj važno tprašanje, kakšno šminko in puder bomo uporablja- le, da bo prišel obraz kljub temu do veljave. Ce imamo klobuk, potem si nikar ne dajmo še črnih očal, Lahko jih nosimo le k slamniku, ki ga rabimo pri kopanju Vsekakor je moda «metulj-častihs sončnih očal že za nami. Ce si torej kupujete nova sončn-i očala, potem glejte, da izberete obliko, ki bo resna in ki jo boste lahko z t>e-seljem nosile dosti let Prikupna obleka za poletne dneve je bila Maria Že poročena in mati osemletnega dečka. V začetku je kazalo, da je njuna ljubezen srečna, toda kmalu So se začeli prepiri in spori. Maria je bila lepa in mlada ter ji n; manjkalo oboževalcev. Sanmartino pa je bil ljubosumen iri tako sta se več- ’ krat sprla. Prišlo je celo tako daleč, da je Sanmartino zaradi svoje ljubimke dezertiral iz službe. Maria ga je nagovarjala, naj se sam javi pristojnim oblastem in prav 5. novembra sta se odpeljala, da uredita zadevo. Za povratek domov sta najela taksi, ki ga je voz.l šofer Pietro Carneva-li. Nihče ne ve, če sta se zaljubljenca na poti domov sporekla. Znano je samo, da je Sanmartino najprej ustrelil Mario, nato pa še šoferja. Po nekaj dneh ga je policija aretirala. Gospodinja Boselli sploh ni bila poučena o zločinu pred razpravo. «Ko sem stopila pr. vič v sodno dvorano mi je bilo pr srcu zelo težko. Nisem vedela, če bom zmogla opravit' svojo dolžnost res pravično. Težko je namreč odločat; o usodi drugega. No, kmalu sem se pomiriia in končno sem imela v mislih samo še to. da moram povedati svoje mnenje pravično.« Clelia Gianneschi je bila o zločin''že prej dobro poučena. Vedela je. kaj mislijo o obtožencu domačini ter je prav tako vedela kako je prišlo do zločina. «Tri dni in tri noči me je moril občutek, da ne bom kos svoii nalogi. Čutila sem usmiljenje do obtoženca. 'oda istočasno sem čutila, da je naDravii dejanje, za katero mora biti kaznovan. Kasneie sem se pomirila. In ko je soanik prečital razsodbo, ki sem jo pomagala izreči tudi sama. sem čutila. dr sem storila prav.« Učiteljica Luigia Bocchio je po končanem procesu izjavilai »Trideset let sem vršila službo učPeljice. Mnogokrat se m; je pripetilo, da sem po pomoti kaznovala učenca, ki ni bil ničesar kriv. Nisem hotela ponoviti te napake sedaj, ko je šlo za usodo človeka Zato sem skrbno sledila poteku razprave ter sem šele po dolgem m treznem premisleku izrekla svoje mnenje. Mislim, da sem storila prav ter sem mnenja, da je dolžnost žene, da se u-veljav- tudi na tem področju javnega življenja. Zgrešeno je r amreč misliti, da je žena premehkega srca, da bi lahko pravično sodila.« Sanmartino je bil obsojen na 30 let ječe. Omenjene tr; žene, kot tudi ostale žene, ki so v teh dneh zasedle svoja mesta na porotnih sodiščih po vsej Italiji, so dokazale, da je bila neutemeljena bojazen, da je žena ?a ta posel neprimerna. Re« je, da je žena v svoji sodlbi mehkejša in bolj blaga, toda to še ne pomeni, da ne bi znala stvari pravično ocenjevati in presojati. Za italijanske žene je to res velik dogodek, ki bo zapustil v njih du. šah neizbrisne sledove Toda dokazale so, da ludi temu dorasle. Gorlško-beneški dnevnik Seja odbora pokrajinskega sveta Ml! so predvsem i lavnih dolili Ob prvem letošnjem vročem valu Goriška gluhonemnica naj bi bila med najmodernejšimi v državi Seja odbora pokrajinskega sveta v Gorici, ki je bila v torek pod predsedstvom odv. Culota je bila v pretežni meri posvečena javnim delom. Pol milijona lir so namenili za ureditev ceste k spomeniku Ari Pacis v Medei; ostale stroške za popravilo pa bo krila država. Cesta je dolga 2 km in je za sedaj v zelo slabem stanju, Nadalje je odbor odobril strošek 895.000 lir za del ograje okoli psihiatrične bolnišnice, prav tako pa je odobril nekatera popravili v notranjosti omenjene bolnišnice. Odbornik; so sprejeti na znanje vest, da je bila kolavdirana naprava za centralno kurjavo v zavodu Duca D Aosta v Gradiški, za katero so potrošili okoli 5 milijonov lir, obenem pa so pooblastili pokrajinski tehnični urad naj čim prej popravi ograjo na mostu čez Ver-so pri Marianu, ki jo je v nedeljo pcdrlo neko vojaško vozilo. Odbrmik Fabrizio je na koncu seje obsežno poročal o delovanju gluhonemnice v pretek'em letu. Z nekaterimi popravi); 'n z ureditvijo je zavod postal eden najbolj modernih v državi. Iz Steverjana nam pišejo ravnanje poštnega uradnika Včeraj ob 11, uri je prišla na poštni urad neka 60-letna žena iz Jazbin. Zaradi slabega vida je uporabila za pot dve uri. Ker pa je prišla le nekaj minut po 11. uri, jo je poštni uradnik odslovil, češ da so se že končale uradne ure in da naj počaka do 19. ko se urad ponovno odpre. Zenici ni preostalo drugega, kot da ostane v vasi in se je vrnila popoldne. ne bi mogel poštni uradnik čakati še nekaj minut, da ne bi ženica zapravila celega dneva s potjo in čakanjem v Steverjanu. Mislim, da morajo imeti u-radniki, kj so na takih mestih, drrgačen odnos do ljudi, ko se pojavijo taki primeri. VASCAN soncu, pa se bodo prav kmalu umaknile pred prebujajočo prirodo. «»-------- ljudsko čitalnico Urnik trgovin danes Zveza trgovcev sporoča, da bodo danes dopoldne do 11. ure odprte mesnice, do 12. ure trgovine s sadjem in zelenjavo, do 12.30 pekarne in mlekarne. do 13. ure cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Zaprti bodo tudi brivski saloni. «»--------- Preurejevanje oddajnika TV pri Vrhu Tehnki italijanske televizij. ?ke mreže že nekaj dni pre-urejujeio oddajnik na hribu Sv. Mihaela pri Vrhu. Izvedenci so namreč ugotovili, da tukaj.šnie oddaje moti oddajnik jugoslovanske televizijske mreže na Nanosu. Tehniki bodo spremenili lego anten n izbrali nov kanal. V ta namen so že naročili nove antene, ki so že prišle in ki jih te dni nameščajo. Predvideva se. da bodo dela opravljena do konca meseca. Na Matajurju se sneg trdovratno drži Nad iške doline so že vse v zelenju, le Matajur, ki skrbno bedi nad njimi, je še precej zasnežen. Letos je bilo na njem toliko snega kot že dolgo ne Bele lise, ki se še Pri tem se vprašam, ali j irdovratno upirajo močnemu Izpred goriškega sodišča Drug drugega sta vredna Tokrat Lupi ni nastopal kot obtoženec . Oproščeni udeleženci pretepa na Majnici Leta 1955 je moral znani Giorgij Lupi v zapor. Pustiti je moral tako svoje skladišče hranil v Ulici Morelli in svojo sobo v isti ulici zaprto. Po nekaj dneh je prosil znanko 48-ietno Viktorijo Jaro, por. Giotti, iz Ulice Manzoni 12, naj gre k njegovi gospodinji Vittor-i Piccoli in naj iz njegove sobe prinese v zapor nekaj perila, Jarcova se je naslednjega dne javila v zaporu in v pogovoru z Lupi-;em oovedala, da je našla vrata njegove sobe odprta in da perila ni bilo v njej. Lupi je zamdi tega tožil Piccolo-vo, a njegova tožba se je izkazala za neutemeljeno, ker je prav Piccolova pričala, da je Jarcova s sinom 24-letnim Salvatorom prišla ponoči v Lupijevo sobo in iz nje sta odnesla nekaj" osebnega perila in nekaj rjuh ter 180 kilogramov fižola. Včeraj je sodnik dr Fabiani obsodil Jar-covo in njenega sina na plačilo sodnih strošlkov. Isti Giotti Salvatore se je moral zagovarjati, ker je o-kradel Lupija. Giottiju je Lupi izročil pred časom božično drevesce, da bi ga ta prodal. Giottj je dobil zanj 2500 lir, a Lupi ni denarja nikdar videl. Nato je Giotti Lupiju izmaknil še nekaj potrdil o zastavljenih predmetih. A. Giottija je sodnik o-prostil zaradi pomanjkanja do. kazov. Nekoliko daljši je bil proces proti 25-letnemu Gualtie-ru Simeoniju, ki je bil obtožen, da je ponoči 24. novembra preteklega leta pretepel prijatelja Alda Piccola, ki se je moral zaradi udarcev zdraviti dvajset dni. Pictolo in Simeoni sta se vračala skupno z drugimi prijatelji proti mestu iz gostilne «A1 Fogo-lar« na Majnici, kjer so prebili večer. Na križišču pri Madon-iini se je skupina u-rtavila in — vzroka niso dognali niti na policiji niti včeraj na sodišču — pričelo se je medsebojno pretepanje. Medtem ko so pretepli Piccola so pokvarili tudi signalne table na križišču, izrili nekaj mladih dreves in uničili nekaj okrasnega grmičevja. Medtem ko je bila cela skupina prijavljena sodišču za-ladi okvare javne lastnine, se je moral sam Simeoni vče-iaj zagovarjati zaradi poškodb, ki jih je povzročil Pic-colu. Sodnik ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Opozarjamo javnost, da Je Ljudska čitalnica in knjižnica v Ulici Ascoli štev. 1 v Gorici odprta vsak dan od 8.30 do 12. ure in od 15. do 1*. ure. V njej boste našli poleg vsakovrstnih slovenskih časopisov tudi bogato izbiro najnovejših knjig. Sprejem prijav za delovno središče Pokrajinski urad za delo sporoča, da sprejema namestitven: urad prijave delav- cev za novo delovno središče, v katerem bo zaposlenih 45 eelavcev. V poštev pridejo vsi delavci med 18. in 60. letom starosti Vročina in suša hude skrbi vsem Če bo šlo tako naprej, bodo v Brdih dozorele prve češnje čez 10 dni Prvi letošnji vročinski val | sadnjem in zelenjavo in na so kmetovalci izkoristili za ' pokritem trgu so jih že pro- košnjo. Trava je dobro pognala :n jo je bilo treba pokositi. To je morda te dni naj. važnejše kmečko delo in skoraj ni nevarnosti, da bi ga dež ogrožal. Po drugi strani pa povzroča suša, ki je hudo pritisnila, hude skrbi vsem kmetovalcem. Dežja ni bilo že več lednov ,n zemlja je suha kot poper. Na Krasu, kjer pravijo kmetje ,da bi za potrebo močno deževalo vsak teden, je pričela suša načenjati celo vrsto kultur. Prav tako tudi v goriški okolici. V Standrežu nekaj zalivajo, toda v So-vodnjah niti tega ne morejo, zato je pri njih z zelenjavo precej hudo. Nekoliko bolje je v Brdih, kjer sadno drevje vsaj za sedaj dobro kaže. Ce bo šlo vse v redu, bodo šle prve češnje iz Brd na trg čez kakšnih deset dni. V trgovinah s •iMiiiiiiiiiMititmiiiiitiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiitiMiiMmMMMmiiiimtimiiMiifiim Vesti iz novogoriškega okraja SLIKARSKA RAZSTAVA V NOVI GORICI Ljubitelje slikarstva je tokrat prijetno presenetil Goriški muzej v Novi Gorici, ki je priredil v avli okrajnega .judskega odbora pbsežno razstavo uel akademskega slikar, ja Fra-ceta Godca in Karla Plestenjaka. Razstavo so odprli 10. in bo trajala do 25. maja, kc se bodo \r istih prostorih drugič predstavili mladi risarji goriškega amaterskega kluba »Nikolaj Pirnatu. Akademski slikar France Godec, ki je doslej razstavljal že na kakih štiridesetih razstavah v raznih krajih v domov ni in v inozemstvu, razstavlja 43 del v olju in gvašu. Poudarek v razstavljenih delih je dan tematiki narodnoosvobodilne borbe in primorskim motivom. Karel Plestenjak pa se je tokrat predstavil z 21 olji in pasteli, največ pokrajinskih motivov, kjer prihajajo v realističnem načinu slikanja najbolj do izraza njegove lirične poteze. VISOKO PRIZNANJE IDRIJSKIM ČIPKAM Obrtno podjetje *Cipka» je prejelo na zadnji mednarodni razstavi obrtnih izdelkov v Beogradu visoko priznanje — zlato kolajno — za kvalitetne čipke. Idrijsko čipkarstvo si vse bolj utira pot ne le v nenehnem kakovostnem izboljševanju čipk, temveč se ta, za idrijsko okolico tradicionalna domača obrt, v zadnjih letih uspešne širi na Cerkljansko, v Cepovan na Šentviško in Trnovsko planoto, v gorske vasi nad Aldovščino ter v o-kolico Žiri na Gorenjskem, za kar ima največ zaslug čipkarska zadruga v Idriji. Zlas*i pomemben napredek je idrijsko čipkarstvo zabeležilo v zadnjih dveh, treh letih, odkar so si s kakovostnimi izdelki utrli pot zlasti jih severne Primorske. Predlanskim so klekljarice, združene v Čipkarski zadrugi, izdelali in prodale za skoraj 90 milijonov dinarjev čipk. lani pa Je za blizu 112 milijonov dinarjev Nadaljnje povečanje zdelave čipk predvidevajo 'udi letos. Da bi je izboljšali kvaliteto 'ipk, je Čipkarska zadruga priredila v zadnjem času številne tečaje po vaseh, na katerih se tečajnice seznanjajo s tehniko klekljanja. OBSEŽNI NAČRTI ZA NAPREDEK GOSTINSTVA IN TURIZMA Osnu'ek petletnega perspek. tivnega načrta gospodarskega razvoja za goriški okraj predvideva med drugim znatne ;n-vesticije za napredek in izboljšanje gostinstva. Tako naj bi po osnutku, fcj ga je izdelala okrajna obrtna zbornica v vseh 12 občinah v okraju vložili v naslednjih letih za izboljšanje gostinstva in turizma 566 milijonov dinarjev. Število ljudi v obstoječih, toda moderniziranih in novih hotelih ter počitniških domovih naj bi se tako povečalo za 550 število sedežev pa za 3.000. Gostinski obrati bodo seveda morali izboljšati tudi postrežbo in v turističnih krajih naj bi za zabavo in razvedrilo turistov zgradili ud; primerne športne in druge objekte, kar zlasti velja ;a Bovec, Trento, Kobarid, Livek, Tolmin in okolico, Lokve in Črni vrh. JO/.KO JELERCIC Nesreča Jugoslovanke v Ul. Oberdan dajali, toda cena je tako visoka — prve dneve so jih prodajali po 700 lir, pozneje pa po 500 lir — da so bile češnje za široke sloje prebivalstva nedosegljive. Ce bo šlo tako dalje bodo imeli Brici letos več od letine kot lani. «»--------- Šahovski dvoboj danes v Garibaldi Sodelovala bosta tudi Lakovič in Filipovič Danes bo v kavarni Garibaldi šahovski čivoboj med gori-škim šahovskim klubom, in šahovsko sekcijo tržaškega aka demskega športnega kluba (CUS). V tržaški ekipi bosta nastopila tudi Slovenca, državni mojster Pino Lakovič in mojstrski kandidat Božo Filipovič. -o- SOVODENJC! - HOJANCANI Danes v Sovodnjah namiznoteniški dvoboj Danes ob t. uri bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah prijateljsko srečanje med domačimi predstavniki namiznega tenisa in ekipo Rada Pre-garca iz Rojana v Trstu. So-vodenjska mladina vabi javnost, naj si tekme ogleda. «»-------- IZ STEVERJANA Javna dražba za košnjo trave V nedeljo ob 11. uri bo na županstvu v Steverjanu javna dražba za košnjo trave ob občinskih cestah. Kdor želi konkurirati. naj bo ob navedeni uri na županstvu in naj predloži svojo ponudbo. Kino v Gorici CORSO. 15.00: »Slamnati možu, P. Germi in T. Delta Noce. VERDI. 14.30: »Begunec iz zapora San Quintino», J. Pa lance. VITTOH1A. 15.00: »Horizonti slave«, K. Douglas. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: »Vesela junaka«, S. Laurel in O. Har-dy. MODERNO. 15.00: «Satank smrtna puščica«. DEŽURNA LEKARNA Danes oostuje vse dan in ponoči leka-na Soranzo Kor-zo Verdi 17, tel. 2879. Dopoldne pa bo odprta lekarna Vlila San Giusto. Korzo Italia 106, tel. 3151. Včeraj zjutraj okrog devete ure se j« javila na sedežu Ze-lentga križa jugoslovanska državljanka 60-letna Ivanka Slejko, ki je padla malo prej v Ul. Oberdan in si povzroč!'a globoko rano na desnem kolenu. Z rešilnim avtomobilom so v Ital’ io, kjer idrijske čipke J je prepeljali v bolnišnico Br - zelo cenijo. Ta domača obrt, s katero se je v prvih povojnih letih ukvarjalo le nekaj sto žena n deklet v Idriji in bližnji okolici, daje fdanes zaslužek nad 4.400 ženam in postaja pomemben gospodarski čini-♦elj v številnih pasivnih kra- gaia Pavia, kjer je dobila potrebno oskrbo. . ««----------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 292 stopinje ob 13. uri, najnižjo 11.4 stopinje ob 5. uri. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega in nepozabnega moža in očeta Rudija Še posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru za zapete ža-lostinke, govorniku za lepe po »lovilne besede in vsem darovalcem cvetja. DRUŽINA LUTMAN štandrež, 15. maja 1958. ........................................................................................................................... iiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiuiiiiimnim....MiiHtiinniiHHii Objavljamo seznam skrutina-torjev, ki jih je imenovala občinska volilna komisija na seji 13. maja 1998. Volišče 1 — Ul. Cappuccini 10 1 — Cej Demetrio 2 — Mondolfo Marco 3 — Candussi Agostino 4 — Lenardi Fran-cesco 5 — De Rocco Lucio Volišče 2 — Ul. Randaccio 22 1 — Fabbro Marina 2 — Ortega Alfredo 3 — Traversa Vittorio 4 — Brumat • France-sco 5 — Tomani Vittorio Volišče 3 — Ul. Randaccio 22 1 — Grusovin Carlo 2 — Saunig Rodolfo 3 — Blasini Oscar 4 — Polli Elvira 5 — Luciani Luciano Volišče 4 — Ul. Codelli 16 1 — Grassi Severino 2 Bresciani Alfredo 3 Pon-tini Vincenzo 4 — Picciulin Antonio 5 — Furlan Pierina Volišče 5 — Ul. Codelli 16 1 — Canevali Francesco 2 — Venturini Enrico 3 Paggia-ro Roberto 4 — Percovich Franco 5 — Carrara Maria Volišče 6 — Ul. Codelli 16-a 1 — Merkuza Raffaele 2 Rupini Lodovico 3 — Cuoco Livio 4 — Fantino Silvio 5 — Fumato Mario Volišče 7 — Ul. Leopardi 3 1 — Ramoni Sigisfrido 2 — Tomini Oscar 3 — Oppieri Renato 4 — Deli Ferruccio 5 ~ Perelli Marisa Volišče 8 — Ul. Leopardi 3 1 Munich Luigi 2 — Longo Vito 2 — Vecchiet Paolo 4 — N eri Dante 5 — Corazza Luigi Volišče 9 — Ul. Roma 3 1 — Delpin Livio 2 — Baldassi Alberto 3 — Cristiani Giovan-ni 4 — Mattioli Antonio 5 — Bertoluzzi Aldo Volišče 10 — Korzo Verdi 3 J 1 — Kosič Ferruccio 2 — Ca-puto Giuseppe 3 — Vecchia-to Corrado 4 — De Vittor A-molfo 5 — Donati della Lun-ga Corso Volišče 11 — Ul. Rotta 2 1 — Cecconi Alfredo 2 — A- vanzini Giulio 3 — Cinausero Vittorio 4 — Della Longa Ge-lindo 5 — Cozzutto Manlio Volišče 12 — Ul. Rotta 2 1 — Mio Giuseppe 2 — Gre- gori Giuseppe 3 — Filippucci Vittorio 4 — Manera Vinicio 5 — Zagaroli Osvaldo Volišče 13 — Drevored D’An-nunzio 36 1 — Pezzone Dante 2 — Marchiori Mario 3 — Vezil Lucio 4 — Millo Maria 5 — Zocchi Ermanno Volišče 14 — Ul. Cappuccini 10-a 1 — Sfiligoi Giovanni 2 — Ricci Manlio 3 — Bressan Giuseppe 4 — Covassi - Cosel-lu Felice 5 — Zuberti Anto- Seznam skrutinatorjev občine Gorica mo Volišče 15 — Ul. Cappuccini 10 1 — Gurtner Luciano 2 — Tonzig Giorgina 3 — Lutman Mario 4 — Chiades Paolo 5 — Pecorari Emanuela Volišče 16 — Ul. Roma 3 1 — Fornasari Ernesto 2 — , Luongo Romualdo 3 — Fantini j Ferruccio 4 — Rosito Luigi 5 — Cherubini Mariano Volišče 17 — Ul. Rotta 2 1 — Culiat Bruno 2 — Cacio-po Rosa 3 — Dorni Carlo 4 — Simonetti Onorino 5 — Cri-scione Giuseppe Volišče 18 — Korzo Verdi 3 1 — Cuttin Cirillo 2 — Per-na Luigi 3 — Cidin Narciso 4 — De Luca Luisa por. Agati 5 — Tomini Sergio Volišče 19 — Korzo Verdi 3 1 — Guarino Elda por. Obizzi 2 — Bregant Severino 3 — Del Neri Silvia 4 — Visintin Ezio 5 — Balde Giovanni Volišče 20 — Drevored Vir-gilio 2 1 — Pallaver Gisella por. Mondolfo 2 — Silvestri Luigi 3 — Zattarin Sergio 4 — Vidimari Enrico 5 — Gisma-no Iolanda Volišče 21 — Ul. Zorutti 17 1 — Hassek Emilio 2 — Quali Alberto 3 — Picech Aldo 4 — Osbatti Giovanni 5 — Vogrini Vinicio Volišče 22 — Ul. Colonia 12 1 — Bernot Bruno 2 — Vidoz Lino 3 — Giurin Mario 4 — Camisi Luigi 5 — Coppola Vincenzo Volišče 23 — Ul. Croce 3 1 — Poletto Giuseppe 2 — Pinausi Margherita 3 ~ Ba-schieri Adriano 4 — Martina Bruno $ — Tasca Francesco Volišče 24 — Ul. Croce 3 1 — Olivi Armando 2 — Gaspari Valero — 3 Padovan Giorgio 4 — Gregori Bruno 5 — Bertossi Eliana vd. Su-sterini Volišče 25 — Ul. Croce 3-a 1 — Fedele Eddi 2 — Vidoz Romeo 3 — Flamio Rinaldo 4— Tudor Mario 5 — Ruggie-ro Luciano Volišče 26 — Trg Medaglie d’Oro 2 1 — Manfredini Bruno 2 — Lorenzon Luigi 3 — Chersin Lodovico 4 — Sbisa Umberto 5 — Visintin Erme-negildo Volišče 27 — Ul. Orzoni 1 1 — Pavsic Giovanni 2 — Luongo Albino 3 — Podber-sig Giovanni 4 — Orazietti Aldo 5 — Tavagnutti Giaco-mo 6 — Patuna Ezio Volišče 28 — Ul. Balilla 21 1 — Curto Giambattista 2 — Costa Giuseppe 3 — Alessi Carlo 4 — Tausani Mario 5 — Mazzulini Giuliana Volišče 29 — Ul. Campa-gnuzza 23 1 — Rosig Giuseppe 2 — Trombini Pietro 3 - -Millia Antonio 4 — Baum Giovanni 5 — Fantino Giov. Bat-tista Volišče 30 — Ul. Campa- fgnuzza 23 1 — Marcantonio Fulvio 2 — Cocco Bruno 3 — Statistika o prebivalstvu Trsta V treh letih je bilo VPRAŠANJA IN ODGOVORI kar 26.482 izseljencev Ker se je v istem obdobju priselilo okrog 41 tisoč ljudi, se je struktura prebivalstva močno spremenila Demokristjanska agencija »Giulia« hoče omiliti hudi o-čitek, da se je s povratkom italijanske uprave (ki je v demokristjanskih rokah) ostro zaostrilo izseljevanje iz Trsta ;n okolice, da je prišlo do pravega vala izseljevanja. A-gencija kot nekak dokaz navaja nekatere delne podatke tržaškega anagrafskega urada in prihaja do zaključka, da zadeva ni tako resna, ker naj bi šlo le za 11.433 oseb in da se je izseljevanje lani u-stavilo. Položaj žal še zdaleč ni tako ugoden. Do leta 1954 se je iz Trsta izselilo vsako leto nekaj čez tri tisoč oseb, leta 1955 pa so zabeležili na celotnem področju 8.312 oseb, ki so se izselile, 1956. leta 10.331 ;n lani 7.839 oseb. Skupno imamo opravka v zadnjih treh letih kar s 26.482 izseljenci. To je izredno visoka številka, saj potrjuje, da se je iz Trsta izselila skoraj desetina dotedanjega prebival- stva in govori' o še resnejših posledicah, saj gre v veliki večini za mlade, kvalificirane ljudi. Res pa je — kot tudi trdi omenjena demokristjanska a-gencija — da se je istočasno povečalo število tržaškega prebivalstva. To sicer ne na račun novih rojstev, saj je znano da v Trstu že vrsto let več ljudi umre kot se rodi, temveč izključno na račun novih priseljencev, med katerimi je zelo visoko števTo e-zulov. Na tržaško področje se je priselilo 1955. leta 18.257 oseb, 1956. leta 16.040 in lani 7.156 oseb. S tem se je bistveno spremenila struktura prebivalstva, kar ima poleg drugih posledic tudj določen vpliv na volitve. Tako na primer je že na zadnjih volitvah KD računala na pritok novih vol’vcev in na to, da so se izselili tisti Tržačani, ki prav njeni politiki niso bili preveč naklonjeni. S. R. od Sv. Jakoba sprašuje: »Pred nekaj meseci sem se preselil v novo stanovanje in nisem še dobil volilnega potrdila. Prosim vas, da m; odgovorite, kaj naj storim?« Odgovor: Vsi volilni upravičenci, ki so po 15. oktobru 195 7 menjali svoje bivališče in niso lepa sporočili anagraf-shemu uradu, morajo to takoj urediti in sporočiti omenjenemu uradu v Ulici Diaz 25 svoj novi naslov. Tisti pa, ki ugotovijo morebitne napake na prejetih volilnih potrdilih, naj se obrnejo na omenjeni urad, da jim napake popravi. V podeželskih občinah se morajo prizadeti obrniti na volilni, oziroma anagrafski urad svoje občine, I. G. od Sv. Ivana sprašuje: »Nekaj mojih prijateljev in jaz bi želeli, da bi nam odgovorni, kako je z novimi osebnimi izkaznicami, ki baje veljajo tudi za potovanje v nekatere evropske države, in kaj je treba napraviti, da se lahko potuje v te države?« Odgovor: Vaše vprašanje bo prav gotovo zanimalo tudi druge naše čitatelje, zato vam rade volje odgovarjamo. IIMtllllMIIHIHIMMMItlttlltlHmillMHIUIIIimilllllllMIIIIItMlllllllllIlHlItlllimiHHIiMI Izžrebani porotniki na tržaškem sodišču Včeraj so končno izžrebali imena oseb, ki bodo sodelovale na razpravah porotnega in prizivno — porotnega sodišča kot ljudski sodniki — porotniki. Prvič bomo imeli priliko videti za sodnim pultom tudi ženske, ki so se priborile to pravico, katero so jim do sedaj kratili. Za ljudske sodnike porote so izžrebali 6 moških in štiri ženske, a od teh bodo po trije vsakega spola stalni sodniki, medtem ko bodo ostali na razpolago sodnim organom kot suplenti. Od 12 članov porotnega prizivnega sodišča pa sta sapio dve ženski. Imena izžrebanih so naslednja: Porotno sodišče — 38-letna Marija De Marin iz Tržiča, Ul. Manni 3, 60-letni Giuseppe Moreri iz Šentjakobske ulice v Trstu, 59-letni Mar-cello Magris iz Ul. della Fab-brica 1 v Trstu, 35-letni Corrado Manzin iz Ul. Dandolo v Tržiču, 63-letna Giulia Pi-nazza vd. Scaramelli iz Ul. Crociera 21 v Tržiču, 49-letna Lidia Dal Cielo por. Baccin iz Šalita Patriarcato v Tržiču, 64-letni Francesco Saverio Di Salvo iz Carduccijeve ulice v Gradiški, 53-letna Elfrida Dreossi vd. Russo iz Ul. Ri-smondo 3 v Trstu, 33-letni Aldo Picciulin iz Ul. Cipriani 17 v Gorici in Achille Man-tovani s Trga aila Stazione v Tržiču. Porotno prizivno sodišče — 41-letn; Corrado Pasquale iz Porcia — Zuccolo Ferrovia 28. 48-letni Luigi Pio Grigolini s Trga del Popolo v Torviscosi, 45-letni Giuseppe Croce iz Ul. Moretti v Vidmu, 49-letni Giorgio Leopizzj iz Ciro di Pers v Vidmu, 48-letni Adol-fo Bierbaumn iz Ul. Strin-gher v Vidmu, 42-letni Silvester Purič iz Gornjega Kja-dina 112 v Trstu, 34-letn! Mau-rilio Bullian iz Ul. Tessitori v Vidmu, 43-letni dr. Felice Giacconi iz Brazzana pri Krminu, 65-letni Antonio Pup-pa iz Fiume Veneto — Ban-nia, 37-letni Ferdinando Pit-tis iz Osoppa, 56-letna Sara De Faccio por. Ippoliti iz Ul. Sacile v Vidmu in 38-letna Olga Verardo iz Chionsa. Imena ljudskih sodnikov po. rotnega sodišča so bila izbrana iz seznama prebivalstva tržaškega ozemlja in goriške pokrajine, medtem ko bodo porotniki prizivnega sodišča tudi iz videmske pokrajine, ki spada v pristojnost tržaškega porotnega prizivnega sodišča. Izžrebanje je bilo v prisotnosti predsednikov obeh sodišč in nekaterih odvetnikov, ki bodo pri že določenih razpravah zagovarjali obtožence pred enim ali drugim sodiščem. POTRJENA OBSODBA ZAGRENJENE Pljunila je v obraz mrtvemu možu, ki je ležal na parah V prvih popoldanskih urah nekega oktobrskega dne 1956. leta je ležal v Vidmu na parah pokojni odv. Piero Mar-cotti. Okoli njegove krste so bili samo žalostni obraz; sorodnikov, znancev in prijateljev, ki so sp prišli zadnjič poklonit njegovemu spominu. Nepričakovano pa je vstopila svetlo- oblečena dama, z rdečim klobukom in rdečimi rokavicami, in si utrla pot med množico ter se približala pokojniku. Zadržala se je le bežen trenutek, kar ji je zadostovalo, da je mrtvecu pljunila v obraz" in med presenečenjem in gnevom prisotnih odšla. Ta je bila pokojnikova... vdova. O zadevi je videmska kvestura izvedela dva dni kasneje ip ker je šlo za sramotenje mrtvega, so jo prijavili sodnim organom. Zenska ni tajila dejanja, trdila je, da ni pljunila nalašč, temveč je bil pljunec posledica ne- nadnega kašlja. Zakaj pa niste obrisali pljunka z obraza pokojnika? so jo vprašali. Odgovor ni bil prav nič prepričljiv: mislila je, da je to dokaz »višje maščevalne volje«. Besede niso bile dovolj jasne in med nadaljnjim zasliševanjem *e je prav nič žalostna vdova, 48-letna Marija Canciani iz Trsta, izgovarjala, da ji je mož vcepil neki tropski strup, da bi se je odkrižal. Od tod tudi njeno sovraštve. Sodišče v Vidmu, kjer so ji v njeni odsotnosti sodili, pa ni moglo sprejeti njene izjave kot opravičilo, zaradi česar jo je obsodilo na leto dni zapora. Zenski pa verjetno zadeva ni bila mar, saj ni prišla niti na prizivno razpravo. ki je bila v Trstu. Tudi tukajšnj; sodniki so bili mnenja, da je prvotna razsodba pravična, zaradi česar so jo potrdili, a so ženski privolili pogojnost kazni Tudi iv« Tržaškem izdajaj* zdaj nove osebne izkaznice. Vse osebne izkaznice prejšnjega tipu bodo izgubile veljavnost 31. decembra letos, tudi če bi bile sicer še veljavne. To pomeni, da si bo moral vsakdo do tega datuma, ah malo pozneje, obnoviti izkaznico. Glede potovanja v nekatere države pa veljajo zdaj naslednji predpisi. Za zdaj se lahko potuje v Francijo in Belgijo; za Luksemburg in Z«-padno Nemčijo ni še potrebnega dogovora. Kdor hoče potovati kot turist u Francijo ali Belgijo, mora napravi* prošnjo za turistično propu**■ nico na kolkovanem papirjn za 100 lir na kvesturo ter priložiti svojo osebno iz***" nico (novega ali prejšnjega) tipa. Poročeni morajo imeti pristanek zakonca; državni m službenci pa tudi pristane* svojih nadrejenih. Veljavnost propustnice je eno leto; ras bivanja v tuji državi pa odobri tamkajšnja oblast. C. K. iz Podlonjerja sprašuj* »Pridelam vsako leto v svojem vinogradu nekaj vina, ki ga obdržim za domače potj*" be, drugo pa prodam trži" škim gostilničarjem. Letos nameravam prodati vino dom* v osmici. Kakšno dovoljenj* si moram priskrbeti?« Odgovor: eNajprej morat* iti na občinski trošarinsks *-rad (Ufficio dazio consumo) v Ul. Teatro št. 4, kjer vam bodo izročili tiskovino, ki j* morate izpolniti. Izjaviti morate, da ste neposredni obdelovalec, da ste vino pridelah v svojem vinogradu (če ste najemnik, morate navesti lastnika vinograda), koliko črnega in koliko belega vin* nameravate prodati in ftdaj-Potem morate na kolkovanem papirju za 100' lir napraviti prošnjo na policijski urad vašega sektorja. V 15 dnevih M morala biti potem prošnja rešena. a podrobna pojasnila i® izpolnitev tiskovine se lahka obrnete na Kmečko zvezo, Ul-Geppa 9. Obsodba pokvarjenca Včeraj je sodnik Lo Casci« za zaprtimi vrat; sodišča (za-pisn.: Scelzo, obramba - od*-! Padovani) obsodil 52-letneg* Bartolomea Coceanija ir '^1* aemske ulice v Trstu zarad. nemoralnih dejanj na 4 m*' sece zapora. umnntiHMHlMmumumnuumHHiuiutMiinu—mniHiinumnnniiiiiuHiMuiiHniutininiiinuiiHiiiiHuniiMHiHMMmHmHnHIlinne Iz poročila predsednika Pokrajinske turistične ustanove Lani je naše 190.481 ital. mesto obiskalo in tujih turistov Število nočnin se je dvignilo od 530.600 v letu 1956 na 618.159 v lanskem letu - Izredno velik dotok jugoslovanskih turistov Na zasedanju upravnega odbora Pokrajinske turistične u. stanove je predsednik odv. Piero Slocovich podal obš;rno poročilo o delovanju ustanove ter navedel številne podatke, ki kažejo na njena prizadevanja in uspehe v preteklem letu. Predsednik je nadalje omenil, da je bilo v preteklem letu odprtih več razglednih stolpov, hotelov, popravljene so bile razne steze, ki vodijo k turističnim točkam, cam-p;ng v Sesljanu je bil moder, niziran, bila je napeljana e-lektrika v jamo pri Brišči-kih, poskrbljeno je bilo za nasaditev drevja in cvetja ob obalni cesti itd. Vse to kaže na prizadevanja pokrajinske turistične ustanove za izboljšanje turist;čnih pogojev na našem področju. V nadaljevanju svojega poročila je odv. Slocovich omenil tudi številne kongrese in zborovanja, ki so bila v preteklem letu v našem mestu ter pomoč, ki jo j« ustanova Boschin Corrado 4 — chetti Giovanni 5 — Carrara Luciano Volišče 31 — Ul. Zara 17 1 — Nanut Giovanni 2 — Cu-schie Guido 3 — Visintini Giovanni 4 — Giberna Mario 5 — Crachi Giancarlo Volišče 32 — Ul. Udine 4 1 — Marega Bianca por. Vidoz 2 — Cum Diego 3 — Vidoz Guido 4 — Bressan Luciana 5 — Mauri Lodovico Volišče 33 — Ul. Udine 4 1 — Marini Giovanni 2 — Delpin Carlo 3 — Marini Cle-mente 4 — Vidoz Sigisfrido 5 — Candiago Antonietta por. Marchi Volišče 34 — Ul. Udine 4-a 1 — Bressan Antonio 2 — Pa-cifico Rosa 3 — Bulfon Giovanni 4 — Venier Rino 5 — Pussi' Norio Volišče 35 — Ul. IV Novembre 22 1 — Terdan Camilla vd. Paglavec 2 — Fantini Luciano 3 — Ungaro Giuseppe 4 — Nocchi Umberto 5 — Agati Antonino Volišče 36 — Ul. IV Novembre 22 I — Trigo Virgilio 2 “ Accurso Piacentino 3 — Mar-ra Giovanni 4 — Ballaben Carlo 5 — Fanti David Volišče 37 — Ul. Roma 1 — Furlan Giovanni 2 — Ca-ravello Silvio 3 — Perco Giuseppe 4 — Oblasciak Paolo 5 — Tripani Rita 6 — Polo Lia Volišče 38 — Drevored Virgilio 2 — 1 — Lorenzutti Maria por. Zaccari 2 — Peresson Silvio 3 — de Gironcoli Ce-cilia 4 — Ziani Guido 5 — De Biaggio Bruno Volišče 39 — Ul. Leopardi 3 1 — Giavon Sergio 2 — Tonzig Antonio 3 — Bradaschia Bruno 4 — Cassani Massimi-liano 5 — Scarelli Renata Volišče 40 — Ul. Orzoni 1 1 — Co-va Giorgio 2 — De-stradi Romana por. Jurich 3 — Pozzo Cesare 4 — Gaggioli Marino 5 — Ventin Ottilia Volišče 41,— Ul. Codelli 16-a 1 — Trevisan Germano 2 — Barone Giacomo 3 — Zacca-ria Luciano 4 — Cobalti Antonietta 5 — Zotti Teodoro Volišče 42 — Ul. Zara 17 1 — Tabai Antonio 2 — De Giorgio Clara 3 — Taglianut Gianfranco 4 — Zagolin Antonio 5 — Buonassisi Liliana Volišče 43 — Ul. Udine 4-a 1 — Cecchin Livio 2 — Ber-nardis Fortunato 3 — Vidoz Romano 4 — Andrian Egidio 5 — Furlani Mario Volišče 44 — Ul. Colonia 14 1 — Di Lenardo Giuseppe 2 — Gandolfi Mario 3 — Furlan Livio 4 — Foresio Emanuele 5 — Della Chiesa Eugenio Volišče 45 — Trg Medaglie d’Oro 2 1 — Premrou Mas-similiano 2 — Gregori Ame deo 3 — Milutin Michele 4 — Bregant Tullio 5 — Posa Vittorio Volišče 46 — Ul. Croce 3-a 1 — Pellizon Guido 2 — Malusa Guerrino 3 — Martelossi Enrico 4 — Melloni Tullio 5 — Vuga Silvano Volišče 47 — Ul. Cappuccini 10 1 — Gurtner Ermanno 2 — Malfatti Germano 3 — Turel Enzo 4 — Favretto Romano 5 — La Stella Lucio Volišče 48 — Ul. Roma 3 1 —. Cervi Edoardo 2 — Di Consolo Dante 3 — Marini Ar-turo 4 — Grion Lidia 5 — Kosmač Alida ‘por. Grignetti Volišče 49 — Ul. Diaz 5 1 — Agazzi Luigi 2 — Fedele Gemma 3 — Delich Bruno 4 — Picech Mario 5 — Sapunzachi Giorgio Volišče 50 — Ul. Casarossa 1 1 — Bressan Antonio 2 — Calligaris Alfredo 3 — Im-bacciarelli Mario 4 — Stucchi Natalia 5 — Grinover Carlo Volišče 31 — Ul. V. Veneto 67 1 — Miculin Luigi 2 — Mar-con Aldo 3 — Rossi Vittorio 4 — Posa Fraticesco 5 — Vezil Bruna Volišče 52 — Ul. Vitt. Veneto 110 1 — Gurtner Oreste 2 — Iacone Iolanda por., Cocco 3 — Zorzenon Tullio 4 — Milocco por. Covassi Co-sellu Laura i —• Sarturi Lucio nudila organizacijam pri prirejanju raznih manifestacij turističnega značaja. Tur-stično gibanje je doživelo tudi v preteklem letu precejšen vzpon. Na področje je prišlo v lanskem 'letu 190.481 turistov (v letu 1956 186.820), medtem ko se je število nočnin zvišalo od 530.600 na 618.159, Pri tem odpade 54.84 odst. na italijanske turiste, 43,16 odst. pa na tuje. Kot vidimo, je padec priho-hov italijanskih turistov kompenziran z večjim dotokom tujcev. V hotelih tržaškega področja so v pr-merjavi z letom 1S56 zabeležili 9.447 več gostov in 15.595 več nočnin, medtem ko so v zasebni stanovanjih zabeležili 0,24 odst. manj prihodov, zato pa kar za 41,42 odst. več nočnin. V mladinskem hotelu so zabeležili za 39,99 odst. manj prihodov in 22.27 manj nočnin, vendar je to razumljivo, če upoštevamo, da je v vili Koz-mann dosti manj prostora, kot pa v v!li Geiringer, kjer je bil poprej mladinski hotel. Največ prihodov so zabeležili v hotelih druge kategorije in gostiščih. V primerjavi z letom 1956 so zabeležili v lanskem letu 13.117 več tujih turistov in 68.104 nočnin, kar pomeni da so zabelež-li za skoraj 19 odst. več prihodov in za več kot 41 odst. več nočnin. Povprečno je prišlo vsak dan v naše mesto 521 turistov, medtem ko je bilo dnevno povprečno registriranih 1.693 nočnin. To pomeni, da se je vsak turist, ki je prišel v naše mesto, zadržal povprečno 2,3 noči v nasprotju z 2,8 v letu 1956. Ce pa upoštevamo samo tuje turiste, ugotovimo, da se je povprečni odstotek nočnin dv'gnil od 2,37 na 2,82. Ko govorimo o povprečju nočnin, je zanimivo vedeti, da so najvišje številke zabeležila zasebna stanovanja, nato campingi, sledijo mladinski hoteli in potem šele hoteli in gostišča. Največji promet je bil seveda v poletn!h mesecih, lani >v avgustu in septembru, ko so zabeležili 27,18 odst. vseh prihodov in 26,56 odst. od skupnega števila nočnin. Pri tem je treba seveda upoštevati, da niso vsi tujci, ki pridejo v naše mesto, pravi turisti. Statistika priča, da J« naše me.4lo ob;skalo največ avstrij. skih turistov, ki jih je bilo 16.807; sledijo Jugoslavija — 9.278, Nemčija — 8.394, Amerika — 8.018, Francija — 7.369, Švica — 3.523, Anglija — 2.832, Grčija — 2.119, itd. Ti podatki se nanašajo na pri- jave v tržaških hotelih in g°* st-ščih. Kar se nočnin tiče, je š* vedno na prvem mestu A*' strija s 33.902 nočninami, sledijo pa; Nemčija — 16.241, A' merika — 14.943, Jugoslavij* 14.592, Francija — 11.182, Anglija — 6.606, Švica — 6.502, Grčija — 6.439, Argentina 2.011, itd. Omenimo naj, da je na št* vilo prihodov in nočnin tuj n turistov vplival v velik) mer' dotok jugoslovanskih turistov, saj so v primerjavi z letom 1956 zabeležili nič manj kt» 226.81 odst. več prihodov 262.36 odst. več nočnin jugoslovanskih tur;stov. HOROSKOP ZA DANES — OVEN (od 21. 3. do 20. *•)• 'atelJ' Ne prepuščajte se Pn^^raj stvom, ki ste jih do zaničevali. Izbirajte srednj pot. BIK (od 21. 4. do 20. »•'-Majhna neprijetnost, k’, bolj zunanja kot bistvena se bo končala s prijetnim bilom. cjt» DVOJČKA (od 21. 5. do "• 6.). Postavite se po robu«« vozi, ki vas prežema. Mo*»J stava s prijetnim in uspesn zaključkom. d« RAK (od 21. 6. do 22. 7.1 V vaših poslih bo, P”s gku, nerazumljivega zastoja, šajte na to reagirati. . LEV (od 23. 7. do 22. K vam domov bo prišla o IV V Hill UUlliv* i- _rPČ0, ba, ki vam bo prinesla * DEVICA KOZOROG (od 22. i • ^ 20. 1.). Vnete razpr^*’var;ti. znale vse skupa^meS oseba. Posegla bo P* ki bo vse izgladil8* dQ ,fl, VODNAR (od 21 a. 2.). Energično bost,f privedi® pade in to vas b0 v do smotra. Ao 20. 8^' RIBE (od 2°. 2boSte le c** Z razpravljanjem .. diplo- izgubljali. Bodl nit« »« matični in potegnit* vase Dva značilna dododh Ko postane proizvodnja večja od kupne moči, zavzame borba za tržišče zelo ostre oblike. Za kapitalizem je značilno, da se ta borba vedno bolj zaostruje, širi. in Spreminja svoje oblike. Na sodobni ravni koncentracije kapitala pa je ta borba postala še bolj komplicirana. Stare oblike konkurence so zginile, država je prevzela base vlogo činitelja in kre-Pi konkurenčno moč proizvodnje, hkrati pa brani proizvodnjo na nacionalnih trsih pred zunanjo konkurenco. V obeh primerih se Uporablja vrsta novih sredstev, ki delujejo mnogo bolj Učinkovito od dosedanjih, klasičnih sredstev zaščite in re s tem vodijo do mnogo bolj ostrih spopadov v borbi za tržišče. Dva dogodka v preteklem tednu sta v tem pogledu zelo značilna. V sklopu mednarodnih političnih nasprotovanj sta bila le zabeležena; reakcija nanje ni prišla do izraza, kar pa nikakor ne zmanjšuje njune-Sa gospodarsko - političnega Pomena. Prvi dogodek je razprava Ha zasedanju GATT (»Splošni sporazum o carinah in trgovini«) o omejitvi uvoza v Zahodno Nemčijo. To je že drugič, da se v tej organizaciji o tem primeru Razpravlja. Zahodna Nemčija ima namreč že dolgo časa nenavadno aktivno plačilno bilanco. Ta država je Slede likvidnih rezerv zlata in konvertibilnih deviz druga država na svetu takoj za ZDA. Njene rezerve že zdavnaj prekašajo tudi britanske rezerve, in spada v vrste tistih redkih kapitalističnih držav, ki nimajo nobenih skrbi s plačilno bilanco. v normalnih pogojih ne bi bilo nič bolj naravnega, kot da bi Zahodna Nemčija vodila liberalno Uvozno politiko. Toda to se ne dogaja. Dokler še ni nastal tak Položaj glede njene plačilne bilance, je Zahodna Nemčija zaradi zaščite bilance uvedla določeno omejitev uvoza. In sedaj je 18 odstotkov njenega uvo-2a pod omejitvijo (kontingenti, dovoljenja in podobno). Tu gre na splošno za Sjivež in kmetijske proizvo-, • t. j. proizvode, za katerih uvoz v Zahodno Nemčijo, je zainteresirano veliko število držav. Lanf SD‘*.ria basedanju GATT te države jo vprašanje sprožile in zahtevale od Zahodne Nemčije, naj omejitve ukine. No, Nemčija tega ni storila. Zaradi tega je postala letos razprava o tej zadevi bolj o&tra. od 37 predstavnikov držav članic Splošnega sporazuma o carinah In trgo-vini je večina zahtevala, haj se omejitve ukinejo. Zastopnik Zahodne Nmčije je hašei podporo samo pri nekaterih državah članicah "Vropske gospodarske skupnosti. Tudi to dejstvo ni brez pomena, če upošteva-*h°, da predstavniki te skupnosti pogostokrat izjavljajo, ?a skupno tržišče šestih zahodnoevropskih industrijskih držav ne bo v škodo gospodarstvu ostalih držav, j: koncu razprave je veči- na delegatov izglasovala re-•oiucijo, ki zahteva od Nein-^ Je. naj ponovno prouči 8voj sklep o omejitvi uvoza. pri tem je značilno, da 80 Ukrepi, ki so jih nekoč ;”edli, da bi zaščitili plačilno bilanco, sedaj, čeprav prvotnih razlogov ni več, vedno v veljavi. Splošno Jtjenje je, da niti zahteva ečine držav članic GATT h!L vplivala na vlado Za-odne Nemčije, da bi svoj KleP spremenila. **uedai ne gre več za za-*to plačilne bilance, tem- nanje konkurence tem proizvodom. Drugi dogodek je bil zar beležen v ZDA. Eden izmed naj večjih koncernov ameriške elektroindustrije «Ge-neral-Electric« je začel ostro kampanjo za preprečen j e uvažanja težkih strojev in naprav za električne centrale ne glede, iz katere države prihajajo. Uvod v to akcijo je bila neka licitacija za nabavo sedmih generatorjev za centralo na reki Missouri v državi Dakota. Ko so odprli zalepke s ponudbami, so ugotovili, da je bila švicarska tvrdka za 9.5 milijona dolarjev cenejša od. najugodnejše ameriške ponudbe. Licitacijo so iz «formalnih» razlogov razveljavili. Na ponovni dražbi je bila najugodnejša ponudba «General-Electric»! Ta ponudba se je razlikovala samo za nekaj sto tisoč dolarjev od prejšnje najugodnejše švicarske ponudbe... »General-Electric« je nato začela akcijo za prepoved uvoza vseh težkih električnih strojev in naprav za električne centrale. Njeni argumenti so naslednji: 1. tuje tovarne, ki ta material nabavljajo, ne poskrbijo hkrati za delavnice za popravila in v primeru poškodb ne pošljejo strokovnjakov in 2. v primeru sovražnosti lahko te tovarne odpovejo pošiljanje nadomestnih delov in spravljajo tako v nevarnost funkcioniranje že postavljenih naprav. Zato se po mnenju «G.-E.» tako važne naprave ne smejo uvažati iz inozemstva ne glede na ceno. To ni prvič, da ameriške tovarne izkoriščajo varnostne razloge zaradi zaščite notranjega tržišča s strani inozemske konkurence. Ti argumenti so že igrali glavno vlogo v nekdanji okrepitvi zaščite industrije ur. Nekoč so razlagali potrebo državne intervencije na tržišču volne, ker so jo nujno potrebovali za izdelavo vojaških oblek. Bistvo teh «argumentov> in kriterijev je takšno, da se lahko uporabi za vsako proizvodnjo, ker je čas ukinil prejšnje meje med »strateško« in »nestrateško* proizvodnjo. Zaradi tega so tudi nevarne za mednarodne gospodarske odnose. Zahteva »General-Electric« ni bila zaman. Državni urad za bbranibno mobilizacijo jo je upošteval in sedaj že proučuje, da bi ugotovil ali in v kakšni meri predstavljajo nabave težkih električnih strojev nevarnost za državno varnost ZDA. Pozitivno stališče do te zahteve bi lahko odprl apetite za nove in podobne zahteve. Od leta 1952 do 1957 so uvozili v ZDA takšnih strojev in naprav za električne centrale v vrednosti za 61 milijonov dolarjev, medtem ko je ameriški izvoz prav takih strojev znašal 840 milijonov dolarjev. Iz tega sledi, da bi «General-Elec-tric> in njej podobni s prepovedjo uvoza dobili relativno malo, čeprav tudi teh deset milijonov dolarjev ni podcenjevati. Zato gre bolj za zajamčen j e popolne svobode za njihovo politiko cen na notranjem tržišču, za zagotovitev monopola pri domačih licitacijah. V. M. Zakaj ne... RIM, 14. — Zvedelo se je, da je pesnik Ezra Pound dobil vizum za vstop v Italijo (kar ni čudno, če se pomisli, da je mož med vojno delal po radiu propagando za zmago orožja osi Rim - Berlin). Ne ve se še točno, kdaj namerava Ezra Pound priti v Italijo. % Zadnje dogodke v Alžiriji so v Parizu spremljale fašistične demonstracije V Surčinu pri Beogradu novo medcelinsko letališče Ko bo zgrajeno to letališčex se bo znatno zmanjšala pot za mnoge proge, ki peljejo sedaj preko Rima Pred nedavnim so pričeli v Surčinu pri Beogradu graditi novo letališče, na katerem bodo lahko pristajala najsodobnejša potniška in transportna letala. Letališče bo oddaljeno od središča Beograda 17 km. Z izgradnjo novega letališča bo postal Beograd važno letalsko prometno križišče, v katerem se bodo križala številna zračna pota letal, ki letajo iz Evrope v Azijo. Za sedaj ima to pomembno vlogo letališče v Rimu, ki' je edino medcelinsko letališče v južni in jugovzhodni Evropi, Vendar je pot letal zaradi pristanka na rimskem letališču precej daljša, kot pa bo potem, ko bo zgrajeno beograjsko letal;šče. Novo letališče pri Surčinu bo imelo znatne prednosti za medcelinski zrač. ni promet. Samo nekaj podatkov zgovorno kaže, za koliko se bo skrajšala zračna pot letal različnih letalskih družb,, potem go bodo letela preko Jugoslavije in pristajala na beograjskem letališču. Letalo, ki obratuje na progi London-Carigrad, prevozi se- daj 3035 km, pot preko Beograda pa bo krajša za 521 km. Na liniji Amsterdam-. Beirut prevozi letalo s pristankom v Rimu 351Q km, pot preko Jugoslavije pa bo krajša za 294 km. Zračna pot Am-sterdam-Carigrad se bo skrajšala za 905 km, pot Pariz-Carigrad pa za 407 km. Od Frankfurta do Carigrada bo letalo vozilo. 772 km manj, če bo pristalo na novem beograjskem letališču namesto v Rimu. Beograd ima med drugim edinstven središčni položaj na linij; zapad-vzhod, kar ne velja za nobeno drugo središče sosednih držav, prav tako ne za Rim. Betonska steza novega letališča bo dolga 2555 m in široka 60 m. Po dokončni izgradnji letališča bo dolga 3500 m. Ker mora vsako letališče u-strezati določenim navigacijskim, meteorološkim in geografskim pogojem, so tud’ za letališče v Surčinu opravili vse potrebne meritve in preiskave, ki so pokazale, da ima bodoče beograjsko letališče vse omenjene pogoje. Zato bo novo beograjsko leta- ............ miiiiimn.......................................... mm Sramoten ndarec prestiža ZDA v Latinski Ameriki Podpredsednik Nixon je znatno prej kot je bilo določeno po programu l/si obiski Ulisona v Venezueli so bili odpovedani in razgovori so bili samo na veleposlaništvu ZDH - lila poti v VVashington se bo podpredsednik ustavil še v Portoriku CARACAS, 14. — V glavnem mestu Venezuele so se nadaljevale demonstracije proti obisku ameriškega podpredsednika Nixona, ki so jih organizirali študenti, hkrati pa se je vlada sestala z voditelji političnih strank, da bi proučila položaj, ki je nastal po tem, ko so ZDA poslale svoje čete v Karaibsko morje. Predsednik vlade Larraza-bal je včeraj popoldne obiskal na ameriškem poslaništvu podpredsednika Nixona in se mu opravičil za incidente. Nixon mu je izročil poselJn&JlEisen-nowerjevo pismo. Malo po tem razgovoru s predsednikom vlade je Nikon imel tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da je odpovedal vse obike, ki bi ga prisilili na to, da bi moral zapustiti poslaništvo, in da se bodo vsi razgovori v programu vršili v prostorih ameriškega poslaništva. Nixon je hkrati povedal, da bo zapustil Caracas z letalom v noči od srede na četrtek in da pripisuje komunistom krivdo za sovražen nastop prebivalstva proti njemu. Na tiskovni konferenci je Nixon izjavil med drugim: «Ni lahko prenašati to, kar sem doživel na današnji dan. Ni prijetno, če vas pokrijejo s pljunki od nog do glave in trpeti, da nekdo pljune moji ženi naravnost v obraz«. Nikon je dodal, da je vlada podcenjevala značaj in obseg pro-tiameriških demonstracij. «Ce bodo izgubili kontrolo nad tem, kar smo doživeli danes, bo prišlo do precej hujše diktature od Jimenezove«. V nadaljevanju je Nixon izrazil prepričanje, da pretežna večina demonstrantov niso bili komunisti, da pa so demonstracije vodili komunisti. Kar se tiče njegove osebe, je Nikon dejal, da bi nadaljeval obiske, da pa noče, da bi bil zaradi tega kdor koli izpostavljen nevarnosti in je zaključil: «Trdno sem prepričan, da morajo vsi Američani delati na to, da bi se izboljšale raz- mere, v katerih živijo narodi tega kontinenta in smatram, da bi ZDA morale spremeniti svojo politiko do dežel Latinske Amerike«. (Mogoče je bil obisk v Venezueli zanj vendarle koristen!) Tudi predsednik vlade, admiral Larrazabal, je imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je vlada v stanju zaščititi podpredsednika Nixona in dejal: »Nekateri mislijo, da je treba vladati s palico, drugi pa mislijo, da smo šibki. Toda jaz ne bom dal nikoli ukaza, da se ubije en sam Venezuelanec, kakor ne morem po drugi plati dopustiti sramotnih dogodkov, kakršni so bili včerajšnji. Vendar pa upam, da se bo položaj v kratkem normaliziral. Imamo nekatere, ki hujskajo to mladino in jo spreminjajo v orodje neredov; ugotovili smo, da so mnogi od teh pri- staši prejšnjega režima«. Ob koncu je Larrazabal še zatrdil, da je vlada kos položaju in da bo vzpostavila red. In res — v Caracasu so se demonstracije ponovno začele okrog 7. ure zvečer po krajevnem času. Po mestu, predvsem po središčnih ulicah, patrulirajo skupine vojakov. Danes dopoldne je venezuelski odpravnik poslov v Wa-shingtonu izročil na državnem tajništvu ZDA noto, s katero venezuelska vlada obvešča vlado ZDA, da je sprejela vse potrebne ukrepe, da zajamči osebno varnost Nixoria ter prepreči ponovitev demonstracij. Nota bajg zvrača odgovornost za demonstracije proti podpredsedniku ZDA pristašem bivšega predsednika Jime-neza. Oddelki vojaške policije so danes napravili kordon okrog veleposlaništva ZDA v Cara- (iiimimiifiiittiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimn Močna eksplozija v tovarni zdravil Neki delavec je izgubil življenje, zelo velika pa je materialna škoda MILAN, 14. — Danes zjutraj ob 5.15 je prišlo do močne eksplozije v tovarni zdravil »Bracco« v Ul. Folli 50 Eksplozija je nastala v nekem kotlu. Posledice so bile zelo hude. Življenje je izgubil 36-letni Giulio Romanel-lo, ki je delal v nočni posadi. Pritekli so sicer drugi delavci, toda zaradi strašnega dima in drugih manjših eksplozij so se morali umakniti. Za Romanella ni bilo nobene pomoči. Ko so končno bolničarji vendar prišli do njega, je bilo njegovo truplo že vse zoglenelo in skoraj neprepoznavno. J*;. za zaščito določenih proizvodov na notranjem za preprečenje zu- Za gospodarski preporod Trsta (Nartal jevanje s 3. strani) SR hkrati obveizuje, da bo kv ft )* ustanovitev visoko “t-iranih strokovnih šol, tUe°t>0-lniteV univerzitetnega o- ’ hi naj postane žarišče sponfirskih, socia]nih in kul. Po i r,Ved za Srednjo Evro-*a m >n Daljni vzhod; študijskih podpor i-Ha m-shim študentom, za u-,ov.‘lev ljudskih knjižnic v *a u ! ‘ •hrajih itd., pa tudi h>ločn,'lnOV’tev stalnih in po-šlavniu ’tali3an*hih knjižnic v bi . hrajih Istre, kjer naj vriila tudi redna umet- »iika *°stovanja iz Itaiij*. O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH NARODNE manjšine GleHp , ihanji;, w°venske narodne Izvedb ^ ,zallteva ISS popolno ščit; ? ^'en* ustave o za- tern. ' aro<)nih manjšin in ■ Ostahn0pravnost Slovencev z )J»nsk j1 državljani v držav-Pravi(. / Političnih in verskih Pr«vn„ Pri dostopu v u-d« j,r jo sodne službe ter tvoega predstavništva v vseh voljenih političnih funkcijah. Odprava obstoječih zapostavljanj ter organizacija slovenske šole * posebnim zakonom in ureditev ekonomskega in sociainegH staleža učečega in upravnega osebja slovenskih šoi. Svobodna raba slovenskega jezika v aktivnih in pasivnih odnosih z upravnimi in sodni-mj oblastmi. Podpora slovenskim kultur nim, gospodarskim in šport-Ijim organizacijam ter ustanovam raj se daje pod enakimi pogoji kot italijanskim. Od slovenske narodne manjšine zahteva ISS s svoje Stranj državljansko lojalnost s priznanjem italijanske uprave in v spoštovanju republiške ustave. Na ta način bo preprečeno umetno porajanje nacionalističnih špekulacij, ki so povzročile v preteklosti tako težke zao'ete v življenju mesta. ZA PRAVIČNO SISTEMIZACIJO NAMEŠČENCEV BIVŠE ZVIJ V pretekli zakonodajni dobi je ISS izvedel intenzivno akcijo, da na eni strani prepreči sprejetje zakona, ki zavrača upravičena pričakovanja nameščencev bivše ZVU, ter za ustanovitev »posebnega or. ganika do izčrpanja«, ki bi u-poštevsl njihove pogoje nastavitve, med katerimi je osnoven oni o nepremestljivosti; na drugi strani pa si je ISS prizadevala, da bi bili kategorijam, ki so neupravičeno prejemale nižje plače, priznani pripadajoči poviški plač ter ostale pravice, odgovarjajoče ootrebam življenja, za jjrimer nesreče, bolezni, invalidnosti in starosti. ISS bo nadaljevala to svojo akcijo za predložitev zagonskega osnutka o ustanovit, vi «pocebnega organika do izčrpanja«; ta osnutek se že pri. pravlja na podlagi izkušenj in ob sodelovanju najsposobnejših sindikalnih predstavnikov nameščencev bivše ZVU. JAVNA DELA Javna dela so postavljena na zadnje mesto v socialističnem nrogramu; kajti vsak je sposoben napisati seznam jav- nih det, k; naj se zgrade, k,i pa so lahko koristna ali nekoristna glede na to, ali bo podtika za Trst prispevala ali ne k.pierodu emporija. Javna dela morajo biti posledica določene politike, a ne njen pogoj. Poleg tega ISS protestira proti špekulacijam, ki se delajo z imenom Trsta, ko demsgoško naslavljajo na njegovo ime kredite in dela, ki dejansko služijo vsej državi, kot so to obmejne avto-strade in železnice. Odločilne in bistvene so za Trst investicije na spodbudo ni proizvodnjo industrije: spričo tega je potrebno jemati v jroštev takšna dela, ki rpadajo v ta okvir. Spopolnitev pristaniških na. prav, rmrežja železnic in av-tostrad zgraditev krajevne termoelektrarne so po mnenju ISS v tem trenutku najpotrebnejša , dela. Zgraditev ljudskih stanovanj le eno najvažnejših del, ki.jih je ireba izvesti kar najhitre. Jc. Ogromna pa je škoda v tovarni, kjer so polomljeni dragoceni stroji, izruvani okenski okviri, velike steklene stene pa razbite. Skoda znaša več desetin milijonov. Vzrokov eksplozije pa še niso ugotovili. Slaba sreča REGGIO CALABRIA, 14. — Slabo je izkupil ribič Giuseppe Alfonsetti v borbi z veliko mečarico (pešce spada). Zvedelo se , je, da se v vodah blizu Scille nahaja mečarica in Alfonsetti je imel «srečo», da je ribo zasledil in jo sijajno zadel s harpuno. Riba je podivjala in ko se je hotela osvoboditi harpune, se je tako premetavala, da je padla v čoln, kjer sta bila poleg Alfonsettija še dva ribiča. Močna pošast je tako udrihala z repom in «mečem», da je Alfonsetti, ko ga je krepko zadel uradec z repom, padel iz čolna. Pri padcu se je močno udaril v glavo in roke. Tovariša sta ga rešila iz morja. Eden od ribičev pa je prerezal vrv harpune in riba je zopet padla v morje. casu, tako da se ljudje niso, stih, mogli približati poslopju na manj kot 200 m. Drugi agentje pa so stražili okrog predsedniške palače. Nenadoma se je v pozni uri izvedelo, da je Nixon ta večer odpotoval iz Caracasa z letalom v ZDA. Preden bo prispel v Washington, se bo ustavil v Portoriku. Veseli pohod starih avtomobilov PARIZ, 14. — Zdi 'se, da mnogih Francozov niti ne spravijo dosti ne v dobro ne v slabo voljo dogodki, ki se jih vendar dokaj neposredno tičejo, kot na pr. zadnji dogodki v Alžiriji. Talko je včeraj s Plače de la Concorde odpeljalo deset starih toda popolnoma preurejenih in krasno pološčenih avtomobilov. Ti starj avtomobili so med vožnjo prav veselo pokali in delali trušč. Gre namreč za najstarejše avtomobile, ki so v Franciji še «pri življenju«. Sprevod se je pričel z nekim belim avtomobilom iz 1. 1898, s-; je' imel namesto volana še »klasično« krmilo. Sledil mu je častitljivi Dion-Bouton z bleščečimi bakrenimi svetilkami. Vmes je bil tudj omnibus z zastorčki z resicam ter čipkastim dežnikom, ki je ščitil voznika. Na koncu sprevoda je bil »najmlajši# avto: neki Delage iz 1 1910, ki je imel nalogo, da eventualno tudi poriva vozila, ki bi st morala držati minimalnih hitrosti. Ta vozila, ki so pr; občinstvu zbudila mnogo zanimanja in komentarjev pri turi- lišče registrirano kot medcelinsko letališče. Ko bo novo letališče popolnoma zprajeno in opremljeno z vsem potrebnim, bo lahko odpravilo v eni uri 40 letal. Projektanti novega letališča so inž. Nikola Rajičkovič, inž. Miloš Lukič in inž. Peter Mi-lojčič. > Na novem beograjskem medcelinskem letališču, ki bo ^tajvečje v južni Evropi, bodo lahko pristajala do 135 ton težka letala. Tud’ «Tu-114», za zdaj najbolj dovršeno potniško letalo na svetu, bo z lahkoto pristajalo na novem letališču. Dober plen finančnih straž TURIN, 14. — Finančne straže so danes napravile konec močno razpredeni tajni trgo-vihi s švicarskim tobakom. 2 osebi so aretirali, dve drugi prijavili sodnim oblastem, zaplenili pa so neki avto, kamion in še nad 100 kilogramov tujih cigaret. Ze nekaj časa so finančne straže pazile na dve sumljivi osebi, 37-letno Michelino Gros-so ter 28-letnega Adriana Cre-paldija. Vendar niso mogli najti ničesar, kar bi dokazovalo kako tajno in nedovoljeno delovanje. Toda 8. avgusta so od Aoste da Turina zasledovali «Aurelio», na kateri sta se peljali omenjeni osebi in pri tem so odkrili »skladišče« tihotapcev. Crepaldi in Grosso sta raztovorila z avtomobila 4 zaboje, v katerih je bilo 119 kg švicarskih cigaret in jih odnesla v hišo. Tedaj so finančni stražniki vdrli v hišo ter aretirali in prijavili oblastem obadva. Pozneje sta bila prijavljena sodišču še dva njuna «sodelavca» iz Aoste. Sedaj raziskujejo, kako so mogle cigarete prihajati iz Švice v Aosto. Zaradi potresov preselitev prebivalstva LIZBONA, 14. — Na otoku Faial (Azori) se že dva dni ponavljajo močni potresni sunki. Človeških žrtev do sedaj ni bilo, pač pa se je zrušilo že 500 hiš in na cestah so nastale do,'20 cm široke razpoke. Preplašeno prebivalstvo se je utaborilo na cestah blizu morja. Oblasti so ukrenile potrebno za postopno e-vakuacijo prebivalstva, ki ga bodo preselili na dva druga bližnja otoka. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinttvmiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dvakrat je in zopet oživela Deklici, ki je med požarom dobila hude opekline, se je med operacijami dvakrat srce po več minut ustavilo in nato zopet začelo biti k ■ so trobeč peljala po Cham’”- Elysees, so namenjena v Bruselj, kjer bodo baje razstavljena na svetovni raizstavi. Dobro sprejet Germijev film Slamnati mož» CANNES, 14. — Danes zvečer je bil na vrsti na mednarodnem, . filmskem festivalu italijanski film »Slamnati mož« režiserja Germija. Film jz bil zelo prisrčno sprejet pri kritikih. Pri predvajanju je bil navzoč Pietro Germi, pa tudi Franca Bettoja, Luisa del-la Noce ter Edoardo Nevola. NEAPELJ, 14. — Jutri bo prispela iz Avstralije 7-letna Maria Toffolon, hčerka nekega italijanskega izseljenca, ki je poznana kot deklica, ki je «dvakrat umrla in zopet oživela«. Lant maja meseca je dobila deklica hude opekline med nekim požarom. Ko so jo pripeljali v bolnišnico, so zdravniki dejali, da jo lahko lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Lisica zvitorepka To pot sta morala za tri leta v zapor dva carinika (bivša) GENOVA, 14. — Aretirali so bivša carinika Carla Sagona ter Vincenza Anchinija, ki bosta morala presedeti po tri leta zapora, namesto da plačata prvi 116 milijonov in drugi 49 milijonov globe. Oba sta s sodelovanjem drugih oseb pustila, da so odšle iz genovskega pristanišča v 1. 1947-48 velike količine sladkorja brez carine. Anchini je prejel za vsak kamion sladkorja, ki je šel iz pristanišča brez carinskega pregleda, po 250.000 lir. V milanski Scali so v torek prvič v Italiji izvajali melodramo češkega skladatelja Leoša Janačka ((Lisica zvitorepka«, ki Je bila odlično pripravljena in zelo toplo sprejeta. Tako je Janaček po «Jenufi» in «Katji Kabanovi« sedaj poznan v Italiji že po svojem tretjem delu. Na sliki Je Mariella Adani kot Lisička. — Isti večer je bil na sporedu tudi balet tržaškega skladatelja Giulia Viozzija uVaje na odru* reši «še samo čudež«. Deklica je morala prestati 12 kirurških posegov, med katerimi so se dvakrat pojavili znaki kataleptične mrtvaške o-trplosti. Maria je navidez «u-mrla» prvič 12. julija, ko se ji je srce ustavilo za 12 minut. Ko so jo pet dni nato zdravniki zopet operirali, se je srce ponovno ustavilo ter pričelo zopet biti po 25 minutah. Deklica je ostala še nekaj časa v bolnišnici, nakar so jo odpustili kot popolnoma zdravo. Vrnila se je v Wer-ribee South k staršem, štirim bratom in sestram ter starim staršem. Ljudje so to sprejeli kot čudež in sedaj potuje deklica v Padovo, «da se zahvali sv. Antonu«. Umrl v vlaku Vlak, ki je v torek pozno popoldne prihajal iz Novare, se je ustavil na postaji Mor-tara, ker je neki inozemski potnik nekaj minut prej nenadoma umrl, najbrž zaradi srčne kapi. Bil je duhovnik Johann Oberlacher, star 62 let iz Tessemberga v Avstriji. Trije mrtvi pri preizkušanju signalnih nabojev AUGUSTA, 14, — V centru za prctipodmornišlko vežbanje so poskušali majhne signalne naboje Pri tem je eden teh nabojev eksplodiral ter tako poškodoval tri mornarje, da so umrli med prevozom v bolnišnico. Ranjeni so bili še štirje drugi, vendar je le eden ostal v bolnišnici, ker je njegovo stanje resno. ««------ ANCONA, 14. — V knjižnici mestnega poveljstva se je ustrelil upokojeni general Gio-vanni Maselli, ki je imel 65 let. Ze nekaj časa ga je mučila močna potrtost, Tri četrt milijona za 30 pisem V Hamburgu imajo vsako leto pomladno dražbo pisem in rokopisov ljudi, ki so postali slavni na kateremkoli področju znanosti in u-metnosti. V torek, ko se je ta dražba pričela, je neki Švicar plačal 5.200 mark (okrog tri četrt milijona lir) za trideset pisem in razglednic, ki jih je pisal Franc Kafka med 1908 in 1923. To je bila v torek najvišja cena. Za 12 Goethejevih pisem pa je nekdo plačal 4.900 mark (okrog 640 tisoč lir). Med vso dražbo bodo ponudili v prodajo 675 pisem, ki so jih napisali slavni pesniki, pisatelji, umetniki, znanstveniki in evropski državniki. Tečaji za italijanski jezik in kulturo Milanska, univerza bo irganizirala poleti v jargagnano del Garda, aokrajina Brescia, mednarodne tečaje za italijanski jezik in kulturo. V tečaj se lahko vpiše zsakdo. Tečaji so razdeljeni na dve sekciji; prva bo od 3. do 24. avgusta, druga od 24. avgusta do 14. septembra. Na razpolago bo tudi manjše število štipendij. Vpis je pri tajništvu mednarodnih tečajev na milanski univerzi, 4\ piccolo teatro» obstaja 11 let Včeraj je milanski «11 piccolo teatro« izpolnil e-najst let obstoja. Ustanovila sta ga Paolo Grassi in Tržačan Giorgio Strehler. V tej dobi je gledališče postavilo na oder 78 del, od katerih ie 38 italijanskih (18 novosti) in 40 tujih (26 klasikov ter 14 novosti). Predstav je bilo 3.077, od teh 2.391 v Milanu, 470 v 60 drugih italijanskih mestih in 216 predstav v 51 mestih 17 tujih držav. Skupina, ki igra »Slugo dveh gospodov«, se sedaj nahaja v Nemčiji in je včeraj zvečer nastopila v Frankfurtu. Soraja filmska igralka? Princesa Soraja, ki je sedaj na počitnicah na Bermudih, je prejela ponudbo za več kot 250 tisoč dolarjev, če bi nastopila v filmu, ki bi približno prikazoval njeno življenje. To je povedal producent Philip Waxman, ki pa ni hotel povedati, kakšen je bil odgovor bivše cesarice. Dejal je le, da je z njo govpril po telefonu. Kot je znano, je v določilih o «pokojnini» princesi So-raji točka, po kateri je bivši cesarici prepovedano nastopiti v filmu. V nasprotnem primeru bi namreč izgubila pravico do dajatev, katere ji je priznala perzijska država. Poljski avti z italijanskimi linijami Projektant za avtomobilske karoserije Ghia je podpisal pogodbo za 70 tisoč dolarjev, da naredi načrt za novo karoserijo avtomobila Varšava. Ce bo načrt sprejet, je možno, da, bodo na Poljskem začeli izdelovati avtomobile z novo karoserijo v začetku 1962. Ghia bo pripravil načrt za prihodnji oktober. Varšava je avto nekoliko zastarelih linij kakor ruska Pobeda. S. Loren zaradi obleke v Parizu Sofija Loren je prišla s Pontijem v Pariz, potem ko je prebila nekaj dni na svojem domu v Švici po povratku iz Cannesa. V Parizu se namerava ustaviti približno teden dni. Glavni namen njenega prihoda v francosko prestolnico je obisk v Maison Dior, kjer ji pripravljajo o-bleko za 29. maj, ko bo prisostvovala v Londonu gala predstavi svojega filma »Ključ«. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 15. maja 1958 ŠPORT MED SLOVENSKO MLADINO Med slovenskimi plezalci 4. alpinističnega odseka «PIa-ninskega društva v Trstu» Alpinistični tabor v Vratih, avgusta 1954. Bivak št. 'i V okviru naše ankete o Športnem udejstvovanju slovenske mladine na Tržaškem, posegamo danes na povsem drugo področje, izbrali smo si alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva v Trstu. Mogoče se bo komu zdelo čudno, zakaj smo se lotili enega samega odseka nekega društva, ne pa najprej društva kot celote in šele nato njegovih odsekov. Odgovor imam pripravljen. Planinsko društvo v Trstu je eno naših najbolj aghnih športnih društev in njegovo področje je tako obsežno, da bi ga v enem samem sestavku ne mogli zajeti z vsemi potrebnimi podatki. Danes torej nekaj več o alpinističnem odseku, ki je nekak simbol planinstva, drugič pa o drugem. Mnogi nedeljski izletniki, ki zahajajo v Glinščico, lahko vidijo tu in tam v strmih stenah mladeniče, ki se s trudom in počasi vzpenjajo. Skoraj nehote se takrat slovenskemu obiskovalcu Glinščice vsili vprašanje: Ali je med njimi tudi kakšen Slovenec, ati pa gre le za člane italijanskih alpinističnih klubov iz Trsta? Danes lahko damo na to vprašanje točen odgovor. Po naših strminah plezajo tudi slovenski planinci! Od kdaj, kje, kako in zakaj pa naj nam povedo sami na naša vprašanja: — Kdaj ste ustanovili alpinistični odsek? — Naše planinsko društvo je že takoj po vojni organiziralo plezalne tečaje, vendar pa ljubiteljev te panoge takrat ni bilo. Tečaji so zaradi tega kmalu zamrli in mrtvilo je vladalo do l. 1954, ko je odbor »Planinskega društva* sklenil plezalno dejavnost obnoviti, Prvega tečaja l. 1954 se je udeležilo 5 mladeniče«, ki so bili nato tudi 15 dni na alpinističnem taboru Planinske zveze Slovenije. Na tem taboru so preplezali za začetnike še precej zahtevne smeri. — Nam lahko navedete katere? — Najzahtevnejši sta bili Dolga nemška smer in Bavarska smer v severni steni Triglava. Značilno za nas je, da. s njo doslej vedno pleza-rili le v triglavskem pogorju. Letos pa smo se odločili, da se iztrgamo iz objema o-čaka Triglava in da se pre- izkusimo tudi drugje. Doslej smo izvedli Sli skupnih vzponov, kar je že precej. — Kako je trenutno z vašim delovanjem? — Zadnje čase mladina ne odgovarja v zadovoljivem številu na naše pobude 'Ze dvakrut je temu vzrok bojazen pred dozdevno nevarnostjo plezanja? Vendar pa hočemo prav na tem mestu poudariti, da ni v plezanju nobene nevarnosti, če se plezalec drži predpisov in ne posegu preko svojih moči in tehničnega obvladanja plezalne teorije. Preden dovolimo začetniku še tako lahek vzpon, mu nudimo prej vso potrebno tehnično in moralno pripravo. — Kakšen je vaš društveni ustroj? — Imamo pripravnike in člane. Za vključitev med člane mora pripravnik obiskovati tečaj za začetnike, nato pa v spremstvu starejšega člana izvesti . Vzpon tretje stopnje. Člani so dolini letno preplezati vsaj tri smeri od tretje stopnje navzgor. — Kako trenirate? — Za trening imamo pri nas idealne pogoje, posebno za sprejemanje prvih plezalnih elementom V Glinščici imamo smeri za začetnike in tudi za take, ki so sposobni za smeri šeste stopnje. — Kako ste preskrbljeni z opremo? — Za sedanji obseg našega delovanja je i mamo se kar dovolj. Preskrbel nam jo je osrednji odbor Planinskega društva, za kar smo mu dolžni vso zahvalo. — Kateri so vaši cilji? — Predvsem hočemo razširiti krog ljubiteljev planin in tako tudi krog ljubiteljev alpinizma v ožjem smislu besede. Pri tem pa ni noš namen šteti zgolj vzpone in upoštevati njih težavne stopnje. Ne! Mi polagamo važnost predvsem na duhovno stran plezanja. Nočemo biti samo akrobati, ki tvegajo življenje za a-vanture. Mi hočemo Vzgajati planince in plezalce v vzvišenem pomenu te besede, zavedajoč se, da lahko najde od mestnega življenja razrvani človek, le v planinstvu in v plezulstvu potrebno psihofizično ravnotežje, za katero ga je mestni vrvež skoraj povsem o- — Ce bodo vremenski pogoji ugodni, potem nas bo pot vodila predvsem v za-padne Julijce, na Viš jn na Creto Crauserio. Pozneje mislimo tudi v Dolomite na Tri Zime (Tre Cime di La-varedo. Za ture se že pripravljamo, vendar pa nam delo in študij ne dopuščata dovolj časa. •— Večkrat smo omenili stopnje. Vsi več ali manj vedo kaj ta beseda v alpi-nistiki pomeni, h°teli pa bi tudi vedeti, kako so nastale in kako se ločijo. — S širjenjem in razvijanjem alpinizma je nastala tudi potreba po "otiem načinu izražanja, ki h> bilo skupno vsem plezalcem. P šlo je do sklepa, da se posamezne smeri klasificirajo in za prvo klasifikacijsko lestvico je dala pobudo leta 1926 plezalna šola v Mo-nakovem. Toda lestvica ni fiksn.if.- V lestvici iz letu 1947, je šest stopenj. Prva in druga sta lažji. Stena ni preveč strma in nudi dovolj oprijemov in tudi tehnični pripomočki za plezanje niso nujni. Tretja stopnja zahte-ira od plezalca že določeno tehnično znanje kot je uporabljanje vrvi, klinov in o-sltrlih pripomočkov. Tudi stena je bolj strma in zahteva. več , pozornosti. Za četrto stopnjo mora biti plezalec že dobro izvežban in treniran. Tehnika plezanja ni . več enostavna in zahteva posebne prijeme. Stene pete in šeste stopnje so dopustne samo za stalno trčnirune in nadarjene alpiniste, ki morajo po.znati vse finese plezalne tehnike in * r i ropal. Kam mislite letos? V srednji Jugovi steni Glinščice imeti tudi naporom in težavam odgovarjajoče fizične in psihične pogoje. Pri šesti stopnji je namreč fizični in duševni napor včasih izredno velik, saj se dogaja, da mora plezalec ostati v stenah in v skoraj nemogočih pozicijah po cele dneve in moči. Toda še enkrat hočemo poudariti, da za pravega alpinista in posebno še za nas niso toliko važne težkoče in stopnje, kot predvsem dejavnost kot taka, saj more že ta sama od sebe nuditi ljubitelju narave in športa dovolj zadoščenja. P-zio Evropska kolesarska elita pred prvo veliko preizkušnjo «Giro d’Italia» pred vrati: io 18. start v Milanu v ne delj Evropski nogometni pokal Milan-Manchester 4:0 v povratnem srečanju Doslej je prijavljenih 12 ekip - Favoriti: Bobet, Bahlini. Poblet, Nencini, Van Looy in Gaul 41. kolesarska dirka po Italiji je tik pred vrati. V nedeljo 18. t. m. se bo podalo na dvajsetdnevno vožnjo predvidenih 15 moštev, vsako po 8 kolesarjev, ki bodo prevozili 20 etap v skupni dolžini 3411 km. Letošnji «Giro» bo sicer za okrog 400 km krajši od lanskega, zato pa predstav-, lja vrsto pomembnih novosti, ki bodo nedvomno mnogo prispevale k slikovitosti in k zanimivosti te, poleg francoskega «Toura» na j večje etapne kolesarske dirke na svetu. Med te novosti spada pred-v-em povečano število vzno-rn.v za gorsko nagrado (8 prve in 8 druge kategorije), vključitev štirih etap s ciljem v strmini, ki zantevajo od kolesarjev še posebnih napol ov ter kar tri etape na kronometer. Med zmagovalce (etapne, za gorsko nagrado, za leteče cilje itd.) bodo skupno razdelili nad 40 milijonov lir. Program, ki je bi! objavljen že pred časom iobiavili smo ga tudi mi), je bil naknadno malenkostno spremenjen zaradi nepredvidenih 'i-finičnih okolnosti kot so ceste in drugo. Največja nepredvidena sprememba pa je v tem, da bodo imeli Kolesarji namesto enega dva dneva počitka, zaradi, volitev 25. maja... Organizatorji so z nemajhnimi napori prebrodili tudi vse težave, ki so bile povezane z udeležbo inozemskih dirkačev, posebno belgijskih, brez katerih bi «Giro» danes spričo vrhunske kvalitete Belgijce, v bil živ jenjsko okrnjen. S.evilo predvidenih moštev se ni dopolnjeno. Zaenkrat se jih je prijavilo 12, in sicer Chlorodont, Mercier-Sv. Vincent (Valle dAosta), Legna-no, St. Raphael-Quinquina San Marino, Ignis, Ghigi, Atala, Asborno, Cali Broni-Girarden-go, Carpano, Torpado, Felle-grino. Pričakujejo, da se bo šc- v teku današnjega dneva prijavilo moštvo Bianchi s Coppijem in Batizem na čeiu, ki sta se pravkar nalašč za to vrnila iz Argentine. Le bežen pogled na sestav posameznih ekip daje slutiti, da je najmočnejša ekipa Carpano, ki si je v manj kot treh mesecih priborila nič manj kot 15 zmag in zavidljiv primat v klasifikaciji Desgrange-Colombo. Vidnejše zmage kolesarjev ekipe Carpano so bile naslednje: 1. Pariz-Nica (De Bruvne končni zmagovalec, Nascim-bene, Defilippis in Favero zmagovalci etap), 2. Nica-Ge-neva (Defilippis), 3. Dirka po Belgiji (Heyvaert), 4. Wevel-gcm-Gand (Planckaert), 5. Prvenstvo Zuericha (Caneiro), 8. Dirka po Flandriji (Dery-cke), 7. Antibes (Defilippis), 8. Milan-Torino (Coletto), 8. Dirka po Kalabriji (Conter-rc), 10. Liege-Bastogne-Liege (De Bruyne), 11. Dve etapi v dirki po Sardiniji (Defilippis in Derycke). Kljub temu pa favoriti za individualno končno zmago niso v moštvu Carpano, temveč v raznih drugih moštvih kot na primer Louison Bobet v moštvu Mercier St. Vincent, Nencini v moštvu Chlorodont, Baldini v moštvu Legnano. Poblet v moštvu Ignis, poleg teh pa še Van Looy in Gaul, katerih moštvi se doslej še r.ista prijavili, čeprav ju z gotovostjo pričakujejo. DIRKA PO ŠPANIJI Fornara drugi po predzadnji etapi .PALENCIA, 14. — V lo. in predzadnji etap; kolesarske dirke po Španiji, Oviedo-Pa-lencia (245 km) je zmagal Belgijec Van Luyten. Cilj je sicer prvi dosegel Francoz Graczvk, proti kateremu pa je vložil protest Spanec Itu-rat zaradi nepravilnosti. Na cilj je istočasno privozila vsa skupino s časom 7.09’37”, le Spanec Manzaneque je zaradi padca neposredno pred ciljem zaostal za 31”, kar ga je spravilo ob drugo mesto, na katero se je povzpel Italijan Fornara. Kot je bilo predvidevati, so danes mnogi kolesarji z vrha lestvice in med njimi posebno Fornara, sprožili ofenzivo proti Stablinskemu, ki pa je vse napade uspešno odbil in ohranil svoj naskok nedotaknjen. 2’50” za njim je v splošnem vrstnem redu Fornara, za 3’ pa zaostaja Manzaneque. Jutri ie na vrsti zadnja etapa Palencia-Madrid (231 km). Vrstni red v 15. etapi Oviedo-Palencia (245 km): L Luyten (Belg-) 7.09’27”, 2. Van Est (N,z.), 3. Accordi (It.), 4. Mahe (Fr.). 5. De Smet (Bel.), 6. Mas (.Sp.), 7. Hoorei-becke (Fr.). 8. Carvalho (Port ), ‘J. Fornara (It.), 10. Iturat (Sp.) itd. Splošni vrstni red: 1. Stablinski (Fr.) 87.51T3 2. Fornara (It.) 87.54.03. 3. Manz.aneque (Sp) 87.54.13, 4 Couvreur (Belg.) 87.56T9" 5. Otano (Sp.) 88.01’48”, 6. Baha-montes (Sp.) 88.02’56”, 7. San Emeterio (Sp.) 88.03’58”, 8. Lo-rono (Sp.) 88.07T1". 9. Luyten (Bel.) 88.21'4fi”, 10. Azpuru (Sp.) 88.28 02” itd. eoMtmo. rtVMCCNT -SWvn«t« T*ENT0 A CK 0**00NC ClVlCO TtftMir ■ OSCOCHtiSANU V£R0NA tor;no jilONOOVI CH, "tlT S.MARINO rmtNti CATTOLICA t.MMMITTO anskega moštva. V prisotnosti francoskega sodnika Homberga je bilo kmalu po poldnevu žrebanje nasprotnikov za igre posameznikov in dvoiic. Izid žrebanja je bil naslednji: Četrtek, 15. maja ob 14.3(1: Pietrangeli (it.)-Kumar (Ind•); Sirola (It.) - Krishnan (Ind.). Petek, le. maja ob 15.30 — dvojice: Ohe moštvi sta si v skladu s pravilnikom pridržali pravico, da sporočita imeni 1-gralcey 1 uro pred začetkom tekmovanja. Zelo verjetno pa je, da bosta za Italijo igrala Pietrangeli in Sirola. za Indijo pa Krishnan in Kumar. Sobota, 17. maja ob 13. uri: Pietrangeli (It.) - Krishnan (Ind.); Sirola (It.) - Kumar (Ind.). Lonjerci na nogometnem polju: Poročeni premagali neporočene Med lonjersko mladino je mnogo talentov za dobro moštvo Minulo nedeljo je bila na stadionu ttPrvi maju pri Sv. Ivanu zanimiva športna prireditev. Pravimo zanimiva, ker kaj podobnega ni mogoče videti vsak dan, niti vsako nedeljo in niti vsako leto ne... Lonjerski mladeniči (življenje se začne pri 40 letih), so se domenili, da se bodo pomerili v nogometu in’ to tako, da bodo na eni strani igrali samo poročeni, na drugi strani pa neporočeni. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je bila to pravzaprav že povratna tekma med obema taboroma lonjerskih mladincev, ker so nekaj nedelj prej neporočeni premagali po. ročene j 3:0. Poročenim pa seveda to ni šlo v račun (kdo ve, koliko so jih zaradi tega slišali doma?), in so svoje mlajše nasprotnike pogumno izzvali. In neporočeni bi seveda ne bili taki. če ne bi sprejeli vržene rokavice in si dejali: «Pa naj bo, saj jih bomo tako še enkrat namlatili...* Prišla je usodna (za neporočene, seveda) nedelja in skupno z 22 igralci, okrepljenimi s potrebnimi rezervami, kot se pač spodobi za pravo moštvo, so jo primahali na stadion tudi številni lonjerski simpatizerji enih in drugih ter kar dva sodnika, kar že samo po sebi dokazuje pomembnost dogodka. Naj omenimo še, da smo med obema enajstoricama zasledili poleg pravih Lonjercev tudi nekaj eoriundov*, kar je za naše prilike že kar pravi eluksus». O poteku tekme same. bi se dalo povedati marsikaj. Prvi polčas se je zaključil brez gola, čeprav so neporočeni močno napadali. Poročeni so se branili kot se za poročene spodobi (zastreljali to tudi 11 -metrovko). Največ zaslug, da je njihova mreža ostala nedotaknjena, pa je imel vratar Nino Skednjov, ki je lovil žoge kot ptiče na limanice. V drugem polčasu, ko so poročeni nekoliko spremenili postavo, pa je bila pesem drugačna. Mladi so sicer še vedno imeli lahno terensko premoč, toda iznajdljivost poročenih je prevladovala nad mladostnim poletom. «Or iun-do» Colja (bivši kolesar) je kar trikrat zatresel mrežo ne. poročenih, ti pa so le enkrat ukanili Nino ta in še takrat s pomočjo sodnika, ki je prezrl klasični offside. Poročeni so proti tej nezaslišani krivici sicer nekaj protestirali, končno pa so se (očitno vaje. ni spoštovanja ukazov) sprijaznili, posebno še, ker so imeli zmago že trdno v rokah. Poročenim gre seveda za zmago vse priznanje, ne moremo pa si kaj, da ne. bi omenili vsaj nekaterih najpnlet-nejših, ki so lahko še vedno :a zgled marsikateremu mla- nilce. dincu. Ninota Skednjovega smo že omenili. Razen njega pa so se odlikovali še povsod prisotni Dreja Kašon, ki je igral nekaj halfu podobnega, pa Ernesto Godina, famozni štoper in prodorno krilo, Marij Rapatonov na centru in drugi. Neporočeni se lahko samo potožijo, da so imeli smolo, v ostalem pa je bilo v njihovih vrstah mnogo talentov, ki bi lahko s smotrnejšim treningom in pod strokovnim vodstvom ustvarili kar dobro diletantsko enajstorico in z njo obnovili za Lonjer že kar staro nogometno tradicijo. Tekma se je zaključila s pravim športnim duhom. Neporočeni in poročeni so se složno odpravili v prvo lonjersko osveževalnico (gostil, na za športnika ni primeren izraz), kjer je še dolgo odmevala pesem zmagovalcev in premaganih, kar dokazuje, da so poraz športno prenesli kot se spodobi za prave šport- Zmagovito mo štvo poročenih da prav ko so gostje na:I napadali, j? Milan v pr _ padu povišal vodstvo. Da je z glavo usmeril žogo v m 'io. Gregg je bil že prem 8.^ in Cope je z roko usta vil -go na sami gol-črti. 11-metrov.ko je realiziral Lie“ holm. V 7’ je branilec Fou kes odvrnil z gol-črte Cucchla ronijev strel. Igra Je *re. hi-teku postala bolj ostra in na nutke tudi groba. V 18 J' V finalu se bo Milan pomeril z Real Madridom MILAN, 14. — Z zmago nad Manchestrom Unjtedom * 4:0 v nocojšnji povratni tekmi v Milanu, se je Milan lificiral v tinale nogometnega tekmovanja za P®**' skih prvakov. V finalu se bo pomeril z Real Madrid MILAN: Buffon; Beraldo, Fontana; Bergamaschi, Zan-nier, Radiče; Danova, Brede-sen, Schiatlino Liedholm, Cuc-chiaroni. MANCHESTER UNITED: Gregg; Foulkes, Greaves; Good-win, Cope, Crowther; Morgans, Taylor, VVebster, Viollet, Pear-son. Sodnik: Dusch (Nemčija). Strelci: v prvem polčasu v 2’ Schiaffino; v drugem polčasu v 5’ Liedholm iz 11-metrov-ke, v 22' Danova. v 32’ Schiaffino. Gledalcev okrog 70.000. Milan je prešel v vodstvo že v 2’ igre. Akcija se je začela pri Cucchiaroniju, ki je po. izmenjavi s Schiaffinom podal Liedholmu, ta je žogo vrnil Schiaffinu, ki je streljal v vrata tik ob drogu. Milan je se naprej vztrajal v ofenzivi in Bredesen je kmalu nato zamudil izredno priložnosti živahni in hitri igri je žoga pogosto prehajala od enih vrat do drugih. V 18’ je Danova zgrešil zaključni strel. Man chester United je poslej uredil svoje vrste in imel lahno terensko premoč. V 30’ je Crow-ther od daleč zaposlil Buffona, ki je ubranil. Kmalu nato je zgrešil Taylor. Sledil je napad MiLna prek Danove. k pa je ostal neizkoriščfen. Do konca polčasa je bila igra u-ravnovešena in lepa, vendar pa malo konkretna. V začetku drugega polčasa je prevladoval Manchester in potisnil Milana v obrambo. To- tro prodrl Taylor in v -- ^ streljal za 'as nad Prtck0;f... protinapadu je Schiaffino ljal v drog. v 22' pa je W Schiaffino lepo zaposlil V* , vo, ki je neubranljivo streu v mrežo. , Milan je poslej SosP°r,„jj na igrišču in v 32’ je Scli fino prestregel Danovov P1’ ložek s krila in dosegel ce gol. Do konca ni bilo vec nimivih dogodkov. Puskas podpisal pogodbo z Real Madridom MADRID, 14. — Ferenc P«-skas, bivši kapetan madžars nogometne reprezentance 1 Honveda, je podpisal P°8°. bo za tri leta z Real Madr* dom. Vest je priobčil madn ski list «Marca», potrdil P jo je Puskas sam. MEDNARODNI NOGOMET Avstrija-Irska 3-1 DUNAJ. 14. — Pred 45.000 gledalci je Avstrija prema« la Irsko s 3:1 (1:0). Gole dosegli: v prvem polčasu v Koerner II (Avst.), v druge polčasu v 10’ Buzek (Avst^ v 25’ Rings ead (Ir.), v 32 R * meri (Avst.). * * # GLASGOVV, 14. — Nizozemska nogometna reprezentanc-je premagala škotsko z * .’ Edini gol ie dosegel v 18 or gega polčasa Allart. * # * LAUSANNE, 14. — Padova-Lausanne 4:2 (2:1). «»------ VARŠAVA BERLIN ■PRAGA Levačič šesti v 11. etapi BRNO. 14. — V 11. etapi ** lesarske dirke Varsava-Berll^ Praga od Tabora do Brna, ^ zmagal Anglež Bradley-splošni klatifikaciji še ved vodi Nizozemec Damen. . . Vrstni red v 11. etapb ’ Bradley (VB.) 5.03’4fi” 2. f", striakov iSZ) 5.03’53”, 3. Ben' nine (SZ) 5.03’57”, 4. Serba’ (Rom.) 5.04’00”, 5. Zanon; (Rom.), 6. Levačič (Jug) in 01”, 7. Zucconelli (It.) in 37”. KOŠARKA V LODZU Zmaga in poraz Jugoslovank v finalu LODZ, 14. — V prvem nalnem kolu evropskega P venstva košarkaric je ^ slavija z odlično igro Pren’-n gala Poljsko z rezultat0 61:50 (33:22). V drugem so Jugoslovanske nasto,5-1o-proti Sovjetski zvezi in iz«. bile z 79:39 (38:15). Jugosl^ vanska ekipa je nastopil® glavnem z rezervnim; ’8r,e, kami, ki so včeraj aI zato da bodo boljše moči 0 počite za druge borbe. SoVJ ^ ska ekipa, ki je nastopi'®, najboljšem sestavu, je za*1 ženo zmagala. Oagovnrni urednik STANISLAV HENKO Tilka Tiskarski zavod ZTT • Tfft VLADIMIR BARTOL’ 7S. A ALAMUT «Ne dajte mladeničem prilike, da bi preveč izpraševali. Zaposlite jih, predvsem jih pa opijte. Zakaj Seiduna je pravičen in st rog.» , Ko je odšla, so deklice vedele, da se bliža odločilni trenutek. Njihove voditeljice so jim velele, naj izpijejo caso vina za pogum. Pri Fatimi je bilo najbolj živo. Deklice so dušile vročično nestrpnost z vriščem in s smehom, čarobna razsvetljava in vino sta opravila svoje. Strah se je spričo njihove skupnosti razkadil. Pričakovani obisk je vzbujal le še gomazečo draz neznanega pustolovstva. «Ime mu je Sulejman in Seiduna je dejal, da je lep,» je menila Lejla. «Zdi se, da prežiš nanj,> jo je zafrknila Sara. «To praviš meni ti, ki si že vsa bolna od poželenja.* «Pustimo Halimi, da začne,* je predlagala Hanum, Halima se je prestrašila. «Ne, ne, jaz že ne bom.* «Ne boj se, Halima,* Jo je potolažila Fatima. «Jaz odgovarjam za uspeh in jaz bom odločila vsaki, kaj naj dela.* «V katero se bo neki zaljubil?* je vprašala Ajša. «Tvoja prevejanoat ti ne bo veliko pomagala,* jo Je zavrnila Sara. «A tebi tvoja črna polt še manj.* «Ne prepirajta se,* ju je krotila Fatima. »Vseeno je, v katero se bo zaljubil. Me smo v službi Seidune in samo to je naša dolžnost, da izpolnjujemo njegove ukaze.* «Jaz pa mislim, da se bo zaljubil v Zajnab,* je dejala Halima. »Zakaj prav v Zajnab?* se je jezila Sara. »Zato, ker ima tako lepe zlate lase in tako plave oči.* Zajnab se ji Je posmejala. »Ali mislie, da bo lepši od Seidune?* je spet hotela vedeti Halima. »Glejte jo, malo opico,* je vzkliknila Fatima. »Zdaj se vam je zaljubila v Seiduno.* »Lep je pa res.* »Halima, vsaj nocoj ne bodi trmasta. Seiduna ni za nas. O njem ne smeš tako govoriti.* »V Mirjam se Je pa le zaljubil.* Sara je bila vsa divja. «Mar si ti Mirjam?* »Da mi nikdar več ne zineš kaj takega!* jo Je okrega.a še Fatima. »Kako bo neki oblečen?* je poizvedovala Ajša. Sara se je zarežala. «Oblečen? Nag bo vendar prišel.* Halima je stegnila roke od sebe. «Jaz bi ga ne pogledala.* »Veste kaj?* je predlagala ftehere. »Zložimo pesmico nanj.* »Tako je! Fatima, ti poizkusi.* «Saj ga še videle nismo.* »Fatima se boji, da bi ne bil dovolj lep,* se je posmejala Sara. «Nikar me ne jezi, Sara. Bom pa poizkusila Na primer takole: Ljubki deček Sulejman — je prišel v raj ..» »Smešno!* je vzkliknila Zajnab. »Sulejman je vendar ju- nak, ki se je bil s Turki. Bolje Di bilo, da rečeš; Hrabri borec Sulejman — je prišel v raj ...» »To pa je res pesniško!* se je razjezila Fatima, »čudno, da se ti jezik ni polomil ... Zdaj poslušajte:’ Sivi sokol Sulejman — je prišel v raj. Zagledal lepo Halimo — vprašal ni zakaj.* «Ne! Ne mene v pesmico!* Halima je bila vsa prestrašena. »Otrok neumni! Razumi vendar! To je samo poizkus za šalo.* • * * Deklice pri Sulejki so bile bolj zaskrbljene Džada se Je komaj držala na nogah in mala Fatima se je stisnila v zadnji kotiček, kot da bi bila tam kaj bolj na varnem. Asma je izpraševala neumne malenkosti in Hanaftja tn Zofana sta se prepirali za nič. Samo Rokaja in Habiba sta se nekako znašli. Sulejka je bila polna nestrpnega pričakovanja, čast, da je načelovala svojemu oddelku, ji je šla v glavo. Sanjarila je, kako se bo neznani, lepi Jusuf zaljubil vanjo, prav vanjo, in vse ostale prezrl. Izmed toliko tovarišic bo prav ona izbrana. Saj pa tudi to zasluži. Ali ni izmed vseh najlepša, najbujnejša? Ko je izpila čašo vina, se je še prav posebno raznežila. Bila je slepa za vso okolico. Prijela je za harfo in začela ubirati strune. V domišljiji se je videla, da je ljubljena, poželena, zdelo se ji je, da očaruje, da zmaguje, in ne da bi se zavedala, se je polagoma tudi sama zaljubila v neznanca, ki so ga pričakovale. • * * Okrog Mirjam Je bilo kljub razkošju pusto in mračno. Deklice v njenem paviljonu so bile izmed najbolj plašnih in nesamostojnih. Rade bi se bile stisnile k njej, iskale pri njej zaslombe. Toda Mirjam je bila s svojimi mislimi daleč od njih. Ni si bila mislila, da jo bo spoznanje, da je Hasan ne ljubi, tako zelo zadelo. Morda ni bilo niti to pravi vzrok njeni bole- čini. Najhuje jo je porazila zavest, da je Hasanu samo sr^' stvo, da mu je le orodje, s katerim hoče doseči neki cilj, ki ni v nikakršni zvezi z ljubeznijo. Mirno, brez predsodkov Jo je za eno noč prepustil drugemu. Poznala je moške. Mojsij, njen mož, je bil ostuden star®0; Toda ne da bi na to sploh mislila, ji je bilo jasno, da bi raJS1 umrl, kakor dopustil, da bi se je drugi dotaknil. Moharne^ njen ljubi, je tvegal življenje, da si jo je pridobil, in ga J tudi izgubil. Ko so jo pozneje prodali v Basro, ni nikoli . bila zavesti, da bi jo sleherni gospodar, ki bi jo kupil, tudi k® sužnjo ne prepustil drugemu. To samozaupanje ji je oS^ v tudi ko je postala Hasanova last. Njegova današnja odločit* je pretresla v temeljih njeno samozavest, jo je do tal poniža'a’ Ko bi mogla, bi se bila razjokala. Toda njene oči kot d* niso bile več zmožne solz. Ali je Hasana sovražila? čudno ** pletena so bila njena čustva.’Najprej ji je bilo jasno, da j> preostane drugega, kot da se požene v šah rud. Potem je s* nila, da se bo maščevala. Tudi ta želja je splahnela in mesto globoki žalosti, čim bolj je razmišljala, tem bolj je u devala, da je Hasan ravnal povsem dosledno. Njegovi naZ°J polni zaničevanja do vsega, kar je veljalo množicam za sve in neizpodbitno, njegovo vzdvajanje nad pravilnostjo sle\,g. nega znanja in spoznanja, njegova absolutna svoboda v ljenju in dejanju, ali je ni vse to neštetokrat očarjeval0 dražilo? To so bile besede. Sama je bila prešibka, da bi ® .L upala ali jih mogla pretvoriti v dejanja. Zato tudi ni ihts da je on tako močan. Zdaj ga je začela razumevati tudi s te strani. Nekako .1' J® bil vendarle naklonjen, jo je imel nemara celo rad. ^ht’'3 A’ da ga mora spoštovati. Njemu je bilo umsko spoznanj« že ukaz, da ga pretvori v dejstvo; njega je nekaj, k čemur je prisilil razum, tudi že obvezovalo. (Nadaljevanje sled)