INTERVJU, str. 1 1 AKTUALNO DOMA, str. 3 Oblačno bo občasnimi i ^padavinami. pustil. Zakulisni »spil« ali zmerne struje ni bilo na listi N E P R E S I Š A N 0 »Očistimo si naše okolje, tu zajebancije od strani kakšnih posameznikov več ne sme biti!« »Po ureditvi športnega centra v Križevcih smo na prvem mestu v Sloveniji. To dosti pomeni za ^ne, za druge morda ne.« »Na področju gospodarstva stojijo stvari tako, kot so bile. Izmed goričkih občin smo daleč naprej. Tega vsega nismo napravili mi, se pa lahko pohvalimo, da je v naši občini.« Franc Šlihtuber, župan občine G. Petrovci na 1. redni seji občinskega sveta TOMO KOLEŠ Semenj ničevosti Pa smo ga zopet preživeli. »Miklošovo senje« namreč. In mislim, da je beseda »preživeli« kar pravšnja, vsaj za stanovalce bližnjih ulic, še posebno tistih iz ulice Staneta Rozmana. Tem so naši oblastniki pred sejmom nalepili listke, na katerih jih »lepo prosijo za potrpežljivost, SaJ bo promet v času sejma moten«. Tako so morali stano-Valci v ponedeljek parkirati svoje avtomobile kar na Gre-Sorčičevi ulici in iti peš do svojih stanovanj, medtem ko so obiskovalci od blizu in daleč lahko popolnoma zaparkirali Prav središče mesta. Namesto da bi bilo ravno obratno, kot je to običaj v razvitejših mestih Evrope, kjer so mestna jedra rnzen za stanovalce zaprta za promet. Tako so ti naši »turisti« zvečer med bloki treskali z avtomobilskimi vrati, vpili, opravljali vsakovrstne potrebe in še kako drugače motili mir Prebivalcev. In priznajmo si, polovica - če že ne kar tri četrt - obiskovalcev gre na sejem zato, ker ima pač ugoden izgovor za pi-Ve. Prav tako bi lahko praznovali npr. dan tankistov. V Soboti se radi pritožujemo nad tem, kaj vse nam še manjka. Naj pa, če bi za spremembo enkrat nekaj ukinili? Vem, »Miklošovo senje« je tradicija, toda tudi vsake tradicije je enkrat konec. setih letih v Olimpiji ^zaželel spremembe!« BankVVustria Creditanstalt “2« publiko str. 4 LOKALNA SCENA (IZ)BRANO REPORTAŽA ja sevanja. Radiofizik Božidar Časar na Onkološkem inštitutu pri simulacji na polistiren-skem »fantonu« prikazuje uporabo linearnega po-speševalnika za zdravljenje pri stereotaktični ra-diokirurgiji. To je fokusira-no obsevanje iz več smeri. Značilnost novega načina zdravljenja je, da bolnik prejme izredno visoko dozo sevanja na zelo omejeno območje. Cilj sevanja je, da se pomorijo celice tumorja in ne prizadenejo zdravih celic zunaj območ-str. 8 Vsako leto soboški patron sv. Nikolaj ali kar dobri stari Miklavž privabi k stojnicam z raznoraznim bolj ali manj posrečenim sejmarskim blagom vse, kar leze in gre, kajti tradicionalno Mi-klošovo senje, ki ga je ujela v objektiv naša fotografka N. Juh-nov, je predvsem bolj družabni dogodek kot nakupovalna ihta ter prisrčen klepet ob kuhanem vinu, ki je v letošnjem mrazu kar lepo »oživljalo žile in razjasnjevalo srce«. Prav slednje bo še kako potrebno ob bližajočih se praznikih, kajne? I (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! RAČUNALNIKI M, Sobota, Slomškova 17, tel,: 27 094 Od renesanse do programa za Porodni krči novega občinskega sveta str. 5 Vsaka šola nekaj stane; kaj pa štipendija str. 9 Decembra je v vrtcih še posebno zanimvo str. 16 Kje boste silvestrovali ali se zavrteli na novega leta dan? Seveda v kavarni hotela Diana ob bogato obloženi mizi in ob glasbi Edvina Fliserja. Zato si že danes rezervirajte Vašo mizo! , Telefon: 14 200. Hiša bogate ponudbe v osrčju Pomurja zimski /AHSF\ VRTOVI, d. O. O. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota VRHUNSKA Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 □FINSTRAL -----------------------aktualno okoli nas 10 december 1998 »snu Iz New Yorka Slovenci in primer Lockerbie eneralni sekretar OZN Kofi Annan se je konec preteklega tedna že tretjič, odkar je prevzel vodenje svetovne organizacije, podal na spolzka tla diplomatskega posredovanja med diktatorji in mednarodno skupnostjo. V soboto se je srečal z libijskim voditeljem polkovnikom Moamerjem Gadafijem v zvezi s terorističnim napadom na ameriško potniško letalo, ki je 21. decembra 1988 eksplodiralo nad škotskim Lockerbi-jem. Zgodba naj bi se po mnenju poznavalcev začela aprila 1986, ko je 150 ameriških vojaških letal v akciji z imenom »El Dorado Canyon« odvrglo 60 ton bomb na Tripoli in Ben-gazi. Administracija takratnega predsednika ZDA Ronalda Reagana je napad izvedla zaradi dokazov o vpletenosti libijskega voditelja v teroristične napade po Evropi in njegove podpore terorizmu, ki jo je brezsramno razglašal v medijih. Američani so napad načrtovali dlje časa, pri čemer jih je podprla le britanska premierka Margaret Thatcher. Povračilni ukrep: dva dni po napadu so na cesti blizu Bejruta našli trupla treh zahodnih talcev. Libijski voditelj je bil v izjavah dokaj previden, in če je verjeti poznejšim preiskovalcem Lo-eckerbieja, se je zgolj potuhnil in nadaljeval s pripravami na nbve teroristične akcije. Eksplozijo PanAmovega letala naj bi izvedla domnevna pripadnika libijske tajne službe: Ab-del Bašet Ali Mohamed al-Me-grahi in Lamen Khalifa Fhi-mah. Leta 1988 naj bi na Malti. kjer sta uradno delala pri »Libyan Arabian Airlines«, sestavila bombo »kasetofon«, jo kot letališka uslužbenca zlahka podtaknila v frankfurtski kovček, ki so ga nič hudega sluteč vkrcali na usoBno letalo, ki je poletelo proti New Yorku. Kovček bombo je razneslo nad škotskim Lockerbijem, umrlo je vseh 259 potnikov in članov posadke ter 11 ljudi na tleh. Po večmesečni preiskavi je Thomas Thurman, vodja FBI-jevcev, ki so se ukvarjali s primerom, objavil ugotovitve, ki • so kazale na vmešanost libijske tajne službe. Preiskovalci so našli dežnik, otroška oblačila in jopo, vse skupaj pa je izviralo iz trgovine na Malti. Prodajalec Tony Gauci je na fotografiji prepoznal enega od osumljenih Libijcev, primera pa se je spomnil, ker stranke med nakupom sploh niso zanimali ne cena, ne kakovost in ne velikost kupljenih oblačil. Thurman je tem dejstvom dodal še odkrito vezje bombe, ki naj bi ga uporabljali le Libijci, in poštevanka je pokazala v smeri Gadafija. Tem ugotovitvam pa nasprotuje nekaj nezanemarljivih dejstev. Prvič to, daje omenjeni prodajalec Gauci, še preden je s prstom pokazal na enega od Libijcev, na fotografiji prepoznal palestinskega terorista Abu Talba in trdil, da je bil on kupec omenjenih ob- lačil. Vodja preiskovalcev FBI-ja Thurman je po določenem času moral zapustiti svoj položaj, ker so proti njemu uvedli preiskovalni postopek zaradi prirejanja dokazov. Dokazali mu niso ničesar, dvom pa je’ ostal. Preiskovalci tudi niso mogli dokazati, daje bil usodni kovček poslan z Malte. Potem je tu še faktor časovne perspektive. V letu 1988 so Američani »po napaki« sestrelili iransko potniško letalo. Nekaj dvomov je bilo tudi glede Sirije, vendar je bilo vse skupaj pozabljeno leta 1991, ko je Libija ostala edina potencialna krivka za Lockerbie. Zagovornikom teorije zarote ni ušlo, da je istega leta Amerika potrebovala podporo Irana imSirije pri napadu na Irak, ko je ta okupiral Kuvajt. Od letos odboru predseduje slovenski veleposlanik Danilo Tuerk in prav v času, ko je Slovenija prevzela predsedovanje celotnemu varnostnemu svetu v avgustu, je kazalo, da se stvari le premikajo. ZDA in Velika Britanija sta namreč pristali, da se sojenje obema osumljencema opravi v nevtralni državi pred škotskimi sodniki po škotskih zakonih. Kofi Annan v soboto ni dobil nobenih zagotovil, da bosta osumljenca kmalu pred nizozemskim sodiščem. Libijci so | si privoščili svojevrstno diplomatsko in javno »telovadbo«. Najprej je državna tiskovna agencija Jana sporočila, da se* Gadafi sploh ne bo srečal z Annanom, nato pa spustila »raco«, da Gadafi nima pooblastil za odločanje o usodi osumljenih teroristov, ker mora to najprej pretehtati nekih 500 (I?) odborov, nato pa zeleno luč prižgati parlament. Glede na to, da ima polkovnik Gadafi v Libiji neomejeno oblast, so vesti Jane izzvenele kot Gadafijevo iskanje političnega zale-\dja za primer, če bi odobril predajo osumljencev. Diplomatski krogi v OZN bolj verjamejo, da bodo sankcije suspendirane morda le za določen čas, Američani pa bodo privlekli na dan dodatne zahteve, kot je prenehanje podpore terorizmu s strani Libije. Osumljena terorista med tem v Libiji uživata svobodo, prejemata plačo državne letalske družbe, le iz države ne moreta, ker so jima odvzeli potna lista. Uspešne rešitve krize si želijo vsi, še najbolj svojci žrtev terorističnega napada. Želeti si jo mora tudi slovenska diplomacija, kajti rešitev deset let trajajočega spora v času slovenskega predsedovanja sankcijskemu odboru bi za našo državo nedvomno pomenila povečanje mednarodnega ugleda. ROBI POREDOŠ ■ Evropska zveza in državni uradniki Regionalni razvoj in priložnosti Pomurja Prekmurje in Prlekija v pilotski regiji 3D vropski, državni in lokalni uradniki ter lokalna zaplankanost in samoreferencialnost postavljalcev vprašanj - bi lahko pospremili srečanje, ki gaje organizirala Zavarovalnica Triglav v svoji soboški palači. Ob nepripravljenosti države na EZ, capljanju ne samo z refor- mami, ampak s strategijami tako na nacionalnem kot regionalnem nivoju se je Škot, zaposlen v grški firmi, ki naj bi na noge postavila pilotsko evroregijo med delom Avstrije, delom Madžarskem in Prekmurjem ter Prlekijo, izkazal kot človek, ki o tem delu ve več, kot je to bilo morebiti všeč starim lokalnim mogotcem, posebno gospodi z območne gospodarske zbornice. Da je nekatere zanimalo predvsem, kdo bo lahko potegnil denar iz projekta 3D, tudi. Toda pojdimo po vrsti. Nobena skrivnost ni, da Slovenija nima izdelane strategije razvoja na nacionalni ravni (ki bi vsebovala prioritete razvoja na posameznih sektoijih in v skladu s tem izdelane nacionalne in regionalne programe), kar se navsezadnje kaže v neusklajenosti delovanja posameznih ministrstev pa tudi v njihovi nepripravljenosti na sodelovanje. Kako torej doseči sodelovanje na regionalni ravni, če ga ni niti na nacionalni ravni? Kot je povedal mag. I. Strmšnik (MEOR), naj bi zakon o regionalnem razvoju predvidel poseben svet, v okviru katerega bi sodelovala posamezna ministrstva. Posebno razvojno funkcijo naj bi prevzela razvojna agencija Slovenije (s sektorjem za malo gospodarstvo, regionalni razvoj, socialni sklad, pospeševanje investicij razvoja ...), ki naj bi imela na regionalni ravni regionalne razvojne agencije (RRA). Toda kako ohraniti ustavno pravico do (ne)-združevanja lokalnih skupnosti v širše, regionalne enote in hkrati doseči njihovo povezovanje? Preprosto, zakon predvideva, da v dveh letih po njegovi uveljavitvi država ne bo več financirala projektov, v katerih se ne bo povezalo več lokalnih skupnosti (občin). Torej, kdor ne bo hotel sodelovati, od tega ne bo imel koristi, lahko pa se bo postavljal z ustavo. Ivo Piry je predstavil možnosti naskakovanja na strukturne sklade EZ (med letom 2000 in 2006 naj bi se med kandidatke za polnopravno članstvo razdelilo 725 bilijonov ecujev t. i. predstruktur-ne pomoči v programih, kot so ISPA, SPP, LSIF, SAPARD ...). Seveda, brez programov s pomočjo ne bo nič. Toda kakor hitro bomo presegli 75 odstotkov evropskega povprečja in se bomo izvili iz skupine »nerazvitih«, bomo za posamezna sredstva lahko kandidirali le, če bomo imeli regije. Andrej Horvat je spregovoril o trilaterali, torej evroregiji kot možnosti za razvoj. Med možnostmi čezmejnega sodelovanja Pomurja pa je naštel programe Phare (dvostranski), Čredo (tristranski), Raphael (varovanje kulturne dediščine, v katero sodi Mlinarska pobuda Prekmurja). V okviru programov EU naj bi se nadaljevala obnova gradu pri Gradu, zgradila kolesarska steza med Moravci in Tešanovci ter rastlinska čistilna naprava pri Gradu. Mag. Horvat je pripravil tudi uvod za predstavitev g. S. Armstronga in načrtovane tristranske regije, v okviru katere naj bi delovala regionalna razvojna strategija treh dežel in sklad za majhne projekte. Trilaterala naj bi na slovenski strani zajela 26 občin, na madžarski dve županiji in na avstrijski dve zvezni deželi. Ti naj bi sestavljali svet evroregije, ki naj bi imel svoje predsedstvo, to svojega direktorja in strokovne skupine. Tri razvojne agencije ali o praksi Anton Balažek (RRA Mura) je opozoril na nedorečen sistem financiranja, neusklajenost potreb okolja na eni in zmožnosti institucij na drugi strani ter neusklajenost lokalnih iniciativ, našteto pa je navsezadnje tudi po- sledica pomanjkanja zakona. Predstavnik Mariborske razvojne agencije Vladimir Rudi je govoril o regiji, ki sojo ustanovili na podlagi skupnih interesov, in poudaril pomen animacije potencialnih investitorjev. Tatjana Rener je spregovorila o organiziranosti na Primorskem in o prizadevanjih za ustanovitev razvojne agencije, ki na Primorskem obsega 18 občin v zelo razgibanem predelu - od Posočja, Krasa, Primorja, Alp do Notranjske. V petih žariščnih točkah pa ustanavljajo posamezne centre. Prekmurje in Prlekija v evroregiji Simon Armstrong je predstavil aktivnosti pri projektu TRI-D in izbranega konzorcija, ki se bo med Prekmurci in Prleki zadrževal kar vse leto. Poslušalcem se je predstavil kot Škot, ki dela za manjše grško podjetje in ki izvaja projekte v vseh državah, kjer so do zdaj uvajali program Phare. Z regionalnim razvojem se je ukvarjal več kot dvajset let in bil direktor več regionalnih razvojnih agencij, med drugim tudi direktor razvojnega programa, ki ga je imela Velika Britanija na Faalk-landskih otokih. Sodeluje z Ivom Piryjem pri pripravi bele knjige za regionalni razvoj. Tokrat se je pr- Iz Zagreba piše IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažio-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. vič zgodilo, da je storitveno podjetje dobilo projekt priprave razvojne strategije treh dežel. Skupina ekspertov iz vse Evrope naj bi tako pripravila tristransko strategijo. Koncept skupine je sektorski: ekologija, naravni vin, turizem, drobno gospodarstvo, kulturna izmenjava, infrastruktura in transport. Skupina naj bis pomočjo mehanizmov (kot so npr. forumi itd.) omogočila sodelovanje vseh prebivalcev Prlekije in Prekmurja. Mimo njihovi^ želja in vizij takšna strategija Pac ne more iti, saj je v prvi vrsti namenjena njim samim. Strategija naj bi bila naravnana v akcijski načrt in konkretne rešitve. a sabo hočejo pustiti institucije, tem času bodo osveščali in treni rali ljudi. Pri pripravi strategije naj bi sodelovali trije nacionalni koordinatorji, za Slovenijo je Sonja Kreslin. V razpravi, ki je sledila, je ka z OGZ zanimalo predvsem, kaj se bo zgodilo s strategijo z razvoj Pomurja in kako la neki tujec kaj ve o regiji in kje n bi ta regija sploh bila. G. strong, ki smo ga pozneje povPr' šali, kako ocenjuje reakcije o nih predstavnikov na strategi trilateralne regije (ki jo sofinan, ra tudi slovenska vlada), na s dnjimi ni bil presenečen: rali so zelo naravno. Na region nem razvoju so zelo veliko D dili in seveda jih zanima, a i hovo delo ne bo izgubljeno. e da ne bo, v projekt jih hočemo moramo vključiti. To ne bo reg nalni program razvoja v eni te temveč je namenjen trem vam. To bo njihova strategij® ne naša in želimo, da to ve o občutijo.« Torej vsi tisti, kis0 bali, da bodo ostali zunaj 0 janja, so lahko pomirjeni. Seve če bodo pripravljeni sodelova i tudi kaj narediti. A. POTOČNIK* PETER POTOČNIK^ Narobe svet Prijel se je za nos, v značilnem slogu dvignil desnico proti obnovljenemu spomeniku in zavpil: »Imate baha!« Toda bronasti ban Josip Jelačič se je na svoj osrednji zagrebški trg, ki se je med letoma 1945 in 1990 imenoval Trg republike, vrnil v spremenjeni vlogi; pred odstranitvijo statusnega simbola Hrvatov, ki že poldrugo stoletje prepevajo »Vstani ban Jelačič, Hrva-tska te kliče, kliče ...«,je bronasti Jelačič na konju svojo sabljo držal proti madžarski, zdaj pa jo proti Srbiji oziroma ZR Jugoslaviji. »Morda bi bilo najbolje, da bi Tudman bana postavil na vrtljivi podstavek, da bi se lahko obračal po vetru politike,« je tedaj ironično pripomnil oporečnik prejšnjega in sedanjega režima Ivan Zvonimir Čičak. Na zgodbo v zvezi z banom Jelačičem in vračanjem njegovega spomenika so me pred dnevi spomnili v obmejni občini Sv. Martin na Muri, kjer so se tamkajšnji politiki vznemirili v zvezi z določevanjem mejne črte po kopnem med našo državo in Hrvaško, ker je po srečanju Frlec-Granič ostalo nerešeno le še 0,9 odstotka meje ali nekaj več kot 6 kilometrov mejne črte v Istri. »Naša meja z vašo državo seže globoko čez levi brez Mure. Po naših podatkih je ta meja v veljavi že več kot 300 let. Z njenim spreminjanjem bi Hrvaška ostala brez svojega ozemlja, naša občina pa brez 200 hektarjev plodnih zemljišč, pod vprašaj bi padel tudi načrt dolgoročnega razvoja kmečkega turizma, ki temelji na lepotah obeh bregov Mure,« pravi župan občine Sv. Martin na Muri Franjo Makovec. Po navedbah občinske uprave, ki izhajajo iz nepreverjenih govoric, naj bi njihove občane vznemirjali pogosti »sprehodi slovenske obmejne policije in vojske in neznani geometri, ki opravljajo meritve«. Med obiskom »vznemirjene« hrvaške občine, kjer so me sicer oskrbeli z »gruntovni-cami« oziroma izpiski iz zemljiške knjige, po katerih meja katastrskih občin seže pri Balažičevi betonarni do magistralne ceste Murska Sobota-Lendava, so se »poznavalci« razmer oprli še na podatke, ki seže v prejšnje stoletje. Resje Krajevni leksikon Slovenije (DZS, Ljubljana 1980, IV. Knjiga, str. 106), zapisal o vasi Hotizi/ tudi tole: »Med madžarsko revolucijo 1848/48 je vas mnogo trpela, ker je podpirala Jelačičevo Da bi preprečili prehod cesarske vojske čez Madžari 13. decembra 1848 potopili tukajšnji bro ■ Hotižani naj bi, tako pravijo na desnem bregu že v preteklosti dokazali, kamu pripadajo. Pot d° n vih informacij pa sem si praktično zaprl, ko sem up rabil vzporednico iz junijske vojne 1991 na skem, ko so medžimurski Hrvati pri Murskem dišču preprečili prebojjugovojske na naše ozemlje-» temtakem so se ljudje, na katere se sklicujete, 1991 opredelili, kam pravzaprav pripadajo,« sem brusil pred občinsko stavbo in zapustil sovražne P°S^ de in žuganje s pestmi, da folklore, ki tu in tam spre Ija nevsakdanje prepire, niti ne omenjam. Mhv ,. omenjenem Krajevnem leksikonu Slovenije piše111 da madžarske katastrske mape iz 60. let Pre^''^naj stoletja navajajo za vas Hotiza tudi ime Hodica, ' bi pomenilo kraj, kjer so ljudje prehajali čez * Tako kot so, denimo, v mešani diP!^‘v^ meje, v kateri ima na hrvaški strani glavno akademik, doktor mednarodnega prava in vPel & je letih član državne vaterpolske reprezentance Kačič. »Povem ti lahko le to, da so vaši Hotižani * povsem mirni,« mi je po zadnjem sestanku šefov macij Borisa Frleca in Mateja Granica izjavil a dodal, da naj glede definiranja državne meje P° nem poskušam »logično razmišljati«. Če bi se ravnali po Kačičevih napotkih- P° državna meja na najbolj spornem delu v ?ornU ^ed tekala po sedanji strugi Mure, obmejni sP01^.^ /ir-državama, ki ga je pred enim letom že ratiJtcl vaški parlament, državni zbor pa naj bi ga v lu, tudi odpravlja dosedanje ovire lastnikom ze sosednji državi. Morda bi bilo drugače, če n^stran p strske občine ne bi segale globoko na hrvas 0 Istri, s čimer bi hrvaško-slovenska bitka za ^.se/ mejo, ki jo pooseblja Piranski zaliv, izgubia Ker pa je svet v sosedskih odnosih pogosto P°' . $ na glavo, tudi sedaj ni mogoče dati roke v ^^paj s da bo poslej drugače oziroma da se lahko s Hotižani prepustimo mirnemu spanju. Bil, 10. december 1998 AKTUALNO DOMA e e 3 e Sporen manjšinski statutarni sklep o volitvah Zakulisni »spil« ali zmerne struje ni bilo na listi Be bi ob tokratnih volitvah v občinske narodnostne samoupravne skupnosti (ONSS) ne prišlo do »spornega« predvolilnega statutarnega sklepa (ki so ga manjšinci objavili samo v madžarskem jeziku v Nepujsagu, in to je njihova nesporna legitimna pravica), bi svojevrstno interpretiranje zakonskih določil, ki veljajo za večinski narod, sploh ne prišlo na dan. No, »sporni« statutarni sklep, s katerim s° oplemenitili svoje volitve, bi lahko pometli manjšinci tudi pod svojo Preprogo, če bi ob tokratnih volitvah skorajda povsem ne izpadla "zmerna« struja in če bi se ne pojavile govorice, da bo odstopil eden °d izvoljenih članov ONSS mesto kar svojemu sorodniku. V predvolilnem času naj bi (kot s®o izvedeli iz zanesljivih manjšinskih krogov) lendavsko listo •nadzoroval« Gydrgy Tomka. Ta-naj bi z liste izpadel tudi vidnejši lendavski občinski funkcionar. Zanimivo je, da je bilo na »dru-^>nski« lendavski listi šest kandida-tov> od katerih so lahko manjšinci v°lili peterico. Na listi pa sta se znašla tako oče kot sin Tomka. ^erje oče izpadel (torej edini ni dobil dovolj glasov), naj bi mu rnesto odstopil njegov sin. Te dni na volilni komisiji sicer še niso do-bib nobenih uradnih odstopnih 'zjav, vendar je njena predsednica Potrdila, da govorice o odstopu tožijo po Lendavi. Pa smo tam. Statutarni sklep (Statutaris hataro-Zatot), ki si ga je madžarska samoupravna narodna skupnost objavila v Nepujsagu 21. septembra, ^šne »kupčije« omogoča. V os- Cerkev Anketiranje župnikov, kaj pa laiki? a O papirju, ki nam je prišel te dni v roke, je očitno, da znotraj mariborske škofije, predvsem v njenem vrhu, ni pretiranega navdušenja nad predlogom delitve obstoječih škofij na osem nori1’ Očitno je škofu Krambergerju »v napoto« soboška škofija. Njego-8a manifestnega odklonilnega stališča v javnosti sicer ni, zato pa je °umen anketni list, ki so ga minuli teden prejeli župniki mariborski . V tem listu so jim dane tri alternative, o katerih naj bi se re^li. Škof jim je ponudil naslednje možnosti: 1. naj bo samo ena -ariborsko-laventinska škofija s sedežem v Mariboru; 2. naj bosta dve rko,iji s sedežem v Mariboru in Celju; 3. naj bodo tri škofije v Maribo-5 celju in Murski Soboti. Hkrati je navedena prošnja, da imajo ^Ovniki pri razmišljanju in odločanju pred očmi predvsem pastoral-razloge, saj so ti najpomembnejši. * danih možnostih je zanimivo, da ni dane alternative - naj bo ^fija s sedežem v Mariboru in Murski Soboti. Iz tega je mogoče tudi K^Pati nenaklonjenost mariborskega škofa soboški škofiji. Tega, ko-vKo bo vprašalnik, ki se dotika zgolj in samo duhovnikov brez vključena laikov, vplival na odločitev o škofiji, ni mogoče predvideti. Pomi-‘eMe morda le ta da bi se o pastoralnih potrebah po škofiji verjetno izreči tudi laiki. J. V.« Jfjasopisu tako, na voliščih pa nekoliko drugače Volitve so svojevrstna loterija ^liko evidentiranih, malo izvoljenih bi talci Vestnika se najbrž še spomnite naše poletne akcije Koga za • J Zupana?, v kateri ste predlagali svoje kandidate za župane, objavili ob sklepu evidentiranja nekaj ri** »Končne« rezultate smo , pred volilno kampanjo. ^baj, p0 volitvah, ko ste izvolili ^zaresne in uradne župane, bo Se°rda zanimivo pogledati, kako so odrezali na volitvah kandidati, ki $ basi anketi »kotirali« najvisje. Pa pojdimo po vrsti. Pri posa-izv^*^ občinah navajamo najprej pj^boga župana, nato pa (v okle-ime in priimek tistega, kije * največ točk bralcev Vestnika. Jan *LTINCI: Jože Kavaš (MaP Q Maučec). BENEDIKT: Milan (Milan Gumzar). CAN-Žri Viktor Voršič (Drago Vo-K?čie)- CERKVENJAK: Jože ^?ranc Bratkovič). ČREN-Anton Torna^ (Anton Ko-UK°)- DOBROVNIK: Marjan ^'bar (Igor Šetinc). GORNJA ONA: Miha Videnik (Viole-entsc Mesarič). GRAD: Daniel mem členu so namreč zapisali, da se izvoljeni kandidat lahko odpove svojemu mandatu iz kakršnih koli vzrokov. To bi v lendavskem primeru pomenilo, da v občinsko na- Kriminalisti pri črnih naftarjih Zlata jama v črnem zlatu a črpalkah stane liter dizelskega goriva 100,50, črni trgovci pa ga prodajajo po 60 tolarjev. Razlika je očitna, še posebej če ji dodamo ugodnost, da gorivo s sivega trga pripeljejo kar na dom, ali če je kupec brez »keša«, mu črni naftarji ponudijo še kompenzacijski posel. Velika trgovca naftnih derivatov pri nas, Petrol in OMV Istrabenz, pa stokata, ker sta v zadnjih dveh letih prodala za okoli 15 odstotkov manj dizelskega goriva. In vsaj za Petrol lahko trdimo, da bi bil ta delež gotovo še manjši, če ne bi avtoprevoznikov, ki zanj opravljajo storitve prevoza, vpel v vezano trgovino kupovanja goriva in drugih izdelkov na njegovih črpalkah, in sicer kar za skoraj N 40-odstotno vrednost opravljenega prometa. Kalamar (Ludvik Kočar). HODOŠ: Ludvik Orban (Ludvik Jonas). LENDAVA: Jože Kocon (Anton Bensa). LJUTOMER: Jože Špindler (Marija Gjerkeš Dugonik). KOBILJE: Pavel Nemet (Stanko Gregorec). KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU: Feliks Mavrič (Feliks Mavrič). KUZMA: Jožef Škalič (Roman Fartek). MORAVSKE TOPLICE: Franc Cipot (Franc Cipot). MURSKA SOBOTA: Anton Slavic (Martin Žižek). ODRANCI: Ivan Markoja (Ivan Markoja). GORNJI PETROVCI: Franc Šlihthuber (Vlado Hozjan). PUCONCI: Ludvik Novak (Ludvik Novak). RADENCI: Herbert Šefer (Jože Toplak). RAZKR1ŽJE: Stanko Ivanušič (Stanko Ivanušič). ROGAŠOVCI: Janko Halb (Herman Kisi- rodnostno skupnost pride Gy6rgy Tomka. Toda, se sin sploh lahko odpove svojemu mandatu v korist očeta, ki ni dobil podpore volivcev? Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih je resda napisan tako ohlapno, da ga lahko manjšinci poljubno dopolnjujejo s podzakonskimi akti. Zakon jim na primer zagotavlja njihovo udeležbo na ravni odločanja, s čimer pa ni povezano sofinanciranje. Preprosto povedano: za določen projekt morajo dati soglasje, niso pa obvezani projekt kakorkoli finančno podpreti. Pa vendar, ko Črna trgovina z dizelskim gori vom in zlorabe na račun kurilnega olja so se razcvetele, ampak ne z danes na jutri, čeprav najave o hišnih preiskavah pri črnih naftarjih te dni polnijo prve strani časopisov. Še pomnimo, daje direktor glavnega urada davčne uprave RS na tiskovni konferenci novembra 1996 objavil podatek, da so pravne osebe, ki se ukvarjajo z uvozom in prometom naftnih derivatov, v manj kot dveh letih »zatajile« prek 290 milijonov tolarjev davka (že takrat je bil to le vrh ledene gore). Inšpektorji pa so temu ob rob zapisali tudi pripombo, da so imele nekatere pravne osebe (prevozniki) celo lastno napravo za barvanje uvoženih količin. Že takrat so omenjali, da se je največ zlorab dogajajo pri uvozu naftnih derivatov s Hrvaške. Ampak - državni aparat ne da bi se zganil. Še pes ni dvignil noge nad njimi! lak). SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH: Bogomir Ruhi-telj (Friderik Ruhitelj). SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI: Slavko Mihalič (Slavko Mihalič). ŠALOVCI: Aleksander Abraham (Aleksander Abraham). TIŠINA: Alojz Flegar (Alojz Flegar). TURNIŠČE: Jože Kocet (Štefan Vinčec). VELIKA POLANA: Štefan Prša (Jože Gerenčer). VERŽEJ: Drago Legen (Janez Ferenc). Povzetek: Od 30 kandidatov, ki so dobili največ glasov v Vestniko-vem evidentiranju, je bilo v prvem in drugem krogu izvoljenih devet. Zadeva na videz ni ravno spodbudna, toda treba je upoštevati nekatere »olajševalne okoliščine«: ducat tistih, ki so »zmagali« v našem evidentiranju, sploh ni kandidiralo za župane, preostali pa seveda niso bili izvoljeni iz različnih vzrokov. Š. SOBOČAN ■ gre za volitve, zakon o samoupravnih narodnih skupnostih v osmem členu med drugim določa, da se »smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah«. Ta pa glede nadomestnih volitev pravi: »Če članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.« Resda novinarji nismo poklicani, da presojamo skladnost aktov z ustavo, toda zanimivo bi bilo, kaj bi na to poreklo ustavno sodišče? Navsezadnje tudi zato, ker kljub večinskemu volilnemu sistemu omogoča dvojno kandidiranje. Po statutarnem sklepu lahko na primer predstavnik manjšine v občinskem svetu kandidira kot tak ali se odloči in kandidira samo v ONSS. Torej, če ne gre po eni poti, se lahko v ONSS prikoplje po drugi. Tako je, ko se pišejo statutarni sklepi glede na trenutne poli- tične interese. A. P. ■ Rafineriji v Sisku in Reki pa sta še vedno zlata jama trgovcev s sivega trga. V večernih urah je s tristo markami v žep mogoče podkupiti delavca, da natočeno »kurilno olje« pozabi obarvati. Cena za liter kurilnega olja v rafineriji je menda 28 tolarjev, in če je na črnem trgu na drobno 60 tolarjev, je razlika v ceni dovolj »spodbudna« za razcvet trgovanja in za življenjski stil z najdražjimi limuzinami Mercedez Benz. Ministrstvo za notranje zadeve seje torej »organizirano« lotilo zadeve po vsej Sloveniji. Ali nameravajo potipati do »obisti« ali samo malo požgečkati? Bodo vzeli v pretres tudi trgovce naftnih derivatov z našega konca? Saj jih poznamo. So javna tajna, toda njihovih imen sedaj še ne moremo zapisati. Vemo pa, da je Goričancem prav dobro znan mariborski naftni trgovec in ob njem še dva iz istega mesta, kljun naše države pa sta oskrbovala dva znana zasebnika. Pošteni avtoprevozniki, katerih poslovanje imajo inšpekcijske službe kot na dlani, upajo, da bodo njim nelojalno konkurenco končno stisnili za vrat in v zadoščenje bi jim bilo, če bi se njihova imena znašla na črni listi tudi pred javnostjo. MH« Po nedeljskem drugem krogu volitev Se sedem novih županov nedeljskem drugem krogu volitev so v Pomurju izvolili še sedem novih županov. V občini Cankova, kjer je bila udeležba 65,1-odstotna, je zmagal Viktor Voršič (ZLSD), kije dobil 58,27 odstotka glasov, njegov tekmec Štefan Flisar (SLS) pa 41,7 odstotka. V V novoustanovljeni občini Dobrovnik z 72,77-odstotno udeležbo je postal prvi župan Marjan Kardinar (LDS), kije zbral 60,99 odstotka glasov. Njegova tekmica Katarina Kovač (neodvisna) je dobila 39,01-od-stotno podporo volivcev. V tej občini je na zaprti listi madžarske narodnostne skupnosti postal svetnik Janos Hack iz Dobrovnika, na slovenski listi pa Franc Trajber in Štefan Holc-man (oba iz Strehovec). Na Hodošu pa so dobili poseben status svetnika Karel Škodnik, Kazimir Sukič in Lajos Ne-mes. V gornjeradgonski občini, -kjer je bila udeležba le 46,32 odstotka, je slavil dosedanji župan Miha Vodenik (neodvisni), Petrol bi imel celo Nafto Cas velikih ekateri ljubijo presenečenja. Sicer ni bilo takšno, da bi od njega popadali vznak, pa vendar je »palilo«. Petrol je najavil svoje zanimanje za odkup 45-odstotnega držav- nega deleža v Nafti. To vest je povezal s tisto o pogajanju za nakup 4,7-odstotnega lastninskega deleža Nafte v družbi Geoplin. N Petrolovci so torej presodili, da je sedaj pravi trenutek za razkritje določene poslovne namere ali trenutek je postal pravšnji potem, ko je država prodala svoj delež v Petrolu ter najavila začetek izvajanja načelne usmeritve o prodajanju, umikanju države iz družb. Tako bo sedaj mnogo težje snedla svojo besedo ali zavračala ponudbo, ki jo najavlja Petrol in ki naj bi bila, po nekaterih informacijah, presenečenje tudi za državniške može. Petrol, ki je že imel namen pobrati šila in kopita ter se umakniti iz Nafte, sedaj najavlja zanimanje za Nafto v celoti? Kaj si moremo misliti o tem stoodstotnem preobratu? .Kateri so bili tisti momenti, ki so vplivali na to? Ali pa so Petrolovci spoznali modrost ljudskega reka, da se klin s klinom izbija? V spominu je še sveža Petrolova ponudba o načinu sanacije Nafte, in sicer da se povečajo skladiščne zmogljivosti za potrebe blagovnih rezerv, rafinerijska dejavnost pa bi postopoma usahnila. In če bo Petrol postal večinski lastnik Nafte, to brez zadržkov lahko izpelje. Res da so to le še ugibanja, realno pa je napoved namere o odkupu dovolj razpoznavni znak določenega procesa, ki se bo kmalu začel in se zaokroževal v naslednjih letih. Gre za že tudi pri nas znani proces prevzemanja, združevanja, povezovanja. Malim in tistim, ki ne bodo postali del sistema velikih, bo kmalu odzvanjalo. Tudi predsednik uprave Nafte Cveto Žalik pravi, da je najbolj primerno in najbolj objektivno, da rafinerija de- za katerega se je odločilo 63,95 odstotka volivcev. Prav tako neodvisni kandidat dr. Rudolf Štelcer je prejel 36,05 odstotka glasov. Tudi v ljutomerski občini se ne morejo pohvaliti z volilno udeležbo, saj je bila dokaj skromna, in sicer 47,97-odstot-na. Župan je postal kandidat LDS in državni poslanec Jožef Špindler, za katerega se je odločilo 52,09 odstotka volivcev. Za dosedanjega župana Ludvika Bratušo (neodvisni) je bilo 47,91 odstotka volilnih upravičencev. Do spremembe v vodenju občine je prišlo tudi v občini Radenci (precejšnja 73,66-od-stotna udeležba). luje v okviru večjega sistema. »Zato se mi ta namera sploh ne zdi napačna, če se bo družba tako začela posodabljati, razvijati. O tem, kaj bi Petrol imel in kaj ne, sedaj še ni indikacij,'dejstvo pa je, da smo enovita družba Nafta Lendava,« je še izjavil. Biti nekomu (kapitalsko) zanimiv, je v tržnem svetu in v procesih povezovanja pomembno dejstvo. In v navezi s tem je pomembno tudi vprašanje zagotavljanja optimalne proizvodnje. Nafta Lendava je v oktobru poslovala s 40 milijoni tolarjev presežka, s tem da sta enoti Petrokemija in Strojegradnja poslovali pozitivno, RPNP ter Rafinerija pa sta ustvarili 70 milijonov primanjkljaja. V obdobju od januarja do konca oktobra je Nafta ustvarila za več kot milijardo tolarjev izgube, od tega skoraj osemdeset odstotkov rafinerijska dejavnost. Rafinerija, ki je bila ponovno zagnana sredi oktobra, je poslovala s polovično zmogljivostjo, Petrokemija pa s skoraj stoodstotno izkoriščenostjo zmogljivosti. Država se je v pogodbi s Petrolom o skupnem zagotavljanju pogojev za začasno poslovanje Nafte obvezala subvencionirati proizvodnjo rafinerije s petinšestdesetimi milijoni na mesec. Oktobra je Nafta državi izstavila račun v višini 60 milijonov, ob tem pa Cveto Žalik dodaja, daje leto 1998 specifično za poslovanje Nafte in je zato subvencioniranje potrebno, vendar vodstvo družbe teži k vzpostavitvi optimalne proizvodnje s pozitivnim poslovanjem. MH ■ Novi župan je Herbert Šefer (neodvisni), za katerega je glasovalo 54,84 odstotka volivcev, za dosedanjega župana Jožefa Toplaka (SDS) pa 45,16 odstotka. V občini Rogašovci se je nedeljskih volitev udeležilo 62,20 odstotka volilnih upravičencev. Tesno zmago je dosegel dosedanji župan Janko Halb (SLS) z 51,37 odstotka glasov. Njegov tekmec, neodvisni kandidat Marjan Gider, pa je dobil 48,63-odstotno podporo ljudi. V občini Turnišče so zabeležili 65,86-odstotno udeležbo. Novi (stari) župan je postal Jožef Kocet (SLS), za katerega seje odločilo 58,06 odstotka volivcev. Za drugega kandidata Franca Režonjo (SKD) pa je bilo 41,94 odstotka volilnih upravičencev. MILAN JERŠE« LOKALNA SCENA 10. december 1998, Državno tekmovanje ptic v Beltincih Po jubilejnem koncertu Izkazali so se tudi domači tekmovalci Okrog 1.500 najlepših slovenskih ptic -Naslov najlepšega ptička odšel v Velenje otem ko je bilo leta 1991 prvo državno tekmovanje ptic v samostojni Sloveniji v Murski Soboti, je letos ta čast doletela prizadevne člane Društva za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Belti-nec, ki praznuje 25. obletnico uspešnega delovanja. V prostorih beltinske osnovne šole so namreč organizirali 8. državno tekmovanje ptic. 1.494 različnih vrst ptic 163 gojiteljev iz 24 društev so prikazali tudi na razstavi, ki je bila ob koncu minulega tedna. Klub slabemu vremenu so organizatorji zadovoljni z obiskom. Ob tej priložnosti sta potekali dve vrsti tekmovanja. Na prvem, kjer so ocenjevali ubrano petje ptic pevk, je sodelovalo 58 pernatih živali. Preostali ptiči pa so se pomerili v lepotnem tekmovanju, kjer je slavila Lutino Rozekolis gojitelja Rudija Imperla iz Velenja. Doseženi rezultati pričajo, da so bili v močni državni konkurenci dokaj uspešni tudi tekmovalci iz Prekmuija. Med gostitelji Beltinčani je v svoji konkurenci zasedel prvo mesto Štefan Virag, druga sta bila Zlata Horvat in Jože Slavic, tretje mesto pa je pripadlo Štefanu Viragu, Karlu Horvatu in Ivanu Maučecu. Med člani soboškega društva sta prvo mesto zasedla Karel Gjergek in Drago Horvat, drugi so bili Janez Vučkič, Jože Lipaj, Štefan Černjavič in Borut Štiberc, tretji pa Karel Gjergek, Janez Vučkič, Bojan Štuhec in Štefan Černjavič. M. JERŠE Od renesanse do programa za pub ladinski mešani pevski zbor, ki ga že peto leto uspešno vodi zborovodkinja Mileva Kralj Buzeti in se je po petkovem koncer-_____tu preimenoval v APZ Vugaš, je pravzaprav nastal na pobudo soboških gimnazijcev, ki so še danes jedro tega - brez pretiravanja - imenitnega zbora. Besedici brez pretiravanja seveda nisem zapisal na pamet, saj je zbor že zdavnaj upravičil svoj obstoj pa tudi na koncertu je skladbe izvajal profesionalno ter z občutkom. generalni sponzor. Še več: g. Rudi Cipot je postal prvi predsednik APZ-ja Vugaš. »In kakšen je repertoar?« sem pobaral zborovodkinjo. »Zelo zahteven,« mi je odvr- smem tako reči, program za publiko, pojemo torej tudi ob spremljavi instrumentov.« Zbor kajpak ni ostal le v lokalnih mejah, saj se je udeležil tudi mnogih zborovskih revij ter navezal stike z Jugendkammerchorom iz Ingolstadta ter z enim od belgijskih zborov; vsi trije naj bi se že prihodnje leto predstavili na Mladinski pevski zbor M. Sobota med nastopom Za katero ptičko bi se odločil ti? Seveda so bili, kot to novinarji radi zapišemo, porodni krči kar težki, a so, kot je dejala sama zborovodkinja po koncertu, naleteli na dober odziv pri tedanji ZKO oziroma pri g. Gezi Kišfal-viju ter pri Zavarovalnici Triglav, ki je kaj kmalu postala njihov nila, »saj pojemo od renesančnih avtorjev (Gallus, Palestrina) do sodobnih slovenskih (Stojan Kuret, Marijan Lipovšek, Jakob Jež), ne pozabimo pa seveda na naše ljudske pesmi, ki jih cenijo tudi na tujem. Ob tem pa naj še dodam, da izvajamo tudi, če skupnem koncertu v M. Soboti. Ob tem naj še omenim, da je zbor na tekmovanju v Celju je dosegel kar 83,6 točke. Ob tem je zborovodkinja dejala: »Žalostno je to( da so tudi v kulturni sferi kuhinje, kajti lansko leto smo izpadli z državnega tek- Zborovodkinja Mileva Kralj Bu-zeti: »Žalostno je, da so tudi v kulturi smešne kuhinje...» movanja, pa nam komisija ni posredovala nobene uradne obrazložitve. Zato je uradni odbor zahteval, da se žirija izjasni, a je pojasnila, češ da si nismo izbrali prave slovenske pesmi na izvirni tekst, a skladatelj Nace Duh, sicer rojak, nam je zložil napev za Jaz pa male citre ‘mam. Gre pravzaprav za to, da nas »oni« v Ljubljani sploh ne poznajo, celo skladatelja Naceta Duha ne, čeprav je končal študij kompozicije!« Na koncu naj še dodamo, da APZ Vugaš že išče svoj podmladek: kmalu bo avdicija za nov mladinski zbor in, kot je dejala zborovodkinja, dobrih pevcev na obeh straneh seveda nikoli ne zmanjka. To je potrdil tudi letošnji koncert. Zares. BESEDILO MV, FOTO J.ZAUNEKERl SSTS z Muro in šolo na Danskem v Evropo Gramoz za avtocesto? Učenje z delom Izmenjava učiteljev in študentov tekstilnega programa S rednja strojna in tekstilna šola Murska Sobota je prejela pred kratkim iz Danske težko pričakovano pošto, v kateri so jim poslali podpisano pogodbo o sodelovanju z vrhunsko dansko šolsko ustanovo za izobraževanje poklicev v tekstilnem programu. Gre za šolo z imenom TE-. KO-CENTER DANMARK, ki jo je, tako kot SSTŠ pri nas, vključila v program sodelovanja »izpostava« programa Phare v Ljubljani. Pri tem sta bili še posebej aktivni Ana Hannsen in Sabina Melavc. Za koordinatorja v mur-skosobški srednji šoli pa so izbrali Andreja Kuharja, ki nas je tudi seznanil s cilji in vsebino sodelovanja. Gre predvsem za to, da bi izobraževali za poklice, ki bodo v skladu z interesi oz. potrebami gospodarstva, in to predvsem takšnega, kot ga pozna razvita Evropa. Zato sije morala srednja strojna in tekstilna šola Soboški podžupan je Rudolf Horvat a torkovi prvi seji novoizvoljenega Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota so potrdili poročili začasne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o izvolitvi članov mestnega sveta in župana. V 26-članskem mestnem svetu ima LDS kar 13 svetnikov, sledita pa SKD in SDS s po tremi svetniki. N Na seji, ki jo je vodil najstarejši svetnik Franc Zver (SKD), se je župan Anton Slavic zahvalil za zaupanje, zaradi velikega obsega dela in obvladovanja razmer pa seje odločil, da bo župansko funkcijo opravljal poklicno. Hkrati je pozval k političnemu dialogu in krepitvi vloge Murske Sobote kot regijskega središča, kar naj bi podkrepilo njeno pomembnost tudi v odnosu do države. Zavzel pridobiti pri nas ustreznega part-■ nerja. In kdo bi bil lahko boljši kot tovarna Mura? V njej so razumeli potrebe šole in tako je tudi Mura sopodpisnik pogodbe o sodelovanju z omenjeno dansko šolo, ki jo obiskuje okrog 650 dijakov in študentov. Predvideno je, da bo prišlo v tovarno Mura že januarja 6 študentov iz Danske na praktično usposabljanje (za 4 mesece), 10 Murinih kadrovskih štipendistov pa bo imelo priložnost bivati in se usposabljati po en mesec na Danskem. Na tamkajšnji šoli bodo 2 tedna poučevali praktični pouk (soudeležba z danskimi se je za ohranitev političnega miru in podrejanje političnih interesov skupnim. Nato je opredelil bistvene načrte, med katerimi bo prednost dana gradnji komunalne infrastrukture, reševanju prometnih problemov pa tudi razvoju na drugih področjih, kot so izobraževanje, kultura, šport itd. Župan Anton Slavic - kdo bo namesto njega član mestnega sveta, se bodo odločili kasneje - je tokrat kolegi) 4 učitelji SSTŠ-ja, v M. Soboto pa bosta prišla na podobno »delo« 2 tamkajšnja predavatelja. Omeniti velja, da je program Phare prispeval tudi opremo za novo učilnico sistema Lectra, ki je namenjena za usposabljanje učiteljev tekstilne stroke iz vse Slovenije. V šolskem letu 1997/ ’98 pa so prav tako v sodelovanju s programom Phare razpisali poklicni tečaj za tekstilnega tehnika, vendar ni bilo dovolj prijav, da bi lahko program tudi izvajali. Namenjen je dijakom, ki končajo 4 leta gimnazije in potem »padejo« pri maturi, tako da se ne morejo vpisati v nadaljnje šolanje niti se niso usposobili za noben poklic. JOŽE GRAJ ■ za podžupana imenoval Rudolfa Horvata (LDS), ki gaje tudi pooblastil za vodenje sej mestnega sveta. V nadaljevanju seje so sprejeli poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov proračuna za deset mesecev leta 1998, čeprav so opozorili, daje bila le 69-odstot-na, torej pod pričakovanji. Sicer pa so poslovanje ocenili za pozitivno in poudarili, da vse predvidene naložbe niso bile izpeljane v pričakovanem obsegu. Po letošnjem rebalansu pa bodo za tekoče obveznosti zagotovili dobri 2,5 milijarde tolarjev. MJ ■ Za 75 km potrebnih 6 mio m3 gramoza Na desnem bregu Mure bodo za potrebe gradnje avtoceste namesto ene velike odprli tri manjše gramoznice erjetno nihče ni pričakoval, da se bo pojavil problem z odvzemom gramoza za potrebe gradnje avtoceste prav na območju, ki je še posebno bogato z gramozom, torej v pokrajini ob reki Muri. Medtem ko se na levem bregu reke Mure podjetja intenzivno pripravljajo na gradnjo in so v ta namen predčasno pridobila vsa potrebna dovoljenja za širitev gramoznic in izdelovanje asfaltne baze (Cestno podjetje M. Sobota, Pomgrad, CP Ljubljana), na desnem bregu reke Mure še vedno ni znana lokacija gramoznice, iz katere bodo med gradnjo avtoceste v smeri od Lenarta do Cogetinec in od Cogetinec do Vučje vasi pridobivali gramoz. V Na osnovi kriterijev (število lokacij, sprejemljivost materialov, okoljevarstveni in naravovarstveni kriteriji, raba tal, oddaljenost od trase avtoceste in pravnoformalno stanje) je bilo obravnavanih 142 gramoznic ter na desnem bregu reke Mure izbranih 24 lokacij. Skupno je bilo predlaganih pet resnih lokacij: Križevci (Boreči) pri Ljutomeru, gramoznica ob Bakovski cesti, Ivanci, Dobrovnik in Petišo-vci). S temi lokacijami so se strinjale tudi strokovne službe ministrstev, nam je pred dnevi sporočil odgovoren za odsek avtoceste od Maribora do Pinc na Uradu za prostorsko planiranje Ministrsatva za okolje in prostor Igor Zakotnik, in sicer Sektor za varstvo narave in Sektor za upravljanje z vodami pri MOP -Upravi RS za.varstvo narave in Uprava RS za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. Strinjale so se menda tudi občine. Pričakovali bi, da bo na des nem bregu prišla v poštev gramoznica v Krapju, katero upravlja Se-grap, in ki jo je predlagala tudi občina Ljutomer. Razlogi, zakaj ta gramoznica ni prišla v poštev, so po Zakotnikovem mnenju naslednji: -lega v območju Mure, ki je s prostorskimi sestavinami republiškega plana predvideno za zavarovanje kot krajinski park, - lega v območju, ki je zavarovano kot vodovarstveno območje zajetja pitne vode v Moti, -lega znotraj poplavnega loga (območje med visokovodnimi nasipi Mure). Okoljevarstvena študija, ki jo je Segrap kot naročnik prejel v lanskem letu, ne navaja nobene od teh »slabosti« oziroma omejitvenih kriterijev, zato se lahko sprašujemo, ali to pomeni, daje Segrapova gramoznica v celoti nezakonita in njihova študija neveljavna? Za vaščane Borec in Ključaro-vec, ki se s predvideno nenormalno veliko širitvijo že opuščene gramoznice v Borečih (Križevcih) na 24 hektarjev niso strinjali in so na več državnih naslovov poslali prot? stno pismo z 80 podpisi, pa bo za-nimiva naslednja informacija, ki nam jo je prav tako posredoval g Igor Zakotnik, da: «-je DARS pristopi! k dopolni™ navedenih posebnih strokovnih pod' lag. Tako se dodatno preverjajo še druge lokacije gramoznic na desnem bregu Mure, tj. na območju občin Ljutomer in Križevci s ciljem, da se predlaga dve oz. tri lokacije z manjšo odvzemno površino gramoza (L ha), ki bi pokrivale potrebe za odse Lenart-Cogetinci in Cogetinci- Vučja vas. Vse predlagane lokacije bo treba uskladiti z ministrstvi, pristojnim' za zavarovana območja, ter občina ma Ljutomer in Križevci. Za vse lokacije gramoznic, 1 bodo izbrane za zagotovitev gramoza za gradnjo avtocest v Pomurju in vključene v območje urejanja z L bodo izdelani poročilo o vplivih na okolje, sanacijski načrt s programom končne rabe (ureditvena zasnova) M spremembe in dopolnitve proštom 1 z sestavin planskih aktov občin.« Le zakaj niso mogli ukrepati na podoben način že pred obravnav osnutkov lokacijskih načrtov,n zakaj že prej>niso prisluhnili ju dem? Upajmo, da niso potrebova le »razlog za zavlačevanje«! BERNARDA B. PEČEKf wbk, 10. december 1998 LOKALNA SCENA Tudi v VVZ G. Radgona deluje razvojni oddelek za otroke s posebnimi potrebami Saj vrtec kot dom je enavadno je, da se trojica lokalnih politikov, ki je zaradi »spletkarjenja« potegnila »ta kratko«, okliče za civilno družbo. Ko jim očitno ni uspelo spraviti na volitve svojega N V ločenem oddelku, toda velikokrat skupaj a starše je vsekakor boleče spoznanje, ko ugotovijo, da ima njihov otrok motnje v duševnem ali telesnem razvoju 'b da bi bilo zaradi tega zanje Me, če obiskujejo ločeni oddelek v otroškem vrtcu. Na neki način Postanejo njihovi otroci torej zaznamovani. Mnenja o tem, ali naj noajo vrtci res ločene oddelke za takšne otroke, pa so deljena. V Vzgojno-varstvenem zavodu članka Golarja Gornja Radgona R začel delovati razvojni oddelek 2a otroke s posebnimi potrebami leta 1979 (v Dermotovi hiši v G. Radgoni), leta 1984 pa so tudi ti otroci dobili sodobno urejen prostor v novem radgonskem vrtcu, Iti omogoča nemoteno izvajanje njim prilagojene vzgojno-varstve-ne dejavnosti. Letos je vključenih vta oddelek šest otrok z različnimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju, v oddelku pa delata sPecialna pedagoginja Manuela Fišer in vzgojiteljica Tatjana J. Rager. Program dela v tem odmiku temelji na individualnem Pristopu in modelu integracije. Gre za vsakodnevo druženje z drugimi otroki ob jutranjem zbi-ranju, skupnih igrah na igrišču, terasi, skupnih prireditvah, praz-Qovanjih idr. Tako se počutijo kot sestavni del celotnega vrtca. pa so sami v svojem oddelku, s° enaki med enakimi in vse je Prilagojeno le njim. L Občina G. Petrovci Porodni krci novega občinskega sveta svetnm ki ip deloval sicer korektno, zadnje stin mesece pa katastrofalno«je izjavil petrovski župan Franc Slihtuber na tastrotaino, j j sveta. »Mi smo namreč tu,« Prvi redni seji novega občinskega sve«. le nadaljeval, »da razmišljamo in sklepamo*te izvajamo ‘akšne sklepe, ki bodo v prid predvsem občim.------------- .. , . hii9 žunanova popotnica novemu petrovske- oram reci, daje bila župan P^^ 13_članski moskl mu občinskemu svetu, ki g J R. .e nima svojega zbor (v prejšnjem sta bili d L član sveta dr. Alek-J edsednika, zato je prvo sejo vodi J lahko novoizvoljeni nder Kerčmar, dovolj pomenljiv , . izvo)itvi komisije ’v°dstveniki« zamislili. Kajti zatakni . saj je prevladal a mandatna vprašanja, volitve in im ’okrat SLSf |ahko Ankarski izračun, češ da zmagova na o komisijo dva Odlaga svoje kanditate. Tako s0 ,zv Kozar) in predstavnika Senika SLS (š«.» Rs Ernesta Kerčmarja; omeniti j kar j seveda >vci v tem občinskem telesu nimasvo ega.elana, K ? c,nski svet polariziralo na »(vladno) o predstavljali predv-Parlanientu, mojbog!) ter »opozic.jo«, ki jo bodo pr Se,n člani SDS. Seveda so to le (naravni?) °r°dni krči tega občinskega te- o* i0 1OM firl Tudi otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju so razigrani in veseli. »Osebno se mi postavlja vprašanje, kako bi se ti otroci počutili v skupini s 24 otroki, kjer bi imeli premalo prostora, vzgojiteljice pa bi imele premalo časa za individualno delo z njimi. Kakšna bi bila v tem primeru njihova samopodoba? Integracija otrok s posebnimi potrebami je sicer izredno pozitivna, potrebno pa je dobro premisliti, ali res za vse, ne glede na njihovo motnjo v telesnem in duševnem razvoju,« ugotavlja ravnateljica VVZ G. Radgona Breda Forjanič. Po njenem mnenju mora biti torej integracija dobro načrtovana tako z vidika števila otrok in strokovnih delavcev v oddelku kot tudi z vidika motenj pri posameznih ot- lesa, v katerem sedi kar pet starih svetnikov, ki so se zavezah da bodo, kot je župan večkrat ponovil, nadaljevali začeto. In kaj je to? Stara pesem-sanacija cest vseh rangov, obnova šolskega poslopja ter ureditev atletskega stadiona pri so ure gresiranje kmetijstva, skrb za urejeno in čisto okolje ... Skra ročih in strokovnega dela z njimi. Tako so po tehtnem premisleku dva otroka s posebnimi potrebami vključili v redni oddelek, saj njune motnje v razvoju to omogočajo. Enkrat tedensko pa ju obišče defektologinja, ki dela z njima individualno in skupaj z vzgojiteljicama oblikuje še individualni načrt dela z njima v rednem oddelku. »Naše načelo je, da otroke sprejemamo in priznavamo njihovo drugačnost. Prepričani smo, da z vključitvijo v razvojni oddelek pomagamo staršem pri vzgoji in usposabljanju njihovih otrok. Prizadevamo si, da bi jih čim bolje pripravili za življenje, zato jih navajamo na samostoj- tka: postoriti bo treba še to in ono, med drugim zaposliti nekaj ljudi v javnih delih (tudi v turizmu), vendar ni bilo opaziti večjih stremljenj in premikov v smeri zaposlovanja, odpiranja novih gospodarskih obratov ali prevetritve kmetijske politike, ki pušča goričkim poljedelcem status kmeta proletarca. Pred novimi svetniki, tam gor jim radi hudomušno ali pomotoma rečejo kar svetniki, so, če smem uporabiti obrabljen, a še zmeraj aktualen socialistični žargon, nove naloge, ki pa bodo z novim republiškim zakonom o financiranju občin, ki začne veljati z novim letom, morda še trši oreh, kot so bile Med adaptacijo je bilo nešteto težav, saj je hotel en del najemnikov kljub gradnji živeti naprej; koordinacija je bila težka, saj smo z gradnjo motili njihovo dejavnost, zato se jim za potrpežljivost zahvaljujem,« je povedal direktor Poslovne enote BTC v Murski Soboti Janez Štotl. Na vpraša je opremljen z najsodobnejšo varovalno opremo. Kot je na otvoritvi povedal direktor Viktor Šbiil, se v Pomurski banki že pripravljajo tudi na vstop v tretje tisočletje in Evropsko unijo. Že po novem letu bo pri njih mogoče varčevati v novi evropski valuti, v banki pa bodo postopoma prešli tudi na evropski delovni čas. Ker so pred nami spremembe pri plačilnem prometu, ki naj bi prešel na banke, v Pomurski banki razmišljajo, da bi prevzeli prostore in zaposlene sedanje Agencije za plačilni promet. LUDVIK KOVAČ, FOTOGRAFIJA: JURE ZAUNEKER■ nje, kako se bodo v prihodnje obvarovali poplav, pa je odgovoril; »Poplava je dejansko bila, ker je bila skoraj neverjetna situacija; na naše območje so se zlile vode z markišavskega in puconskega območja. Okrog objekta je bilo relativno dosti vode, v samem objekta pa od 0 do 7 centimetrov. Ah voda še bo? Upam, da ne več takšna, izvedeno je že odvajanje vode, prej to ni bilo narejeno, ker smo vztrajali pri tem, da se hkrati z urejanjem komunalne infrastrukture uredi tudi kanalizacija treh hiš ob cesti, da pozneje ne bi prekopavali asflata. Vodnogospodarski biro £ Maribora je moral korigirati načrte, in ker takrat še nismo imeli načrtov in soglasja, dela nismo mogli izvesti v celoti.« Preden so končali z ureditvenimi deli, jih je presenetilo deževje. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKER ■ Logo Lendava Stavka preklicana Z aposleni v podjetju Logo so z osebnim izjavljanjem in ------javnim glasovanjem odločili, da stavke, napovedane za prvi december, ne bo oziroma da se napovedana stavka preklicuje, Stavkovni odbor se je z vodstvom družbe uspel dogovoriti o uresničitvi stavkovnih zahtev. Dobili so izplačano razliko plače za avgust, polovico plače za september, potne stroške in dnevnice ter zagotovilo, da bo oktobrska plača izplačana v decembru, novembrska in jubilejne nagrade januarja, v naslednjem letu pa bo izplačan tudi regres za letni dopust. Štefan Seršen, od oktobra direktor družbe Logo, je že pripravil sanacijski program, ki gaje tudi predstavil lastnikom ter banki. O vsebini ali osnovnih potezah načrtovane sanacije direktor za javnost še ni želel govoriti-P° izjavah, ki jih je dal zaposlenim, ki so prav tako spraševali o njegovi vsebini, pa sanacijski pro gram naj ne bi zmanjševal niti povečeval pravic ali položaja de lavcev v proizvodnji- Kaj Pa v službah, ki se ne štejejo za proiz vodnjo? 'Izvedeli smo, daje dobi lo pred časom odločbo o čakanju na delo enajst zaposlenih. MH , 10. december 1998 KMETIJSTVO 7 Cene v kmetijskih trgovinah Tradicija ledenih trgatev se nadaljuje KZ MARTJANCI artikel kardanska gred za cisterno ■ kardanska gred za škropilnico akumulator, 55 Ah, 12 V akumulator, 97 Ah, 12 V akumulator 100 Ah, 12 V akumulator, 135 Ah, 12 V napajalnik za govedo napajalnik za svinje, 1 /2" napajalnik za svinje, 3/4" steklen balon - posoda za mleko, 541 steklen balon ■ posoda za mleko, 341 steklen balon - posoda za mleko, 251 steklen balon - posoda za mleko, 201 steklen balon ■ posoda za mleko, 151 steklen balon ■ posoda za mleko, 101 steklen balon - posoda za mleko, 51 motorna žaga Stihi, 0,29 visokotlačni pralnik,160 PC KZ RADGONA Posl. Sp. Ivanje! artikel motorna žaga HUSOUARNA F 61 kardanska gred za trosilnik hlev, gnoja kardanska gred za silažni kombajn kardanska gred za tračni obračalnik kardanska gred za cisterno akumulator Vesna, 55 Ah, 12V ekumulator Vesna, 63 Ah akumulator Vesna, 97 Ah akumulator Vesna, 110 Ah akumulator Vesna, 150 Ah cena 11.133,00 8.101,00 8.199,00 12.972,00 13.024,00 20.460,00 4.292,00 863,00 1.126,00 2.431,00 2.032,00 1.673,00 1.561,00 1.229,00 919,00 544,00 77.900,00 44.800,00 cena 71.064,00 17.990,00 19.970,00 7.683,00 11.455,00 8.572,00 9.247,00 13.712,00 18.630,00 22.770,00 3.902,00 3.097,50 naPajalnik Gorenje-Muta - za govedo napajalnik Agrocom - za govedo bonski steber za vinograd, 6*6, 2,80m 890,00 bonski steber za vinograd, 8*8, 2,80m 1.262,00 P°cinkana žica, Č2,8 mm in 3,1mm cistilna sredstva za molzno opremo: ■°osil combi 5/1 ' Anti-germ 5/1 ’,calgonit D 5/1 jVePleni trakovi, 0,5 kg Mena kislina, 11 katinsko olje, 11 125,70/kg 3.792,00 3.668,00 3715,20 470,00 240,60 . 402,80 Tržišče povprašuje po kakovosti Za posebne trgatve se odloča vedno več pomurskih vinogradnikov V mrzlem in sončnem vremenu so imeli na Janževem Vrhu že osmo Miklavževo trgatev. Foto: L. KOVAČ Prva seja skupščine delniške družbe Pomurske mlekarne V petih letih petsto milijonov čistega dobička Za izplačilo dividend so namenili skoraj dvesto milijonov tolarjev eprav se je lastninsko preoblikovanje Pomurskih mlekarn iz Murske Sobote nekoliko zavleklo, so v novembru že opravili prvo sejo skupščine delniške družbe. V tem uspešnem pomurskem podjetju, ki ob svojih zaposlenih zagotavlja socialno varnost še blizu 3 tisoč prekmurskim kmetijam, so program lastninjenja pripravili pred dobrimi štirimi leti, vendar se je pri tem nekoliko zapletlo. Po zakonu o zadrugah je namreč del lastnine predelovalnih obratov pripadel zadrugam, in ker je bila po uveljavitvi tega zakona ustanovljena tudi specializirana Pomurska mlekarska zadruga, je bilo potrebno dobiti ustrezno razlago tega zakona. Od 38,2-odsotnega deleža, ki je pripadel zadrugam, je dobila Pomurska mlekarska K* LENDAVA artikel akumulator, 100 Ah, 12V "dajalnik Agrocom - goveji napajalnik Agrocom-za svinje, 1/2” napajalnik Agrocom -za svinje, 3/4” naotorna žaga STIHL 029 ^tonski steber za vinograd Prelog, ?xA2,80m Opleni trakovi, 0,5 kg Jekleni balon za mleko, 541 Okleni balon za mleko, 341 slekleni balon za mleko, 151 "bež za zelje ■ neraveča pl. cena 12.980,00 3.390,00 948,00 1.314,00 76.798,00 1.098,00 488,00 2.380,00 2.088,00 1.300,00 5.898,00 SK? KMETOVALEC LJUTOMER cena 3252,0° . aR7 0° artikel „ noved° 'nn • *a ° 120 b« ^0,0 agregat laprani® Wta, kotna ^W,A2” *igW°” Wr\gresw,25 L1 v Matasta akumulator Mesna, 'to za odojke esalna naprava za privez "9aza privez črpalka, 250F »J, na črpalka, f 20 “mo olje 15-40, 10/1 102.980,00 97.880,00 6.404,00 50.308,00 21.410,00 12.980,00 9.842,00 3.210,00 2.070,00 12.165,00 13.684,00 3.250,00 ^Uba: Vse cene so s prometnim davkom. v četrt sejem do 12 ^di ki no Trg vedno bolj sprejema le kakovost in tega se že nekaj časa zavedajo tudi vinogradniki. Zdaj, ko se številni kletarji otepajo s prevelikimi zalogami vina prejšnjih letnikov, prihaja kakovost še toliko bolj do izraza, saj podatki kažejo, da je kakovostna vina lažje prodati. Redki so tržni pridelovalci, ki del pridelka ne bi pustili za posebne trgatve, vedno več pa je tudi takšnih, ki grozdje trgajo v decembru ali še pozneje. Milkavževa trgatev v podjetju Radgonske gorice je postala tradicionalna, saj so jo letos opravljali že osmič, zanjo pa so v vinogradu na Janževem Vrhu pustili skoraj tisoč trsov laškega rizlinga. Številni trgači in gostje, med katerimi sta bila tudi župana radgonske in radenske občine, so v mrzlem, a sončnem vremenu ob zvokih pihalne godbe pospravili predzadnji letošnji pridelek Radgonskih goric, saj so nekaj grozdja pustili še za svečnično trgatev, ki pa bo šele čez slaba dva meseca. S kakovostjo pridelka na miklavževo so zadovoljni, pravi enolog Alojz Filipič, saj so v moštu, ki ga je nateklo okoli 250 litrov, namerili 138 Eokslejevih stopinj sladkorja, iz njega pa bodo došolali ledeno vino. Dodati bo seveda potrebno kvasovke, mošt pa bo počasi vrel in letošnje Miklavževo vino bo prišlo na trg proti koncu prihodnjega leta. Ledena trgatev pa je postala tradicionalna tudi pri znanem prekmur- tošnjega ledenega vina. Sicer pa so posebne trgatve pri Novakovih nekaj povsem običajnega, saj so jih v vseh teh letih opravili 23, dvakrat pa so trgali grozdje celo na Silvestrovo. Zvedeli smo še, da so imeli predvčeraj ledeno trgatev tudi ori Milanu Horvatu v Bodoncih, kje zadruga 42-odstotni delež, druge kmetijske zadruge, ki Večinski delničarji Pomurskih mlekarn so zdaj zaposleni, nekdanji zaposleni, Pomurska mlekarska zadruga in druge kmetijske zadruge, ki imajo 64-odstotni delež, 16 odstotkov lastnine pripada Pomurski investicijski družbi in družbi Triglav Steber, 12 odstotkov delnic imajo nekatera pomurska po- preostalih 58 odstotkov pa so sodelovale z mlekarno. djetja, s katerimi Pomurske mlekarne poslovno sodelujejo, 8 odstotkov delnic pa je v lasti odškodninskega in kapitalskega sklada. Na prvi seji skupščine so delničarji sprejeli vse predloge uprave in začasnega nadzornega sveta, ki so bili predhodno že usklajeni z večjimi delničarji, izvolili pa so tudi 6-članski nad- nišče: cene pujskov ek, 3. decembra, so rejci pripeljali na v Turnišče le 30 pujskov, starih od 9 tednov in težkih do 25 kilogramov. Jpcev ni bilo veliko, saj je lastnike za-0 le 8 pujskov, za par pa je bilo potreb- zeleni silvanec, in pri Zdravku Horvatu na Hodošu, kjer so trgali sauvi- skem vinogradniku Ernestu Novaku. 8. decembra 1989 so Novakovi v vinogradu na Vaneči opravili prvo ledeno trgatev v Prekmurju, letošnja pa je bila že šesta. Za letošnjo so tako kot za prvo pustili 500 trsov laškega rizlinga, iz ledenega grozdja so iztisnili 170 litrov mošta s 150 Eokslejevimi stopnjami sladkorja in Ernest pričakuje dobro kakovost le- Ledena trgatev v Novakovih goricah na Vaneči je postala že tradicija. Foto: J. ZAUNEKER zorni svet, v katerem so 4 predstavniki delničarjev in 2 predstavnika delavcev. Od sprejetih sklepov je med najpomembnejšimi gotovo tisti o razporeditvi čistega dobička, ki so ga v petih poslovnih letih ustvarili v višini 500 milijonov tolarjev. 40 odstotkov tega dobička so namenili za dividende, 168 milijonov tolarjev so dali za pokritje izgube v letu 1993, ki je nastala zaradi prehoda na nove računovodske standarde, preostanek dobička pa je ostal nerazporejen. Na skupščini so sprejeli tudi sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic v višini 80 milijonov tolarjev, to je 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe, 2 odstotka tistega dela dobička, ki je namenjen za dividende, pa bo nadzorni svet razdelil za nagrado upravi delniške družbe Pomurske mlekarne. LUDVIK KOVAČI Odkupne cene živine Ponudba in povpraševanje po goveji živini sta v zadnjem času dokaj usklajeni, medtem ko pri prašičih ponudba zelo presega povpraševanje. Temu ustrezne so tudi cene. LUDVIK KOVAČI gnon. Kakov. in plačilni razredi MPGbiki (kg T 1/2) MPG telice (kg T 1/2) Odbrane telice za izvoz (400 -480 kg) Krave (kg T 1/2) Teleta za zakol Prašiči za zakol (kg ž. m.) Pomurka Mesna industrija 1. 2. 3. 4. 5. 6. 570,00 530,00 500,00 470,00 420,00 380,00 460,00 440,00 410,00 380,00 340,00 310,00 530,00 370,00 350,00 310,00 260,00 240,00 190,00 500,00 4,80 S1Z za % mesa iz org. reje. Prosti odkup: 180 SIT/kg l.1. do 130 kg, 160 SIT/kg ž. t. nad 130 kg, 150 SIT/kg ž. L za izl. plem. svinje, 90 SIT/kg ž. t. za kastr. meijasce, 40 SIT/kg ž. t za merjasce. Cenik za svinje bo začel veljati 14. decembra MIR Mesna industriia Radgona 1. 2. 3. 4. 5. 600,00 /590,00 570,00 540,00 500,00 510,00 490,00 460,00 430,00 410,00 380,00 360,00 340,00 300,00 280,00 4,60 SIT za % mesa iz organiz. reje. Prosti odkup: 170 SIT/kg 1.1. do 130 kg, 160 SIT/kg ž. t. nad 130 kg, 140 SIT/kg ž. t. za izločene plem. svinje, 65 SIT/kg i. t. za meijasce Simentalka Ljutomer 1. 2. 3. 4. 580,00 570,00 480,00 470,00 450,00 360,00 350,00 340,00 330,00 480,00 odkupujejo le izločene plemenske svinje po 140,00 SIT kg žive teže Ekstra lahko zimo, prosim! ELKO ekstra lahko kurilno olje • brezplačna in hitra dostava • preprosto naročanje po telefonu • dober izkoristek enerpija • okolju prijaznejše kurilno olje - upodni plačilni popoji • možno obročno plačevanja na 3 ali 6 obrokov > za večje količina dajemo dodatna popusta O M V ISTRABENZ ObIMIta na/blUJo prodajno maato OMV ISTRABENZ* ali pokliGlU na tolafont 009 99 477 (Munko Sobota) 009 04 9O9(LJutomor) 009 70 410 (Dolnji Lakot) o (IZ)BRANO 10. december 1998, IBUK Miha Vodenik in njegova moč Kdo ima prav? Najbolj nazoren primer volje ljudstva na letošnjih lokalnih volitvah se je pokazal v Gornji Radgoni Četudi dosedanjemu županu Mihi Vodeniku ni uspelo v prvem krogu, je v tem krogu že imel prepričljivo vodstvo, ki ga je v drugem krogu samo potrdil. Na prvi pogled seje Vodenik odločil za hazardersko potezo, ko seje odločil za kandidaturo kot neodvisen kandidat, brez podpore LDS, ki se mu je očitno po tem, ko je nastopila s svojim kandidatom, odrekla, in dosegel visoko zmago. Volivci so očitno ocenili, kdo je bil zastopnik njihovih interesov v preteklem mandatu in kdo je navsezadnje glavni krivec za pretežni del blokad in kdo je onemogočal normalno delo v radgonski občini. Ne glede na ■to s kakšnimi argumenti bo v tem trenutku nastopila skupina »posvečenih« svetnikov, ki bodo še naprej, ali pa tudi ne, sedeli v radgonskem svetu, je jasno, kdo je imel v minulem mandatu prav in na čigavo stran so se postavili volivci. Preveč je bilo projektov, ki so bili za občino še kako pomembni in jih je občinski svet »zminiral«, da občani posledic ne bi čutili na lastni koži, četudi so bili ti očitno s strani župana korektno pripravljeni. O proračunih ne kaže izgubljati besed. Sedaj se bo morda kateri od pravovernih »svetnikov« našel in ponovno očital Vodeniku nezakonitost v minulem mandatu, čeprav jo je produciral predvsem sam. To ni toliko pomembno, kot je pomembna sedanja Vodenikova zmaga v tem mandatu, ki mu sicer ne daje absolutne oblasti, mu je pa nesporno utrdila politično moč v odnosu do sveta, ki si ravno zaradi Vodenika kot župana ne more več privoščiti samopašnosti in ignorance, kot je to delal do sedaj, in ga sili k odgovornejšemu odnosu do občanov, ki ga v preteklem man- J. VOTEKi datu ni premogel. AJOteAitTf Z entuziazmom in znanjem proti rakastim tumorjem Božidar Časar, radiofizik, razvija novo radioterapijo zdravljenja rakastih obolenj -Potrebni sta izredna natančnost in možnost usmerjanja mesta obsevanja a ljubljanskem Onkološkem inštitutu je že nekaj let zaposlen Sobočan Božidar Časar. On in njegova ustanova se lahko pohvalita s pomembnimi delovnimi uspehi, med katerimi izstopa hiter razvoj nove tehnike zdravljenja pri nas z radioterapijo - s ste- reotaktično radiokirurgijo z linearnim pospeševalnikom, na kratko SRK. Z radioterapijo se kot z načinom zdravljenje rakavih obolenj sreča vsaj polovica obolelih in pri nekaterih vrstah raka je uspešnost zdravljenja 90-odstotna. Tudi laikom je jasno, da so potrebni izredna natančnost, možnost usmerjanja na mesto obsevanja in nadzor, saj so doze, ki jim je pacient izpostavljen, izredno visoke. Moramo pa tudi omeniti, da so prav minule dni (delovno) praznovali 60-obletnico nastanka Onkološkega inštituta, katerega direktor je prof. dr. Zvonimir Rudolf, in da gradijo novo stavbo. Visoka doza sevanja na omejeno območje Pri zdravljenju raka se uporabljajo tri modalitete: kirurgija - operativna odstranitev tumorja, radioterapija - zdravljenje z obsevanjem z ionizirajočimi žarki, kemoterapija - zdravljenje z zdravili. SRKje tehnika, ki jo na pobudo in pod vodstvom 34-letnega Božidarja Časarja, radiofizika, na Onkološkem inštitutu razvijajo že dobri dve leti. bo,« je povedal Božidar Časar. V tujini je okvirna cena tovrstne terapije od 10 do 20.000 nemških mark. Zdravljenje z novo tehniko bo našim bolnikom dostopno spomladi leta 1999. SRK se bo lahko uporabljal tako za maligna kot benigna obolenja. Pomembno je to, da je to nein-vaziven način zdravljenja možganskih obolenj. Pri odločanju o načinu zdravljenja bodo sodelo- neyu. Sicer pa so zaposleni v radioterapiji člani evropskih in svetovnih strokovnih združenj, Božidar Časar pa je najmlajši član sveta Evropskega združenja organizacij za medicinsko fiziko EFOMP, na onkološkem inštitutu pa je namestnik vodje oddelka za radiofiziko. »Najpomembnejša dopolnitev opreme je kolimatorski sistem -sistem usmerjanja žarkov, ki so ga po mojih načrtih izdelali na Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani,« je povedal Božidar Časar. »Terciarni kolimatorski sistem je že prestal 1000 meritev in poskusov in rezultati so odlični.« Računalniški planirni sistem so kupili po nižji ceni v Montrealu, v Montreal General Hospital, kjer je direktor za medicinsko fiziko naš rojak fizik prof. Ervin B. Podgoršak in kjer seje Božidar Časar, diplomirani inženir radiofizike, tudi študijsko izpopolnjeval. Dosedanji stroški dodatne opreme so znašali okrog 80.000 nemških mdrk, v kar so všteti razvoj, izdelava ali nakup opreme. Projekt in opremo je večino- Festival komercialne romske glasbe Znajo razživeti publiko V Prekmurju deluje kar nekaj romskih glasbenikov in skupin, ki izvajajo romsko komercialno glasbo ter pojejo v romščini Bako se je na festivalu komercialne romske glasbe v soboški grajski dvorani predstavilo osem romskih ansamblov in glasbenikov s Pušče in Serdice. Zmagal je Darko Rudaš s skladbo Sere bere (to bi naj pomenilo Se pa ta), drugi je bil Mišo Kontrec s skladbo Pomožin dijl (Bog pomagaj) in tretja skupina Flamingo, ki se je predstavila z dvema skladbama. Nastopili so še skupina Pharaula, Bolero, Jože Kontrec, Martina Horvat ter Mateji Kovač in Hebib Ademi. Romi imajo svojo tradicionalno romsko glasbo, ki je vedno popularna in pri različni publiki dobro sprejeta. In medtem ko ta glasba postaja čedalje bolj domena neromskih glasbenikov, gredo Romi s »trendi naprej« in igrajo glasbo, kakršna se sedaj vrti in posluša. Navdihujejo jih južni vplivi in melos, njihova besedila pa govorijo predvsem o ljubezni in medčloveških odnosih. Bolj ali manj so ti glasbeniki samouki in amaterji, ki svoje izkušnje dobivajo v praksi. Takoj znajo oceniti, kaj je »in«, in se znajo takoj odzvati na vse trenutne trende, ki jih ne vpletejo samo v glasbo, ampak tudi v stil oblačenja in imidž, koreografijo in nastop sploh. Zato prav nič ne preseneča, da znajo narediti takšno razpoloženje, pri čemer so jim drugi slovenski glasbeniki le redko kos. Žal je bila grajska dvorana za to priložnost nekoliko neprimerna, saj bi se lahko nastopajoči in publika veliko bolj razživeli. Besedilo in fotografija: ANRRI Mateja Kovač in Hebib Ademi s skladbo Tu na žaunes mri čhej (Ti ne veš, hčerka moja). Od leta 1996 uporabljajo pri delu linearni pospeševalnih, ki proizvaja fotone z določeno energijo. Vrednost tega aparata je 1.400.000 nemških mark, najvažnejša dela dodatne opreme pa sta še kolimatorski sistem, ki žarke zelo natančno usmeri proti območju, ki ga želimo obsevati, in računalniški planirni sistem, s katerim lahko izračunavajo tridimenzionalno porazdelitev absorbirane doze, ki jo bolnik prejme. Značilnost tega načina zdravljenja je, da bolnik prejme izredno visoko dozo sevanja na zelo omejeno območje, preostala zdrava območja pa so obsevana minimalno. »Cilj takšnega zdravljenja je, da »pomorimo« tkivne celice tumorja, ne prizadenemo pa zdravih celic zunaj območja obsevanja,« je rekel Božidar Časar. Bolnik je hkrati obsevan z več smeri, premer obsevalnega območja pa je od nekaj milimetrov do treh centimetrov. Postopek je neinvaziven, zato hospitalizacija ni potrebna ali je zelo kratka. Rezultat je podoben kot pri nevrokirurškem posegu, tehnika pa je uporabna predvsem pri nekaterih obolenjih možganov, tumorjih, posameznih metastazah ali napakah v ožilju možganov. »Doslej v Sloveniji nismo uporabljali radiokirurgije kot načina zdravljenja, čeprav obstaja t. i. »gama nož«, ki deluje po podobnem principu, vendar je zelo drag, povzroča mnogo ekoloških problemov z radioaktvinimi odpadki in ima precej omejeno upora- vali nevrokirurg, nevroradiolog, radioterapevt in radiofizik. Do pomladi simulacije na »fantomu« Zdaj bodo na Onkološkem inštitutu potekale simulacije terapije na »fantomu«, pri katerem lahko po vsakem obsevanju ugotavljajo uspešnost. Način simulacije stereotaktične radiokirurgije bo Božidar Časar predstavil februarja 1999 na kongresu mednarodnega združenja za stereo-takično kirurgijo (ISRS) v Sid- ma financiralo Ministrstvo znanost in tehnologijo s sodelo-vanjem Onkološkega inštituta-Nemški raziskovalci so na kongresu ESTRO (European society for theraupeutic radiology and Oncology) objavili oceno stroškov za uvajanje take tehnike v višini 850.000 nemških mark-Razlika v ceni gre predvsem na račun entuziazma sodelavcev Projekta, deloma pa jo je pripis ti srečnim okoliščinam in pri^ teljskim vezem pri nakupu pia nirnega računalniškega sistema- MARJAN HORVAT • o Štiva Začela se je kotaliti Avtorju kuloarske novice, da naj bi bi* lastnik firme Eurotrade Commerce Jože Štivan zainteresiran kupiti Pomurski tisk, moramo sporočiti, da je ideja gospodu Štivanu silno Pogovoru. Po nl° ideji Omislil, je zatrdil v telefonskem kajpak ne ne je Pomurski tisk dobra firma - sedaj re *>i se dalo skovati neka- posloyno’ ampak firma, iz kate-stala kaj več, če bi bila J dobre^- Tudi ideja bi hitro lahko po- upnina dobra,« pravi Jože Štivan. dala, če smo od sogovornika iz vedeli tudi to. da Bojan Žumc, za katerega so nadzorniki druž e najavljali, da bi bil pripravljen voditi in ob bančni podpori sani- A Žogica je torej zalučana, seveda proti odločilnemu upniku Pomurskega tiska - Pomurski banki. Na potezi je sedaj ona. Kako se bo odlo- I I W—. 10, december 1998 ________(IZ)BRANO Vsaka šola nekaj stane; kaj pa štipendija? Skoraj vse pritožbe neupravičene? Lani so odobrili dijakom in študentom iz Pomurja okrog 4.000, letos pa 3.969 štipendij e dni je bilo skoraj vse jasno, kdo je uspel dobiti štipendijo (»solidarnostno« oz. republiško) in komu so prošnjo rešili negativno tudi po pritožbi, ki jo je obravnavala ustrezna služba Republiškega zavoda za zaposlovanje v Ljubljani. Prosilci iz pomurske regije so imeli okrog 400 pritožb, za skoraj vse pa je mogoče reči, da so glede na sprejete kriterije za podelitev štipendije neupravičene. Če je namreč nekomu presegal eenzus že za 1 tolar, so morali tisti, ki so pregledovali vloge na območnih enotah zavoda za zaposlovanje, prosilcu odgovoriti negativno. Med takimi je bilo Povsod največ dijakov in študentov iz delavskih družin, saj so Podatki o plačah njihovih staršev v glavnem točni in realni, ker Jih ni mogoče prikriti. Drugače Pa je pri prosilcih iz obrtniških °Z- podjetniških družin, saj si večina lastnikov prikazuje mini-malne oz. dokaj nizke plače, da red tem je bila nekaj več kot enajst let zaposlena na mariborskem Centru za so-c*alno delo, kjer je opravljala dela na različnih delovnih področjih. Gb delu je dokončala tudi visoko-s°lski študij za socialno delo v Ljubljani. Mariborski Center je »amreč veliko dal na strokovno rast in razvoj zaposlenih, da bi Patem lažje pomagali posamez-l*'kom, družinam in skupinam v e^vah. To pozitivno izkušnjo Pava direktorica seveda prinaša s seboj v gornjeradgonski center. bi tako imeli tudi manj dajatev do države; njihovi otroci pa so v večini primerov upravičeni do otroških dodatkov, velikega »popusta« v vrtcih in do štipendij. Znano pa je, da se nekateri, ko so polnoletni, sami vozijo v srednje šole z avtomobili, in to večinoma dobrimi. Sodeč pa zaslužkih njihovih staršev, ki jih prijavijo davčni službi, pa si tega nikakor ne bi mogli privoščiti. Sistem zaenkrat še deluje, čeprav lahko slišimo na ta račun veliko pripomb. Med »izpadlimi« prosilci so tudi redki iz čistih kmečkih družin. Po podatkih, ki smo jih dobili na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje M. So- Pred izzivi časa ~ _______________ Gornjeradgonski center za socialno delo ima od drugega novembra novo direktorico, Marijo Šauperl člane sveta, ki so jo potem imenovali za najodgovornejše delovno mesto? »Ne smemo dopustiti, da bi Center za socialno delo postal socialni urad, temveč strokovna svetovalna institucija,« je poudarila Marija Šauperl. Preprečevanje in reševanje socialnih stisk in težav ljudi, ki ne morejo samostojno delovati v družini ali okolju ali so prikrajšani pri zadovoljevanju socialnih potreb, je osnovni namen socialnih storitev. In vizija? »Vizija delovanja Centra za socialno delo je torej strokovna pomoč, ki od strokovnega delavca najprej zahteva precizno S kakšno vizijo razvoja centra Gornji Radgoni je prišla pred at* Pomurski tisk, «... ta hip °di mojo firmo in ne vem, ali ga bom pustil,« je bil Štivan zelo tosnen. In če gre verjeti njegovim esedam, da on in Žunič tesno ^delujeta ter da ni »šans«, da bi s ednjj delal za hrbtom, potem . nam možni scenariji ter uso-sa Pomurskega tiska lahko ja-^eJši - stečaj za »očiščenje« ob-/.^sti in potem prodaja pre-p^nin in nepremičnin družbe. br°dajala bi lahko le Pomurska varika, ki si je svoje terjatve žalovala s hipotekami na vse yrerničnine in nepremičnine, h^ašanje pa ostaja, kdo, ali če ^do dal denar, da proizvo- ^a Prehodno ostane »živa«. tednom pa je zasedal [j ’ nadzorni svet Pomurskega a> kjer proizvodnja, kljub '2nim razmeram, še vedno te- če. Dokončnih odločitev o usodi firme niso sprejemali, čeprav je prvi del elaborata o možnih poteh sanacije že pripravljen. Razpravljali so o problematiki izplačila osebnih dohodkov. V sredo naj bi dobili določen priliv iz Amerike, ki bi ga potem v petek namenili za izplačilo oktobrske plače. To so na zboru delavcev povedali tudi zaposlenim z namenom, da v ponedeljek vendarle ne bi uresničili že napovedane stavke. MH ■ Pozitivno so jih rešili 3.969, kar je v primerjavi z letom poprej nekoliko manj. Glavni vzrok je višji cenzus, sicer pa se v zadnjih letih zmanjšuje tudi (generacijsko) število tistih, ki končajo osnovno šolo. V srednje šole pa se jih vpiše okrog 97 odstotkov, od tega v 4-letne programe okrog 60 odstotkov. Programi za nadaljnji študij se širijo, kar je vsekakor spodbudno, vendar nas mora skrbeti, kaj se bo zgodilo, če bodo kriteriji za podelitev republiške štipendije tudi v prihodnje tako naravnani, da bodo še naprej Število (odobrenih) štipendij stanje v novembru 1998 Urad za delo dijaki študentje skupaj: Murska Sobota 1.271 376 1.647 Gornja Radgona 642 192 834 Lendava 625 214 839 Ljutomer 479 170 649 Skupaj: 3.017 952 3.969 Primerjava republiških in Zoisovih štipendij v zadnjih treh letih leta: republiške Zoisove skupaj: 1996 3.525 454 3.978 1997 3.518 482 . 4.000 1998 3.455 514 3.969 bota, se je potegovalo v tem šolskem letu za republiško štipendijo 5.583 dijakov in študentov. Prvih je bilo okrog 75 odstotkov. strokovno znanje o družini in delu z njo, in drugo, metodološki pristop, ki bo omogočil, da to znanje postane uporabno tudi za ljudi. Storitve, ki jih izvaja center, morajo poleg navedenega omogočiti ljudem, da skozi prepoznavanje problema postanejo aktivni udeleženci tudi pri njegovi rešitvi,« je prepričana Šauper-lova. Problemi doma Problemi so, toda najprej jih je potrebno videti in potem domisliti vsebino in obliko pomoči ljudem v stiski. S problemi pa je tako, da so kot domine, da ko pade prva, za sabo ruši še drugo, tretjo, četrto. Visoka brezposelnost je problem ljudi območja, ki je v pristojnosti gornjeradgon-skega centra za socialno delo. Pomoč jim je potrebna, najprej materialna in potem pomoč družinskim članom, da se bo okrepila njihova sposobnost za reševanje stisk v medsebojnih odnosih ter pri vzgoji in skrbi za otroke. »S sodelavci že načrtujemo vsebine in načine kakovostnega izvajanja storitev, kot so prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družinam za dom, pomoč na domu in druge, kakor tudi javna pooblastila, ki nam jih nalaga zakonodaja,« je povedala sogovornica. »izpadali« predvsem otroci iz. delavskih družin, in to tudi z dokaj nizkimi plačami. JOŽE GRAJ ■ Timsko delo dobro delo V vsej zapletenosti življenjskih situacij in stisk tega časa posamezni strokovnjak ne zna in ne zmore več sam reševati problemov in težav ljudi. Stopiti morajo skupaj, strokovnjaki različnih disciplin, ter s timskim, skupinskim, interdisciplinarnim pristopom domisliti in oblikovati pomoč ljudem. »Kakovostno ravnanje zahteva tudi specifično strokovno usposobljenost in pripravljenost za permanentno izobraževanje, ker bo to med drugim tudi naša prednostna naloga,« je najavila Marija Šauperl. Korak k človeku v stiski -v primernejših prostorih Da bo center lahko kakovostno in nemoteno opravljal svoje delo, nujno potrebuje primerne delovne prostore. Sedaj jih imajo na dveh lokacijah, stopnice pa so tudi velika ovira za ljudi na vozičkih ter starejše in bolne. Direktorica gornjerad-gonskega Centra za socialno delo že napoveduje, da bodo pripravili novo investicijsko projektno halogo. »V ta namen bo najprej objavljen razpis za ugoden najem prostorov ali najem z možnostjo odkupa. Če na ta način ne bo mogoče pridobiti ustreznih prostorov, bo projekt zajemal novogradnjo kot variantno možnost.« Za rešitev prostorskega problema so veliko naredili že njeni predhodniki, vendar neuspešno. Ministrstvo za socialne zadeve namreč ni potrdilo doslej pripravljenih projektov. Nova direktorica zato upa, da bo s sodelovanjem upravnih in občinskih služb problem uspela rešiti. MHI anketa‘anketa*anketa P omurska metropola je bila gostitelj kvalifikacijske košarkarske tekme za evropsko prvenstvo med Slovenijo in Slovaško, ki bo prihodnje leto v Franciji. Športna dvora- na soboške prve osnovne šole je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse tiste, ki so si želeli tekmo ogledati. Mladi košarkarski kolektiv Creativa iz Murske Sobote se je izkazal kot odličen organizator, tekma pa je potekala v enkratnem razpoloženju. Tisti, ki niso uspeli dobiti vstopnic, pa so si lahko tekmo ogledali pred dvorano na videosteni. Prvi tovrstni košarkarski spektakel v Murski Soboti je postregel z vrhunsko košarko, reprezentanci Slovenije, ki je zmagala s prednostjo 23 točk, pa zagotovil sodelovanje na evropskem prvenstvu. Sicer pa smo o vtisih po tekmi povprašali nekatere košarkarske privržence. Vse je bilo super Ivo Danev - legenda slovenske košarke: »Vse je bilo super, od igre slovenske reprezentance in zmage do razpoloženja v dvorani. S to tekmo so slovenski košarkarji samo potrdili visoko kakovost in zasluženo uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki smo si jo vsi tako želeli. Za tekmo je bilo med ljubitelji košarke zelo veliko zanimanje in škoda je, da lepa nova dvorana v Murski Soboti ni mogla sprejeti vseh, ki so si to želeli, sicer bi jih bilo enkrat več. Z organizacijo ste dokazali, da si športna Murska Sobota zasluži, da je lahko tudi v prihodnje organizator takšnih in podobnih vrhunskih športnih prireditev. Pečat temu košarkarskemu spektaklu pa je vsekakor dal s svojo navzočnostjo predsednik države Milan Kučan.« Boris Zrinski - trener slovenske košarkarske reprezentance: »Veseli smo, da smo si s to tekmo že zagotovili sodelovanje na evropskem prvenstvu v Franciji in tako dosegli naš cilj. Za ta uspeh gre zahvala vsem, tudi tistim, ki delajo v klubih, saj so naši igralci dobro pripravljeni. Veseli smo, da sta se v reprezentanco uspešno vrnila Jure Zdovc in Radoslav Nesterovič. S svojo igro je dal tokrat reprezentanci poseben navdih Jure Zdovc. Največja nagrada za naše delo pa je vsekakor to, da je z nami vsa Slovenija. Srečanja smo se nekoliko bali, saj večine igralcev slovaške reprezentance ne poznamo. Veseli smo tudi, da nam je uspelo združiti v reprezentanci izkušnje in mladost. Hvala za odličen ambient, kije gotovo spodbudno vplival na našo igro.« Tonček Camplin - delegat Fibe, predsednik sodniške košarkarske organizacije: »V slovenski košarki sem že od leta 1960 in bolj ali manj ves čas spremljam dogajanja. Vesel sem, da je bila kvalifikacijska tekma v Murski Soboti. To je bila druga tekma naše reprezentance, ki sem si jo poleg tekme z Nemčijo v Bonu lahko ogledal. Slovenska košarka je trenutno na zavidljivi ravni in pričakoval sem zmago naše reprezentance. Zelo pohvalno je in to slovensko košarko visoko uvršča, da smo se na tekmi srečali z nekdanjimi vrhunskimi igralci (Danev, Haupman, Vilfan, Polanec). Sicer pa moram povedati, daje razpoloženje v reprezentanci enkratno in da zaradi tega lahko premagamo vsako reprezentanco. Fantastična je bila tudi publika. Murska Sobota ima košarkarsko perspektivo in bi morala izkoristiti pripravljenost KZS, ki želi spodbujati v Sloveniji nekaj novih košarkarskih centrov.« Juraj Žuffa - trener slovaške košarkarske reprezentance: »Vedeli smo, da je reprezentanca Slovenije močna in da bomo srečanje izgubili, vendar nismo pričakovali tako velike razlike. V naši reprezentanci je manjkal Richard Petruška, kar seje poznalo pri naši igri, sicer bi bil poraz tesnejši. Kljub vsemu pa sem z igro naše reprezentance zadovoljen, saj je igrala dobro. Mi ustvarjamo mlado reprezentanco. Naši načrti na preostalih dveh kvalifikacijskih tekmah so, premagati Nemčijo in Bolga rijo in se uvrstiti na četrto mesto. Če tega ne bomo dosegli, tudi ne bomo nejevoljni. Z organizacijo in bivanjem v Murski Soboti smo zadovoljni, saj ni bilo nobenih težav. Reprezentanci Slovenije čestitam za zasluženo zmago in ji želim uspešno tekmovanje na evropskem prvenstvu.« Stane Trbovc - košarkarski novinar pri Delu: »Slovenska reprezentanca trenutno prikazuje eno najboljših iger v samostojni Sloveniji. Strokovnemu vodstvu je uspelo združiti izkušnje (Zdovc, Tovornik) z mladostjo in drugimi igralci v vrhunsko košarko. Slovenska košarkarska reprezentanca je trenutno sposobna premagati vse reprezentance, razen jugoslovanske. Kot so mi povedali, je slovenska reprezentanca zelo zadovoljna z bivanjem v Murski Soboti. Izkazali so se tudi organizatorji, saj so pripravili pravi košarkarski praznik. Upam, da so jih tudi košarkarji s svojo igro navdušili in se jim dostojno oddolžili. Vaše mesto ima lep nov športni objekt in sposobne organizatorje, tako da bi moralo imeti svojega predstavnika vsaj v 1. B-ligi.« Foto.: JZ, FM ■ s I I w 10. december 1998, Infekcijski oddelek že tretje leto obdarovala firma MTC Slovenija iz Murske Sobote udi letos je naš oddelek dobil pomembna sredstva za opremo v višini 500.000,00 SIT, ki nam jih je dala firma MTC Slovenija namesto čestitk in novoletnih obdaritev njenih poslovnih sodelavcev. Tako nam je bilo že doslej omogočeno, da smo se dodatno opremljali, to pa nam omogoča boljše delo v korist vseh naših bolnikov iz Pomurja. Tako smo iz preteklih sredstev dobili opremo, ki omogoča skrajno natančno in enakomerno dajanje zdravil v žile bolnikov, kar je zelo pomembno pri močno delujočih zdravilih. Iz teh sredstev smo kupili tudi računalnik. Tako smo prek interneta strokovno povezani in v vsakem trenutku lahko pridemo do želenih strokovnih informacij. Na internet je namreč vezanih več kot milijon zdravniških strokovnih revij. Direktorju MTC Slovenija inž. Otonu Žuncu in njegovim sodelavcem se prisrčno zahvaljujem v imenu naših bolnikov in mojih sodelavcev. Želimo, da bi mu sledilo čim več ljudi. Samo z enakim znanjem in enako opremo bomo evropska bolnišnica, prijazna ter vredna zaupanja naših bolnikov. Naloga vseh nas je, da za to skrbimo. Na vedno težki poti bolezni bomo lahko hitreje prispeli v svetlejše jutro, obsijano z žarki zdravja in sreče, le s skupnimi močmi plemenito mislečih. Vsem, ki nam na tej poti pomagate, hvala! Prim. dr. JOŽE BEDERNJAK, dr. med. Predstojnik infekcijskega oddelka ■ Odgovor na članek v Vestniku »Kulturni pomen protestantizma« lani SPD Primoža Trubarja, za katere je po njihovem naročilu pripravil gospod profesor Jože Filo strokovno predavanje, se obračajo na upravni odbor društva in izražajo svoje nezadovoljstvo s komentarjem novinarke, objavljenem v Vestniku z naslovom Kulturni pomen protestantizma. Žal se novinarka niti ni potrudila pridobiti naslov predavanja, zato sta toliko bolj problematična njen komentar na poslušano vsebino in diskvalifikacija človeka, ki se je strokovno poglobljeno omejil le na primerjavo med Primožem Trubarjem in Štefanom Kuzmičem, kar je bil tudi naš namen in naš dogovor. Zavedamo se, daje kulturni pomen protestantizma velik in ga ni mogoče vsebinsko obdelati na enem predavanju, zato se ga lahko lotevamo le po delih. Več koristi bi bilo, če bi novinarka znala skozi svoj komentar spodbuditi tudi druge strokovnjake s tega področja, da obdelajo druge sklope bogate vsebine, ne pa da izničuje vloženo delo profesorja in bralcem Vestnika vsiljuje svoje lastno mnenje, saj so bili vsi udeleženci predavanja navdušeni nad povedano vsebino in so se gospodu Jožetu Filu oddolžili s pohvalami in zahvalo. Za vloženo delo se profesorju še enkrat zahvaljujemo, novinarko Vestnika pa prosimo, da se v prihodnje komentarjev loteva konstruktivneje. SPD »PRIMOŽ TRUBAR«, Podružnica M. Sobota ■ 24 ur 0 obnavljanju hiše izginulega Toma Koščaka Zakaj je hiša »nenavadno hitro obnovljena«? Delež pogrešanega je le ena petina predzadnji številki Vestnika smo objavili v rubriki Vestfon članek pod naslovom Kaj je s Tomom Koščakom iz Mora-----_ vec, za katerim se je 15. maja izgubila vsaka sled, zato velja za pogrešanega. Pisali smo tudi o obnovi njegove hišice in zapis sklenili: Toma ni, hiša - podrtija, v kateri je stanoval, pa je nenavadno hitro obnovljena. Članek, zlasti zadnji stavek, je vznemiril otroke njegove (Tomove) pokojne žene, še posebno pa je prizadet Franc Magdič, ki je v soglasju s sestro in dvema polbratoma obnovil hišico, zato prinašamo dopolnilo. Po smrti matere (oziroma Ko-ščakove žene) Cecilije 30. oktobra 1991. leta je bila zapuščinska razprava na Temeljnem sodišču Murska Sobota, enota Ljutomer in izdan sklep o dedovanju, številka D190/94-4 z dne 17.11.1994. Sklenjeno je bilo, da so dediči zapustničinega premoženja (katastrski vložek, številka 435, k.o. Moravci): Tomo Koščak iz Moravec 121a, Janez Magdič iz Gajševec, Franc Magdič s Ptuja, Elizabeta Fink, roj. Magdič, s Ptuja in Branimir Ko kol iz Vidonec, in sicer vsak do 1/5 (vsak do ene petine). Šlo je za dedovanje po zakonu in ne na podlagi oporoke. Čeprav je dobil Tomo Koščak enak delež kot otroci njegove žene (sam ni imel otrok), torej eno petino, ga nihče ni podil iz hišice. Še več: Franc Magdič in njegova žena Mimica, s katerima je imel še kar dobre stike, sta ga nagovarjala, da bi bilo pametno, ko bi šel živet v dom upokojencev na Ptuj, a je predlog zavrnil, češ: »V hiralnico pa ne grem!« Tomo se je potem prepustil usodi in je živel življenje samotarja, saj kam drugam kot k bližnjim sosedom in v trgovino ni hodil. Pa tudi nekoč lepa hiška je začela vse bolj propadati. V letu 1995 je pregorel tudi motor na hidroforju, ki pa ga je dal Franc Magdič popraviti, potem pa se je Tomo »razkuril«, češ da bi stalo popravilo (previjanje motorja), če bi ga sam odnesel v Ljutomer, le tisočaka in ne nekaj več kot pet tisoč tolarjev, kolikor je dejansko stalo. To je samo dokaz, daje bil »nemogoč«. Po tistem zakonca Franc in Mimica nista več prihajala v Moravce in se niso več pogovarjali. 20. maja letos so se oglasili pri Magdičevih na Ptuju policisti in povedali, daje izginil Tomo Koščak. Seveda se je Franc pridružil tistim, ki so nekaj dni iskali pogrešanega, a ga niso našli. Na željo policistov je potem Franc Magdič zaklenil vhodna vrata Tomove podrtije. Sedaj pa še o tem, kako je prišlo do obnove domačije, v kateri je stanoval Tomo Koščak! 26. julija sta se Franc Magdič in njegova žena Mimica vračala s kopanja v Moravskih Toplicah. Zapeljala sta se čez Moravce pri Mali Nedelji in videla, da hišica vse bolj propada, da je vse zaraščeno. Spontano sta se odločila, da očedita okolico. Že naslednji dan, torej 27. julija, sta zavihala rokave. Navsezadnje hišica in zemljišče ni samo Tomovo, ampak imajo štiri petine otroci njegove pokojne žene. Franc Magdič in žena sta torej začela urejati solastniško premoženje. Za to sta dobila tudi soglasje preostalih dedičev, razen seveda Toma, za katerim se je izgubila vsaka sled. Magdičeva sta si celo zapisala vsak dan, ko sta delala v Moravcih, pri čemer pa je pomagal, zlasti pri urejanju pročelja hišice, brat Janez iz Gajševec. Z deli so končali 27. oktobra 1998. Franc Magdič nam je tudi razkril, zakaj sta se z ženo Mimico tako zavzela za ureditev domačijice. Povedal je, da je bil močno navezan nanjo in da mu je mati večkrat rekla, da bo podedoval, a svoje volje ni mogla zapisati (narediti oporoke), ker jo je prehitela smrt. Potem je prišlo do že omenjenega dedovanja po zakonu o dedovanju in razdelitvi premoženja na pet enakih delov. S tem ko sta Magdičeva očistila pobočje, okolico hiše, notranjost, dala urediti pročelje itd., si seveda nista prisvojila ne zemljišča ne hišice, ampak sta le pokazala veliko dobre volje (imela pa sta tudi veliko izdatkov), samo da bi ne bila domačijica še naprej kamen spotike (kazila podobe lepega kraja Moravci). Pogrešani Tomo Koščak (če se bo kdaj vrnil) pa ima seveda še naprej svoj enopetinski delež in - streho. Š. SOBOČAN ■ tisočkrat hvala veliki novoletni srečelov Pri nakupu novega avtomobila lahko izkoristite naslednje popuste (z davkom); Kangoo, Tuingo. (Jio 120.000 SIT: vsi modeli \legana in Seenie 180.000 Si l : Laguna, Salrane, Lspace 2 10.000 SIT: modeli z motorji nad 1.8 I 261.000 Si l . \a novoletnem srečelovu vas čaka še 50.000 čokolad Milk* Vlereis in 1.300 kovčkov z. bogato paleto najrazličnejših barvic. {J J Od 10. do 24. decembra v vseh salonih Renault RENAUlT AVTO_ , 10. december 1998 INTERVJU Jaka Daneu, košarkarski reprezentant in vrhunski obrambni igralec Jaka Daneu v vseh pogledih spominja na čebelo. Njegova pridnost in trma sta ga pripeljali do tega, kar je danes, njegova vztrajnost v obrambi pa meji na fanatičnost. Kot nam je sam razkril, ga bo to kmalu pripeljalo do odhoda v tujino. »Škoda, da nimate ' Kakšno se vam je zdelo razpoloženje v soboški dvorani? »Zelo zelo ,fajn’. Zmerom je lepo igrati pred polno dvorano. V bistvu je škoda, da tukaj ni večje dvorane, saj bi gledalci napolnili tudi tisto/V vsakem Primeru je bilo tule zelo prijetno ne saten igrati, ampak tudi bivati.« ' Ste bili prvič v Murski Soboti? »Ne, igral sem že na otvoritvi te dvo-tene pa tudi ko sem bil na pripravah v Radencih, smo prišli sem na kakšno kavico.« ' fn kako vam je všeč? »V redu, v redu.« ' Občutek je, da je v reprezentanci Slična atmosfera, da ste res prava ^aPa tako na igrišču kot zunaj nje-Sa- Na srečanju je igralec, ki je ukradi žogo, le redko sam končal akci-ampak jo je raje podal drugemu, ta Pa tretjemu, ki je nato dosegel R°š. Je to še en dokaz velikega pri-Meljstva med reprezentanti? »Da, to je res. Mislim, da boljšega tezpoloženja, kot je med nami, sploh ne bi moglo biti. Poleg tega je še veliko ^žje, če redno zmaguješ, saj so potem zadovoljni. Vsi pridemo na svoj ra-»un, med nami ni nobenega ljubosumja, enkrat igramo eni slabše, drugič drugi, teko da, kar se tega tiče, ni nobenega Problema.« ' Se lahko pri trenerju reprezentan-Ce Borisu Zrinskem »odpočijete« od °^atnbnega dela, ki vam ga pri Olim-P'H »nalaga« Zmago Sagadin? »Ne, v reprezentanci je ravno tako | VeRk poudarek na obrambni igri. To je ■ n°rmalno, saj vsi trenerji sedaj vedo, da I ^ez obrambe ne moreš dobiti tekme. I ^isto jasno pa je, da moraš poleg dobre * hrambe doseči tudi kakšen koš v napa-। tet V bistvu kakšne velike razlike med j rePrezentanco in Olimpijo ni. Mogoče | da imamo pri reprezentanci le do be$et dni priprav in da moraš odigrati tr* tekme v zelo kratkem času. Nimaš« । J°liko časa za normalno pripravo, poleg j ega Pa smo vsi še utrujeni od klubskih i Umovanj. Malce drugačen pristop je »di, ker tukaj nisi plačan, vse skupaj P°teka bolj na prostovoljni bazi. Ampak ■^4 sem v reprezentanci zelo zadovoljen te Upam, da bo tako tudi v prihodnje.« ( Slišal sem, da imate za reprezen-ar>c° vse nastope razen enega. »Razen dveh. Nisem igral proti Italiji J Ljubljani, to je bilo kaka štiri leta na- Pred dvema letoma pa nisem igral j 115 ^inskem, ker sem bil poškodovan.« %akaj pa niste igrali proti Italiji? »Takrat sem šele začel igrati na pozimi organizatorja igre in tako se je tre- Zmago Sagadin odločil za bolj izku-enega Darka Mirta. To je bila pač čisto Je8ova odločitev.« postali ste pravi vodja slovenske v 'Pe, tudi na srečanju proti Slo-asKi vas je trener prvič zamenjal sedem minut pred koncem tek- . Je za vas naporno odigrati sre-aaie v takem tempu? K OKREVANJU r9anizirana samopomoč žensk z a^°m dojke, skupina za samopomoč na prvo srečanje, ki bo 14.12. 9$8 ob 15.00 v sejni dvorani ^avstvenega doma M. Sobota, ^nobnejše informacije dobite pri vodji »Pine g. Sidoniji Rehar po tel. 48 687. Pomursko društvo za boj proti raku »Po desetih letih v Olimpiji sem si zaželel spremembe!« 4 V življenju ne moreš imeti samo lepih stvari »Prav gotovo da je, še posebno zato, ker je pri Olimpiji vse skupaj malo drugače. Imamo bolj razdeljeno minutažo, igralec naj bi skupno igral od petnajst do petindvajset minut. V reprezentanci sem se moral prilagoditi več minutam, ampak s tem nisem imel velikih težav.« - Koliko intervjujev ste že dali v svojem življenju? »Ha, to je pa težko reči. Jih je bilo kar nekaj', točne številke pa ne bi vedel.« - Jemljete ta del športa kot »nujno zlo«, še posebno ker morate biti kot kapetan reprezentance na vsaki tiskovni konferenci? »O tem na igrišču nikoli ne razmišljam. Dokler zmaguješ, je vse to precej lahko. Če pa pridejo porazi, je stvar bolj mučna, ker moraš biti na tiskovni, čeprav si bolj slabe volje. Ampak vse to pač spada zraven in od tega se ne da pobegniti. Konec koncev mislim, da je tako tudi prav. V življenju ne morejo biti samo lepe stvari.« »Imam svoje poglede na košarko« - Mnogi pravijo, da ste do tega, kar ste zdaj, prišli z vztrajnostjo. Je vztrajnost tista lastnost, ki bi jo tudi sami poudarili pri vašem preboju v vrh slovenske košarke? »Bolj trmo kot vztrajnost. Treba je priznati, da ni bilo veliko igralcev, ki bi »prišli skoz«. Sploh sem edini iz Olimpije, ki je ostal. Imam neke svoje poglede na košarko, in če se jih ne bi držal, v bistvu sploh ne bi imel možnosti, da bi se vključil v to celotno sceno.« • « - V začetku vas je spremljala »senca« očeta Iva Daneva. »Nedvomno, nedvomno. Čeprav mene to ni nikjer obremenjevalo in se mi je zdelo tudi neumno, saj je med nama toliko razlike, da je o tem brezpredmetno razpravljati.« - Vendar pa vas oče spremlja na vsaki tekmi. »Da, to pa. Na vsaki, če lahko.« - Že davno sem prebral, da je on tudi vaš največji kritik. Je to res? »Da, je.« - Sedaj je to kritiko verjetno že omilil. »Da, malce jo je, čeprav on nikoli ni popolnoma zadovoljen.« - Se zavedate, da bo uspešne serije Olimpije enkrat konec? Je ljubljansko moštvo dovolj kakovostno za uvrstitev na evropske končnice, na tako imenovani Final Four?, »Prav gotovo ima kvaliteto in potenciale za Final Four, ampak v tem trenutku je poleg Olimpije še osem do deset »Ne delam razlike med reprezentanco in Olimpijo, parketu, igram samo zato, da zmagam.« Foto.: JZ Ko sem na moštev, ki imajo enako kvaliteto in še večje možnosti. Nam je glavni cilj, uvrstitev med prvih šestnajst, za kar mislim, da nam bo uspelo. Tiste tekme na izpadanje pa so tako ali tako loterija. Lahko pride do poškodbe, vprašanje je, kako ti sodijo sodniki doma in v gosteh, bogatejše ekipe lahko zamenjajo igralce in se okrepijo s tujimi košarkarji, veliko stvari je lahko odločilnih.« - Glede na formo, ki jo imata tako reprezentanca kot Olimpija, je škoda, da že sedaj ni zaključkov velikih tekmovanj, še posebno zato, ker se na zadnjih dveh večjih prvenstvih Slovenija ni izkazala. »Evropsko prvenstvo je nasploh neko specifično tekmovanje. Igra se veliko tekem v zelo kratkem času, tako da mora biti pripravljenih veliko igralcev. Imeti moraš dobre odnose v reprezentanci, stvari morajo funkcionirati ne samo na terenu, ampak tudi zunaj njega, organizacija, košarkarska zveza, vse mora biti »poštimano«. Mora te podpirati veliko ljudi, pravzaprav cela okolica. Je pa težko o tem karkoli govoriti, ker nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo in kakšno ekipo boš imel. Lahko te en poraz vrže iz tira, eno tekmo lahko nesrečno izgubiš, na drugi te sodniki »okradejo« in si že zunaj. V bistvu smo v tem sistemu vedno izpadli za malenkost.« - Mislite, da je bil tudi psihološki moment? Saj ste tudi prej v kvalifikacijah zmeraj igrali dobro, ko pa je prišlo veliko tekmovanje, pa naenkrat blokada. »Mogoče. Mogoče tudi to. Samo o tem je tukaj težko govoriti. Jaz se ne bi mogel opredeliti, kaj je bil glavni razlog, mogoče tudi malo prezasičenosti, mogoče - Kaj pa vem, težko bi o tem kaj rekel.« - Pri Olimpiji ta psihološki vidik nima več vpliva, vsaj glede na zmage, ki ste jih dosegli v gosteh proti renomira-nim nasprotnikom. »Seveda. Ampak ko igraš z nasprotniki, ki naj bi bili slabši, okolica tudi več pričakuje od tebe. Pričakuje vedno zmage, zmage, zmage in tukaj lahko nastane problem. Enkrat se to mora končati in prav gotovo pride poraz. In potem moraš vzdržati, kajti enako hitro kakor serija zmag lahko pride serija porazov. In po tem se spoznajo velike ekipe, ki vzdržijo ta pritisk in se borijo naprej.« - Večkrat ste omenili prezasičenost. Se vam kdaj zgodi, da vam je košarke vrh glave, glede na to, da igrate v reprezentanci in klubu, in si zaželite daljše pa vze? »rrav gotovo. V vsakem primeru. Mislim, da bodo kmalu naredili nov urnik, po katerem naj bi bile reprezentančne obveznosti in tekmovanja avgusta in septembra, šele potem priprave na klubsko sezono, ki bi se končala 31. maja. Tako bi imel junij in julij popolnoma prosta.« - To bi bilo pravo olajšanje, ne? »Nedvomno. Saj če pogledaš ligo NBA in njihovo organizacijo, lahko vidiš, da začnejo novembra, prej imajo en mesec in pol priprave, do takrat oziroma po koncu sezone ne sme nihče trenirati oziroma lahko trenira le igralec individualno. Verjetno oni že vedo, zakaj so naredili tako. Zato, ker so igralci po vseh teh tekmah zelo utrujeni in zasičeni s košarko. In če ti hočeš nekaj igrati, si moraš to igro tudi želeti. Recimo, če greš kvartat, pa si tega sploh ne želiš, niti ne boš dobro kvartal.« Jaka odhaja - Ste v košarki že od mladih let ali ste se ukvarjali še s kakšnim športom? »Ne, že od malega sem igral samo košarko.« - Se je kdo v šolskih letih norčeval iz vaše višine? »Ne, ker takrat še nisem izstopal po rasti, bil sem čisto normalen. Bil sem sicer višji od povprečja, ne pa zelo visok.« - Vas še ni zamikalo igranje v tujini? »Oja, me je. Še zdaj me mika. Vendar doslej še nisem imel kake velike možnosti. Mogoče bo sedaj bolje, ko se vse skupaj bolj odpira. Sem pač tip igralca, ki ni izrazit napadalec in čisti strelec, v glavnem pa se iščejo ravno taki tujci. Pred mano pa imajo prednost tudi malce višji igralci. Ampak če se bo pokazala priložnost, jo bom rade volje sprejel. Prvič bo to zame neki nov izziv, konec koncev pa mi po desetih letih v Olimpiji ne bi škodilo malo spremembe. Bomo videli.« - Ponudbe pa že so? »Ni še nič konkretnega. Kake dve, tri, mogoče, ampak še nič takega.« - V kateri državi bi si najraje želeli igrati? »Če bi že moral izbirati, bi bile to Italija, Španija in Francija. Tam bi bilo najlepše igrati košarko.« - V Grčijo, ki marsikoga pritegne z mamljivimi ponudbami, pa ne bi šli? »V Grčijo ne, ker je tam preveč pritiska. Precej več kot povsod drugje. Po mojem je tam za igralca malce pretežko okolje. Ampak če bi imel ponudbo samo od tam, bi šel tudi v Grčijo.« - Se pravi, sprejem ponudbe tujega kluba se lahko zgodi že v naslednji sezoni? »Tako je. Meni poteče pogodba, tako da bomo videli, kako bo s tem.« - Mislim, da poleg vas še nekaterim igralcem Olimpije. »Da, še petim. Oziroma pet igralcev ima možnosti, da lahko gredo iz Olimpije.« - Kaj se bo potem dogajalo z ljubljanskim moštvom? »To je pa težko reči. Mislim, da bo Olimpija še zmerom obstajala, tudi če bodo šli trije, štirje igralci iz ekipe. Olimpija ima zaledje in možnosti, da vse skupaj uspešno izpelje.« - Čeprav sami pravite, da niste izrazit strelec, po mojem mnenju vseeno odlično zadevate trojke. Se da to naučiti ali moraš imeti prirojeno »mehko« roko? »Da se naučiti. Vse se da naučiti. Mogoče moraš imeti malce prirojeno, ampak predvsem moraš v igri veliko metati na koš. Če ne mečeš, ne moreš dati koša. Prej sem se posvečal drugim nalogam in asistencam drugim igralcem, ampak s časom so prišle tudi trojke.« - Vas pri Olimpiji, kjer imate predvsem obrambne naloge, kdaj potegne, da ne bi ubogali trenerja in vrgli kakšno trojko več? »Seveda me, ampak moraš se odločiti za pravi trenutek. Včasih je kakšen met prezgodaj ali prehitro izveden, tudi če daš koš, narediš več škode kot koristi.« - Če bi imeli v finalu svetovnega prvenstva dva odločilna prosta meta, mislite, da bi ju zadeli? »Mislim, da bi ju. Mislim, da bi vsak športnik odgovoril enako, ker če nisi prepričan o tem, lahko takoj pustiš košarko. Vprašanje pa je, ali bi jih v resnici zadel. Ampak prepričan pa si. Ko prideš na črto za proste mete, si prepričan, da jih boš zadel. Vsak košarkar tudi sanja o takih trenutkih, ko lahko sam odloči tekmo. Tudi jaz nisem izjema.« - Kaj bi svetovali mladim pomurskim košarkarjem, da postanejo uspešni kot vi? »Predvsem, da morajo veliko trenirati. Morajo vztrajati, tudi če jim ne gre najbolje ali pa mislijo, da jih trener ne mara. Ravno takrat se morajo še bolj potruditi in več zaigrati. Morajo si pomagati med sabo, ker je košarka kolektivni šport. Ni pa košarka edina stvar na svetu, tako da ni nobena tragedija’ če vse skupaj pustijo.« - Katere so potem tiste druge stvari, ki vas zanimajo? »Računalništvo. S tem se malo bolj ukvarjam, no, bolj ,hecam’ se, čeprav ni nič resnega. Pa rad grem v kino s punco.« - Ste internetski fanatik? »Nisem ravno fanatik, ker nimam toliko časa in moči, da bi se s tem ukvarjal. Vendar pa za kakšno urico rad ,po-surfam’ po internetu ali odigram kakšno igrico. Dokler me punca ne prežene.« TOMO KOLES ■ 12 10. december 1998, vEsnn KEMA PUCONCI! Trgovina Kerne Puconci Od 10. do 31. decembra, za gotovinski nakup, nudimo: -o - keramične ploščice, kopalniško opremo, stenske obloge VrT* laminatne talne obloge z 12 % pupustom - proizvode KEME Puconci z 20 % popustom. Po posebno nizkih cenah nudimo ostanke opuščenih programov keramičnih ploščic. Izkoristite lahko tudi ponudbo KEME Puconci za nakup na odloženo plačilo, z osnovnim 7 % popustom: - brez obresti, s čeki, do 6 mesecev ali - z nizkimi obrestmi do 1 leta. Najmanjši obrok odplačila je 5.000 sit. Nakup na odloženo plačilo lahko koristijo tudi osebe s statusom kmeta. KEMA PUCONCI Telefon: 069 45-021 Telefaks: 069 45-023 E-pošta: kema@siol.net Šport od tod in tam Mali nogomet - V tekmovanju prve slovenske lige v malem nogometu je ljutomerski Meteorplast premagal Assaloni Cosmos iz Litije s 5 : 4 (Hošpel, Slana, Stojko, Copot, -Vozlič). V drugi slovenski ligi malega nogometa so igrali: Železne Dveri : Marce Polo 2 : 1 (Kosec 2 za ŽD, Bohar za MP), Agrotim Kasko : Dab Team Pragersko 1 : 9 (Rozmarič); Oplotnica : Križevci 3:2. (NŠ) Mali nogomet - V Radencih je bilo, medobčinsko prvenstvo v malem nogometu osnovnih šol za starejše razrede. Med 6 ekipami je zmagala OŠ Apače pred OŠ Radenci, OŠ Gornja Radgona, OŠ Sv. Jurij in OŠ Negova. Prvi dve ekipi sta se uvrstili v pomurski finale. (O. B.) Mali nogomet - V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil turnir v malem nogometu. Med štirimi ekipami je sodeloval tudi drugoligaš Nafta iz Lendave. Lendavčani so premagali vse nasprotnike in zasedli prvo mesto. Tratnjek in Utroša pa sta bila z 8 goli najboljša strelca na turnirju. (F. Horvat) Namizni tenis - V tretjem krogu prvenstva v Občinski namiznoteniški ligi Puconci so igrali - skupina A: Le-merje : Šalamenci 0 : 7, Mizarstvo Gjergek 3 : 4. Vodi KA-EL s 6 točkami; skupina B: Pečarovci I: Pečarovci II 4:3, Lastovka Gorica: Markišavci 0: 7. Vodijo Zenkovci s 6 točkami. (D. Dervarič) Namizni tenis - Začelo se je tekmovanje v ljutomerski občinski ligi. Rezultati - 1. liga: Kamenščak: Oven III 5 : 3, Oven I: Oven II 5:2, Loga-rovci: Ljutomer 5 : 2; 2. liga: Oven IV: Ljutomer II 5 :3, Branoslavci: Logaro-vci II 3:5. (NŠ) REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA 9000 Murska Sobota, Kardoševa 2 UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA 99250 Gornja Radgona, Partizanska cesta 13 UPRAVNA ENOTA LENDAVA 9220 Lendava, Trg Ljudske pravice 5 Upravne enote Murska Sobota, Gornja Radgona in Lendava na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (U. I. RS št.65/98) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-326/98 z dne 14.10.1998 (U. I. RS št. 76/98) m skladno s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (U. I. SFRJ št. 47/86) v zvezi s 1. odstavkom 4. Člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1 /91-D s tem JAVNIM NAZNANILOM POZIVAJO VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNIH ENOT MURSKA SOBOTA, GORNJA RADGONA IN LENDAVA, DA DO 7.1.1 991 pri Upravni enoti, kjer se vodi postopek, priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov. Geza FARKAŠ, dipl, pol., Načelnik Upravne enote Murska Sobota Vinko MLINARIČ, dipl, ing-Načelnik Upravne enote Gornja Radgone Jožef GYORKEŠ, dipl, oec., Načelnik Upravne enote Lendava Oddamo opremljen poslovni prostor za opravljanje trgovske dejavno* sti na Šafarskem, občina Razkrižje. Površina poslovnih prostorov je 440 m2 pokritih P°vr (trgovski lokal, pokriti skladiščni prostori) in 1100 m2 ograjenega dvorišča s funkcijo nepo kritega skladišča. Pisne ponudbe s ponujeno višino najemnine in dobo najema pošljite 18. 12. 1998 na naslov: SKZ Kmetovalec, Glavni trg 3a, 9240 Ljutomer, s pripisom ” najem poslovnih prostorov«. * If you’re ready, we’re ready. Ste ambiciozni in natančno veste, kaj hočete. Pripravljeni ste dati popolnoma vse, da bi to tudi dobili. Zato hočete sodelovati z banko, ki bo vaše bančniške potrebe obravnavala z enako mero zagnanosti in učinkovitosti. Z banko, ki se hitro in prožno odziva na vaše poslovne zahteve. Kot vodilni na področju denarnih storitev v srednji in vzhodni Evropi, vas lahko Bank Austria Creditanstalt oskrbi s strokovnim znanjem in izkušnjami svetovne banke ter natančnim poznavanjem trgov v teh predelih Evrope. Kakršnekoli denarne potrebe imate - če sle pripravljeni vi, smo pripravljeni tudi mi. Bank Austria d.d., Ljubljana, Wolfova 1, 1000 Ljubljana, tel. 061 1 777 600 BankVVustria Creditanstalt , 10. december 1998 KULTURA V Galeriji Radenske Razstavlja Dimitry eta 1956 v Kopru rojen Dimitrij Orlac je živel od 1959. v Franciji, kjer je na pariški Sorboni končal študij filozofije, zatem pa še Akademijo likovnih umetnosti v Bordeauxu. Njegovo biografsko skico dopolnjuje še nekajletna profesura na Univerzi v Toulou-su' Zdaj pa že nekaj let živi in dela v Ljubljani in se tokrat z zanimivi-®i deli predstavlja v razstavišču Radenske v Radencih, kjer jih bo Mogoče videti do konca leta 1998. In tega ne kaže spregledati, prav zaradi vznemirljive pozicije, ki jo razodevajo razstavljeni artefakti, razpeti med tradicionalnimi predstavnimi vzori poznega modernizma 'n inventivnimi postopki konceptualizma. Pri Orlacu se že v izhodišču vidi, da je razstavo pripravljal ra-vno za ta prostor, in se zato za-njo skriva resen konceptualni Premislek. S pretehtanim načrtom je namreč prežel prostor s svojevrstno duhovno predstavno- Ko bom mrtev in bel ln memoriam Živojinu Pavloviču (1933-1998) Z Kadar izgubimo prijatelja, nas njegova smrt osiromaši za toliko, kolikor nas je preminuli cenil in spoštoval. Kajti ljudje v glavnem živimo za druge, včasih celo zaradi drugih; starši za svoje otroke in otroci za svoje starše, zaljubljenec za svojo ljubezen, umetnik za umetnost, saj nam le-ta razlaga vse, kar je lepo. Živojin Pavlovič, evropski režiser in avtor vsaj štirih slovenskih filmov (Rdeče klasje, Let mrtve ptice, Nasvidenje v naslednji vojni in Vonj telesa), je predstavil v filmu Let mrtve Ptice (1973) prekmursko fotogeničnost, razpad markovske družine in vpliv evropskega potrošništva na domačo patri-arhalnost. Če bi se Žika pogosteje vračal k nam, če bi kaj Več delal, bi postal povsem naš. Bilje namreč mlad človek, rad je imel nadrobnosti in rženi kruh, svoj umetniški svet pa je gradil na verizmu in estetiki grdega. In če ne drugega: naše Prekmurje, ta naš severovzhodni prehod v širnost sveta je v njegovi vizuri videl dobršen del Evrope. Rad je bil med nami, zato nam bo ostal v spominu kot človek, ki je cenil skromne in Pokončne ljudi. Takšnega sem 'udi poznal. S takšnim sem tudi z zadovoljstvom in plodno Vdeloval. BRANKO ŠOMEN ■ ^opravek , prejšnji številki Vestna je v članku Lukrecije "larič o italijanskem barito-^'stu Lorenzu Castellucciju iz Milana prišlo do neljubega sP°drsljaja, namreč, sloviti pevec bo pri nas gostoval ta in ne naslednjega, kot Je razvidno iz članka, in sicer decembra v M. Soboti, decembra v Puconcih in 0- decembra v Ljutomeru. Orlac stjo. Objekti implicirajo vznemirljivo pozicijo, saj nam razkrivajo proces, pot torej, razmišljanje, vpeto v časovne koordinate velikih umetnostnih tokov 20. stoletja. Umetnikova dela sicer dopuščajo razmišljanja v širokdm spektru referenc, toda hkrati s tem prinašajo abstraktno strnjene formulacije, zaznamke sleherne faze snovanja. Tako denimo razstavljene risbe pomenljivo razodevajo incialna stanja, ki jih je razumeti kot nenehno spraševanje o ontološki vrednosti podobe, slike, konstrukcije in komponiranja slikovnega polja. Avtor očitno ravno z risbo določi miselna razmerja, zatem pa jih v pro-cesualnem reševanju izoblikuje v konkretno objektno pojavnost. Raziskovanje med temi nosilci sporočila torej opredeljuje Orla-cev smisel za procesulane zastavke. O tem, ne nazadnje, priča njegovo že dlje časa zavzeto snovanje t. i. grafitne slike. Gre za posebno vrsto konceptualne analize, za vnaprej zastavljen proces, v katerem se z gestualnim pona- Ljutomerska premiera Kdo je oče? vtor komedije v dveh delih: Ray Cooney. Režija: Srečko Centrih. Dr. Hubert Booney: Jože Pečnik. Dr. Mike Connoly: Albin Rožman. Dr. David Mortimore: Srečko Centrih. Rosemary Mortimore: Fanika Zorec. Matrona: Mira Rebernik Žižek. Lady Short: Vera Slavič. Jane Tate: Manuela Kuhar. Leslie: Marko Slavič. Policaj: Janko Zadravec. Bill: Jože Klemenčič. Premiera: Miklavževa sobota, Ljutomer, 19.30, čas volilnega molka. A Ljutomerčani, ki tokrat niste bili na premieri, ste zamudili ne samo komedijo na odru, temveč tudi v parterju. Toda, ostanimo na odru. Cooneyeva komedija je stereotipna komedija zmešnjav. Postavlja nas v zdravniško okolje, skupno s »soap operami«, ki nam jih ponuja televizija, ji je zapletanje in prepletanje odnosov, kijih Cooney reducira na seks. Dogajanje je posledica »veselih« zdravniških asistentov in njihovega »po-bhznjega srečanja« z mladimi in voljnimi medicinskimi sestrami. Da v njihovem početju ni nič božjega (stereotip gospoda doktorja), je razvidno iz povsem človeškega sadu (otroka). Gledalec je presežno informiran: kdo je biološki oče, ni postavljeno pod vprašaj (le kaj bi ostalo zdravniškemu osebju prikrito?). Vprašanje je, kako po kukavičje opraviti z zadevo, podtaknili otroka, rešiti kariero in seveda zakon. V stereotipu (doktorji »popravljajo« sestre) ni prostora za moraliziranje. Pravila plezanja po zdravniški hierarhiji so prav tako jasna. Pa vendar, nauk sledi: ta, ki hoče biti najbolj premeten, na koncu izpade kot bedak vljanjem ustvarja izjemna gostota slikovne vibracije. Med pomenljivejšimi referencami se nemara kaže v tem kontekstu spomniti vsaj sijajnih slik Romana Opalke. Sledi perpetualnega zapisa ostanejo edini stvarni dokaz trajanja, obstoja časa, zaradi zbrane duhovne pričevalnosti pa določajo tudi njegovo pozicijo v prostoru. Navkljub temu Orlacevemu preferenčnemu konceptu se v Radencih ne soočamo z grafitnimi slikami, marveč z umetniškimi izdelki, nastalimi kot nekakšen umetnikov pogovor o razmerjih med različnimi umetniškimi strujami 20. stoletja. Problem je očiten: gre za iskanje kontinuitete med že znanimi slikarskimi praksami modernizma ter za njihovo preživetje znotraj mnogoterih interpretacij skih možnosti konceptualizma. Zato ni naključje, če v Orlacevih objektih živi spomin na veličastna Malevičeva supre-matistična dela; in mimogrede gledalec pomisli še na tista, ki predstavijo vrh razvoja v umetno Kustos Janez Balažič in slikar Dimitrij Orlac na otvoritvi razstave. sti, denimo Mondrianova, Ro-dčenkova pa še cele vrste ameriških abstraktnih ekspresionistov, kjer seje nujno spomniti vsaj Barnetta Newmana, Ada Reinhardta ter Marka Rothka etc. Za kulturno vokacijo, za neko gene-ričnost Orlacovih pričujočih del pa je bržkone pomemben tudi mi-nimal-art, saj pri tem človek nehote pomisli na fluidne objekte Donalda Judda, v percepciji pro- in le kdo, če ne ženska, je tista, ki iz njega napravi bedaka? ,. Kaj torej Cooneyevo komedijo dela sprejemljivo, predvsem pa smešno? Predvsem povezave med igralci in njihovimi realnimi vlogami, npr. dveh prihodnjih občinskih svetnikov ... Seveda, da o policaju niti ne govorimo. Cooneyevo komedijo, ki bi lahko končala kot čisti stereotipni flop, rešujejo igralci. In kot se je komedija na odru prepletala z božično igrico (preobleke imajo torej svoje realno opravičilo), seje v dvorani igrala predvolilna igra. Navzoča oba županska kandidata in, kot se za ljutomersko gnezdo spodobi, tudi župnik pa predsednica občinskega sveta. Poklon levo, poklon desno. In ob koncu odigra svojo partijo še (zdaj že prejšnji) župan. Po njegovem standardnem govoru (kako smo se zbrali...), zavese padejo skupaj, nastane trenutek tišine (pa vendarle ne bo kršil volilnega molka?), nato sledi še nekaj sladkih besed. Torej, stanje v pozi ob koncu - oder proti parter - ena, ena. In komedija še enkrat postane (tranzicijsko) mesto (malo)meščanstva. A. POTOČNIK« štora pa tudi na Dana Flavina. Navsezadnje je mogoče kritično ugotoviti, da prinašajo dela Dimi-tryja Orlaca vrsto povsem tero-retskih zastavkov, ki na izjemno kultiviran način, toda ne samo in zgolj v smislu postmodernističnih referenc, odpirajo dialog med klasično vrednostjo slike ter njeno prostorsko, objektno predstavnostjo. Razkrivajo nam zasidranost v tokove procesualne umetnosti, kjer na formalni ravni nujno poteka disput š konceptualizmom. Pomembno pa je, da Orlac nikakor ne zanemari pomenske ravni, saj odgovore na temeljne dileme eksistence umetniškega dela imenitno prevaja v razpoznavno, za dojemljivega gledalca navdušujočo govorico. In ga pri tem ne spremljajo strahovi o preživetju slike. Zdaj pa je že res čas, da prepoznamo bistvene premise in recepcijo umetniškega dela. Tudi zato bi bilo škoda zamuditi priložnost in si ogledati razstavo Di-mitryja Orlaca. JANEZ BALAŽIČ ■ Kulturnica Cvetka Juhnov, Pajčevine ' I m M •m ■M Je čas, so bitja in stvari. Eno izmed teh smo mi v času, ko minevajo stvari in z njimi mi. Svoj čas prepoznaj, tegobe ukleni, srce si razvedri in se v ljubezni razdaj. ŠTEFKA BOHAR Res je, Cvetka Juhnov razgrinja na fotografijah v grajski kapeli preteklost in minulost, ki ju je ukradla v objektiv skozi pajčevine, prepletene čez opustele hiše, Štefko Bohar pa v verzih, ki nekako podpisujejo te impresivne, tudi nostalgične slike, prav tako vznemirja minevanje, ki se ne neha niti v ljubezni niti v onostranstvu. Mostovi z Madžarsko Predstavitev dvojezičnih študij Ujemanja in razhajanja ter zbornika razprav Slo-vensko-madžarski jezikovni stiki od Košiča do danes na madžarskem veleposlaništvu v Ljubljani je izzvenela, kot je zapisal Istvan Fried v Ujemanjih..., v maksimi, češ “da obe književnosti dolgo nista izobrazile posrednikov, se pravi tistih, ki bi bili sposobni približevati obe kulturi.” Zbornik torej prinaša tehtne premisleke o literarnih stikih, ki jih je “zakoličil” Avgust Pavel (Marjanca Mihelič), poznavalcem literarne zgodovine pa so vsekakor dobrodošle študije o primerjavi Prešerna in Petofija (Jože Pogačnik), pa “predstavitev” slovensko-madžarskega publicista Imreja Agustiča (Štefan Barbarič) ter Marijanske pesmarice (Vilko Novak). Zadnji del zbornika pa prinaša študije o kralju Matjažu pri Slovencih: avtorji (od Vilka Novaka do Istvana Lukacsa) so raziskovali fenomen tega mitičnega junaka, kije bojda celo madžarskega izvora. Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski | Iti^oz/51 — g 60 _ Portreti i ithhtro4! V 1. polovico 19. stol, smo Slovenci vstopili upravno-politično razdeljeni na FRANC »vojvodino« Kranjsko, Koroško in Štajer- CVETKO sko, »grofijo« Goriško s tržaškim ozem- Ijem in »Slovensko okroglino« - Prekmurjem, takrat še na Madžarskem. Kljub tej razdeljenosti so naši predniki v tem družbeno in duhovno zelo nemirnem ter hkrati plodnem času zmogli moči in pamet, da so rekli NE različnim nacionalizmom, ki so na obrobju današnje Slovenije ogrožali slovenstvo (npr. nemški in madžarski nacionalizem na slovenskem severu in severovzhodu), in rekli DA zedinjenju, enotnemu knjižnemu jeziku in nacionalni konsolidaciji. Zaradi vplivnejše vloge pri oblikovanju enotnega knjižnega jezika in nacionalnem konstituiranju je danes v šolski rabi in strokovni publicistiki kanonizirano ter s tem širši javnosti znano predvsem delo osrednjeslovenskih izobražencev, ki so v tistem času študirali na Dunaju (»os« Ljubljana-Dunaj). Vendar je treba hkrati dodati, da je razgibano duhovno življenje med Slovenci v tistem času izoblikovalo dve prerodni gibanji, ljubljansko-dunajsko in mariborsko-graško. Žal je delo vzhodnoštajerskih izobražencev, ki so gimnazijo obiskovali v Mariboru in nato nadaljevali študij v Gradcu (»os« Maribor-Gradec), širši publiki danes mnogo manj ali že sploh neznano. ’ Med tistimi vzhodnoštajerskimi izobraženci, ki so s svojim slovstvenim in narodno spodbudnim delom pripomogli k ohranitvi slovenstva in dvigu kulture med Dravo in Muro, je bil tudi Franc Cvetko, rojen 14. septembra 1779 v Dornavi, v ptujski župniji sv. Petra in Pavla. Po končani ljudski šoli v Ptuju je odšel na gimnazijo v Maribor, kjer mu je bil učitelj narodno zavedni Ivan Narat. V takrat še močno nemškem Mariboru je bil prav Narat eden redkih, ki so čutili in mislili slovensko («... a slovenski čutil in mislil ni nobeden, nego pred kakšnimi 60 leti edini učitelj verozakona na gimnaziji duhovnik Narat...«, D. Trstenjak, Zora 1872, 65). Zagotovo je tudi njegova zasluga, da so se Cvetko, Peter Dajnko (leto za Cvetkom), Anton Krempl (dve leti za Cvetkom) in drugi dijaki navzeli slovenskega narodnega ponosa in zavesti ter ju pri svojem poznejšem delu prenašali naprej. Podobno je k temu pripomogla tudi »So-cietas slovenica«, ki jo je na graški univerzi ustanovil J. N. Primic, da bi se člani izpopolnjevali v slovenščini, slovenskem slovstvu in duhu. Cvetko je, ko je v Gradcu študiral bogoslovje, postal član tega združenja. Ko se je v domovino vrnil kot duhovnik, je s svojim znanjem, govorniško nadarjenostjo in narodnostno vnemo budil narodnostno zavest med štajerskimi Slovenci. Med duhovnikovanjem v različnih krajih (ordiniran 18. septembra 1813 v Št. Andražu na Koroškem, kaplan v Ljutomeru do oktobra 1814, nato duhovnik pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, pri Sv. Marjeti pri Pesnici, v Ptuju, nazadnje v Ljutomeru) je zaslovel kot odličen govornik in Matija Slekovec gaje v svojih predstavitvah njegovega življenja in dela imenoval »slovenski Cicero«. Poleg govorniškega mojstrstva kronisti takratnega kulturnega življenja na slovenskem Štajerskem omenjajo tudi Cvetkove poklone pesniški muzi. Žal se je njegova pisana zapuščina porazgubila, tako da so za njim ostali le natisi nekaj njegovih pridig in dve pesmi na koncu Murkove izdaje Volkmerjevih pesmi (1836). Bolj kakor njegovo poznejše delo je bilo slovstveno in jezikoslovno plodno graško obdobje, za katerega so sodobniki izpričali, daje prevedel Nasleduvanje nemških pesmi za pbvarnike slovenske (1809), zbiral gradivo za slovenski slovar (1811) in poslal Kopitarju oceno Šmi-gočeve gramatike (1812). Prav zaradi dejavnosti v tem obdobju mu je verjetno Modrinjak ob mašniškem posvečenju leta 1813 namenil to pesem z akrostihom: Zadnji človek je na sveti, ki svoj rod za nič drži; zapstonj so mu rožni cveti, njemu nikaj ne diši. V nadrih maternih se ‘zhrani, v njenoj reji se zredi; mačoho oslapno hrani, mater pa za nič drži. Erjav kakti Judež bodi, naj te pes za plotom je, med Slovence naj ne hodi, ki je prav Slovenec ne. Ti prijatelj Cvetko Jest, materne dežele cvet, z Donavske, komenske vesi, z Inkom zrejen, pa oplet. Kokol nesi med pšenicoj, ščipek raseš ‘zmed kopriv; kokol 'ztrga se že z klicaj, ščipek pa je ves pikljiv. O, kak ja želim vam vživat dugo podmesečni svet. Primic, Šmigoc, Cvetko vivat, dosti, dosti dugo let! Morda Cvetko ni povsem izpolnil upov, ki so bili vanj položeni zaradi njegovih talentov in narodnostne vneme za časa študija v Gradcu in kakor izzvenevajo iz Modrinjakovih verzov. Vendarle pa lahko zapišemo, da je kljub rahli nacionalni dezorientiranosti v prelomnih letih okrog 1848 (bil je v stikih z ilirci, čeprav se ni povsem strinjal z Gajem in Vrazom) in kljub verski nestrpnosti (iz Ptuja je moral zato, ker ni dovolil pokopa poštarja prostestantske veroizpovedi, pobegniti pred jezo meščanov), ki ju omenjajo kronisti, s svojo govorniško besedo budil narodnostno zavest med vzhodnoštajerskimi Slovenci v narodnostno-kulturno zelo občutljivih in prelomnih časih ter tako dodal svoj drobni kamenček v mozaik slovenstva in kulturnega napredka v tem koncu Slovenije. (Nadaljevanje prihodnjič) ■Z NAŠIH KRAJEV 10. december 1998, nSIHK na kratko Trgovski pomočnik Karel Kirbiš iz Murske Sobote zgradil trojiško usnjarno Radenci V radenskem turističnem društvu si že dlje časa prizadevajo, da bi uredili nekdanjo trimsko stezo, ki je zaradi lepe lokacije in odmaknjenosti od prometnice odlična možnost za sprehode in rekreacijo. Društvo je naslovilo na občino omenjeno pobudo, predsednik društva Franc Šadl pa je obljubil, da bo poskrbel za les, ki je potreben za ureditev naprav na trimski stezi. Organiziral bo tudi izdelavo zemljevida obstoječih sprehajalnih poti v Radencih in okolici ter ureditev oznak na terenu. (G. G.) Murska Sobota Po novem bo znašala vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju mestne občine za leto 1999, ki začne Veljati 1. januaija, 0,082 tolarja. Zavezanci bodo plačevali omenjeno nadomestilo glede na površino pozidanega stavbnega zemljišča in komunalno opremljenost. M. J. Rakičan V vaškem domu bo mesec dni javno razgrnjen osnutek lokacijskega načrta za plinovodno omrežje, ki ga je izdelala družba RATING, Ratnik ing. Oto, s. p., iz Murske Sobote. Pisne pripombe bo sprejemal oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, ki deluje v okviru mestne občine. M. J. Veščica V tem kraju in sosednji vasi Kupšinci te dni urejajo avtobusna postajališča. Na ta način želijo zagotoviti večjo varnost potnikov iz tega dela soboške mestne občine. M. J. Vzpon in propad neke usnjarne Stroje razselili po slovenskih usnjarnah edno znova se dogaja v človeški zgodovini, da podjetni ljudje gradijo, drugi podirajo. Vsaka pripoved o vzponu in propadu je —J slikovita. Tokrat pišemo o nekoč cvetoči usnjarni, katere poslopje še stoji pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, vendar rabi drugim potrebam. , Začelo se je z ljubeznijo. V drugi polovici prejšnjega stoletja je pogosto zahajal v nekdanjo Golobovo gostilno v Zgornje Ve-rjane mladi trgovski pomočnik Karel Kirbiš iz Murske Sobote. Zagledal se je v gostilničarjevo hčer, privlačno Juljano Golob, in verjetno mu je prirasla k srcu tudi gričevnata pokrajina, nad katero kraljujejo trojiški trg z mogočno romarsko trostolpno cerkvijo in samostanom. Mladi Kirbiš se je priženih h Golobovim, ki so imeli poleg gostilne še usnjarno ob bližnjem potoku Ročica. V času avstro-ogrske monarhije nisi mogel voditi neke dejavnosti, če za to nisi bil izučen. In mladi trgovec je postal vajenec v dotedanji tastovi in v prihodnji svoji usnjarni. Tam zaposleni strokovno usposobljeni delavci so iz njega naredili mojstra in dobil je obrtno dovoljenje. Pridno je delal in leta 1882 dal postaviti na primernejšem območju novo, sodobno usnjarno. Zaposloval je okoli petnajst usnjarjev. Soboški rojak Karel Kirbiš je umrl leta 1936. Nasledil ga je sin Rajmund, rojen pri Sv. Trojici leta 1891. Usnjarski obrat je sin posodobil. Kupil je nove stroje. Zadnji so bili nameščeni med drugo svetovno vojno. Sprva seje delalo ob siju petrolejk in naprave je poganjala parna lokomobila. Elek- Po trgatvi še božičnica Iz Slovenskega kulturnega društva Lipa Miinchen smo dobili povabilo za prvo društveno božičnico, ki jo bodo organizirali 12. decembra ob 17. 00 v dvorani ESV Freimann (Frankplatzz 15, Miinchen). V krajšem kulturnem programu se bodo predstavili mlajši člani društva ter citrarka Monika Heričko in njena sestra Alenka kot pevka (obe iz Maribora). Vstopnine ne bo, obiskovalci pa bodo lahko kaj 'potrošili za jedila in pijačo, kajti to bo tudi priložnost za nazdravljanje-novemu letu 1999. JG Jožef Kraner je bil do nedavna uspešen tajnik KS CerKvenr- bi|a v je prvi župan nove občine. Poslopja, ki jih vidimo za njim, g glavnem zgrajena v zadnjih tridesetih, dvajsetih letih. Foto- V Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bila blagoslovitvena slovesnost ob obnovitvi Kreftovega križa. Začela se je z zahvalno mašo, ki jo je daroval v farni cerkvi ob sodelovanju domačega župnika Štefana Grabarja rojak škof dr. Vekoslav Grmič, in nadaljevala z blagoslovom križa, ki stoji ob poljski poti sredi njiv. Križ je dal obnoviti ob veliki podpori sestre Zofije Kreft, ki živi v Švici, in krajanov sedanji gospodar posesti Peter Kreft. Križanega je obnovila domačinka Marija Simonič, izdelala pa je tudi nov kip Marije. Kleparska dela pa je opravil Anton Lončarič iz Negove. Petru je ostal v spominu prizor z očetom iz leta 1953. Takrat je oče dobil od tedanje oblasti odločbo o zaplembi 3,8 hektarja najlepših njiv, ob katerih je do leta 1941 stal križ. Z očetom sta neki dan na tej njivi branala zorano površino. Tedaj se jima je za branski zob zataknila konjska podkev. Ustavila sta konje, oče je dvignil brano, snel podkev, jo pogledal, pobožal in ob brani pokleknil na zemljo. S solznimi očmi je poljubil zemljo in dejal: »Glej, Peter, podkev prinaša srečo, nam pa je prinesla nesrečo. Njivo, ki nam daje kruh, so nam vzeli. Križa, ki je stal ob poti, ki je peljala skozi njive, ne bomo smeli več postaviti,« je oče končal žalosten pogovor. Čeprav je bil Peter star komaj 15 let, je očeta tolažil z besedami: »Ata, saj vendar ni nič večnega, morda pa bomo lahko kdaj spet obdelovali zemljo, ki so jo obdelovali naši predniki, ter postavili križ, ki ga je tik pred drugo vojno podrl vihar.« Ta preroška napoved tedaj 15-letnega Petra se je uresničila. - Tekst in foto: L. Kramberger Kamilo Kirbiš, tajnik KS Sv. Trojica v Slovenskih goricah, pred nekdanjo očetovo usnjarno. Foto: F. Š. triko so dobili šele leta 1947. V prejšnjem stoletju so sprva strojili v Golobovi oziroma pozneje v Kirbiševi usnjarni predvsem svinjske kože. Kmetje so prinašali surove kože v času kolin od blizu in daleč in jeseni so odnašali usnje, iz katerega so izdelovali potujoči čevljarji obutev za cele družine, ki so jih za to opravilo najele. Tukaj so strojili tudi telečje in goveje kože. Lokacija prejšnje usnjarne je bila nekoliko višje ob toku Ročice, tam, kjer stoji danes Goričanova hiša. Nova lokacija pa je bila izbrana zaradi boljše cestne povezave. V trojiškem trgu so imeli Kirbiševi trgovino z usnjem, dreto, klinci. Skratka, oskrbovali so čevljarje z vsem potrebnim za opravljanje njihove obrti. In tako je bilo do 28. aprila leta 1946, ko je bila usnjarna nacionalizirana in je postala državna lastnina. Usnjarji so delali naprej pod novim, državnim vodstvom in v dveh letih je trojiška usnjama za vse večne čase propadla. O nekdanji trojiški usnjarni smo se pogovarjali s Kamilom Kirbišem, sinom zadnjega lastnika. Je tajnik tamkajšnje kra jevne skupnosti. Povedal nam je, da so takratne oblasti razselile usnjarske stroje, ki sta jih kupila njegov ded in oče, širom po Sloveniji. Vgradili so jih v usnjarne v Ljutomeru, Slovenskih Konjicah, pri Lenartu, na Vrhniki... Rajmund Kirbiš je imel še nekaj časa trgovino. Ker pa v tistih časih ni mogel dobiti ustreznih zalog, jo je bil jeseni 1948. leta prisiljen zapreti in se je zaposlil kot delovodja v nekdanji Pirihovi usnjarni pri Lenartu. Pozneje je bil poslovodja tovarniške trgovine pri Lenartu. Upokojen je bil leta 1960, ko mu je bilo 68 let. Dolgo je hodil v službo zato, ker mu niso bila upoštevana leta, ko je delal pri očetu. Umrl je leta 1971. Bilje izučen usnjar in je imel mojstrski izpit. Po prenehanju z usnjarsko proizvodnjo so se selila nekdanja Kirbiševa poslopja iz rok v roke. Po letu 1950 jih je upravljala Kmetijska zadruga Sv. Trojica in pozneje KZ Lenart. V njih je bilo skladišče sadja, gnojil, gradbenega materiala. Zadruga je prodala poslopje pred dvajsetimi leti zasebnici, ki se je ukvarjala s predelavo odpadne plastike. Z delom je kmalu prenehala in se zaposlila v Nova podoba Cerkvenjaka In vendar se premika Nekdanji uspešen tajnik KS Jožef Kraner zdaj cerkvenjaški župan n- ii k« s*®1 n vendar se premika mi je šinilo oni dan skozi nusu, |g se ozrl po Cerkvenjaku. Pogledal sem del poslopij, ki s® pozidana v glavnem v zadnjih tridesetih, dvajsetih J tam sem srečal tajnika tamkajšnje krajevne skupnosti goSP . božefa Kranerja, ki na ie od nedavna žunan nove občine Cerkv ( Ni še tako dolgo, ko se je vrnil cerkvenjaški rojak Jože Kraner po 35-letnem delu na Gorenjskem v domači kraj. Postal je uspešen tajnik krajevne skupnosti. In zdaj ima Cerkvenjak svojo občino in izvoljen je bil za župana. Volilo je 57 odstotkov volilnih upravičencev. Kranerju jih je zaupalo okoli 65 odstokov. In v gospodarskem delu cerkve-njaškega kulturnega doma so zadnje dni obrtniki postorili marsikaj, da bo lahko delo nove občine primerno steklo. Novi župan nam je povedal, da pripravljajo idejni projekt za ureditev čistilne naprave in napeljavo kanalizacije v Cerkvenjaku. Izdelani so tudi načrti za zamenjavo dotrajanega vodovodnega omrežja, ki je povezano s ptujskim vodovodom. Švici, prostore pa je dala v najem in so zdaj v njih skladišča. Rajmund Kirbiš je imel tri sinove in hčer. Stari so od 54 do 71 let. V naravi poslopja ne morejo dobiti vrnjenega, ker so v zasebni lasti, zato teče postopek denacionalizacije in bi država morala izplačati dediče. Postopek traja in traja. Sin Marjan nadaljuje z usnjarsko tradicijo. Po isti poti hodita tudi njegova sinova. Marjan je končal usnjarsko šolo v Domžalah in delal v Tovarni usnja Šoštanj, pozneje v Šmartnem pri Litiji... Takšen je bil torej vzpon in propad trojiške usnjarne. Na območju trojiške krajevne skupnosti je danes sicer precej manjših obrtnikov, ni pa večjega industrijskega obrata. V bližini še vedno trdno stoječih poslopij nekdanje Kirbiševe usnjarne je nameraval pred leti zgraditi svojo tovarno plastičnih oken in vr^ domačin Janez Ajlec, za kar n’ dobil soglasja takratnih občinskih veljakov in seje preselil v bli^° Maribora, kjer deluje njegova tovarna vedno uspešneje ... FRANČEK ŠTEFANECl Cerkvenjaška šola ješ£,st dobila z novim Pr’ZI ^oli novih učilnic. Asfaltira i fa. dva kilometra cest in a v vljajo na asfaltiranj® čagonLZatojebil*^ s samoprispevkom- r ze(neJjs- tih jim je uspelo ustav’‘ čeki plaz, ki je ogrožal gaber- sto: Kadrenci-Slavšm zgfa- nik. Pred plazovit tere dili uporni zid. |,ojedobi' Povsem novo po 0 ^opa-lo letos cerkvenjaš o Qg. lišče. Dokončno so P jyasijo rajo s tremi vhodi, 1 J že-vrata, narejena iz . ^čnc leza. Na notranji s • ^pred ograje, ki čuva dom e ^a divjačino, so posa zasadil’ nekaterih krajih Pa tudi okrasne grmSefanec* FRANČEK STtr IM, 10. december 1998 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Obiskali smo Gančane Kraj močno razvejenih ulic —- ■ Oči so uprte v športno-rekreacijski center. I 'š je okrog 250, prebivalcev pa je 1080. Število ljudi v Ganča- I nih bistveno ne niha in se giblje od 1.000 (leto 1900) do največ —■J 1.128 (leto 1971). Gančani so sicer nižinsko naselje, k njim pa sPada tudi zaselek Hraščice s 16 hišami. V Gančanih so v nekaj zadnjih letih resnično veliko nare-d>li za splošen napredek kraja, ^ga pa ne bi mogli doseči, ko ne bi imeli petletnega krajevnega samoprispevka, ki se izteče 31. ®arca 1999. Petsto gledalcev Bod streho Prejšnji in sedanji svet krajev-ne skupnosti sta dosledno ure-sničevala program naložb. Naj-Večja in »najtežja« je seveda ureditev športno-rekreacijskega cen-tra> saj so zanj porabili doslej že 27.OOO.OOO tolarjev, kakih $■000.000 pa bo še treba. Odkupili so del zemljišča, tako da imajo zdaj veliko igrišče za nogomet. Zgradili so objekt v ve-iikosti 30 krat 16 metrov. Gre za Pokrito tribuno, ki sprejme do $00 gledalcev; pod njo so slačilnice, tuši, WC-ji... V sklopu ob-jekta imajo svoje prostore nogometni klub, strelska družina in druga društva. Večnamenska dvorana, ob kateri je tudi kuhinja, pa meri 30 krat 10 metrov. Z deli so začeli menda 1994. leta in prihodnje leto jih bodo sklenili. V dvorani je treba le še Predsednik sveta KS Gančani Bojan Jerebic je s svojo ekipo (člani sveta KS) v dveh letih in pol, odkar imajo mandat, veliko pripomogel h gančanskim pridobitvam. urediti tlake, izolirati strope in napeljati centralno ogrevanje. Določena dela so opravili tudi v nekdanji šoli, zgrajeni davnega 1876. leta, v delu katere je otroški vrtec, preostali prostori pa so namenjeni krajevni skupnosti. V njih so uredili manjšo dvorano, sejno sobo in sanitarije Pridobitev za radgonske invalide Dograjeni klubski prostori S skupnimi močmi nad kršenje pravic Čevelj velikan Kapela Srca Jezusovega v Gančanih, fotografirana v jesenskem jutru, je po zahtevni obnovi spet zablestela v prvotnem sijaju. i ter seveda gretje. Za to so porabili okrog 2.000.000 tolarjev. Predsednik in njegovi možje O uresničevanju referendumskega programa oziroma naložbah sem se pogovarjal s predsednikom sveta KS Bojanom Jerebicem, kije na tej funkciji, kot tudi sedanji svet KS, dve leti in pol. Poudaril je zasluge prejšnjih funkcionarjev KS in dodal, da so sedanji skušali prav tako dobro poprijeti. Delo namreč še zdaleč ni slonelo le na predsedniku, ampak si ga je nekako porazdelilo vseh sedem članov. Sej sveta KS pa se je redno udeleževal tudi predstavnik iz Hraš-čic, četudi ni bil član vodstva KS, pač pa je v njen zastopal interese svojega zaselka. Tam so asfaltirali del ceste, krajevna skupnost pa jim je tudi pomagala pri ureditvi steze na njihovem (hraščiškem) pokopališču in na- peljavi omrežja kabelske televizije iz gančanske smeri. V Gančanih so letos obnovili kapelo Srca Jezusovega in okolico. Vsa dela so stala 5.500.000 tolarjev, denar pa so prispevali: kapelski odbor, gospodinjstva (po 10.000 tolaijev), župnija Beltinci, občina Beltinci in KS Gančani. Luči in tlakovci na pokopališču V Gančanih je letos Elektro Murska Sobota zamenjal polovico drogov, vendar ni šlo brez sodelovanja krajevne skupnosti, ki je prispevala zlasti za namestitev ducata novih luči ulične razsvetljave, ki so jih postavili na betonske drogove. Pokopališko vežico v Gančanih so zgradili pred petimi leti, novejše pa je njeno centralno ogrevanje, ki je stalo 700.000 tolarjev. Na pokopališču so namestili luči, napeljali vodovod (tri pipe na različnih mestih) in tlakovali glavno pokopališko stezo. Sloveniji je tačas registriranih okrog 53 tisoč invalidov, kar pomeni, da je približno vsak štirideseti državljan invalid. Na območju Gornje Radgone pa je povprečje še večje, kajti že število članov Društva invalidov - teh je nekaj nad 700 - potrjuje, da je na tem območju vsaka trideseta oseba invalidna. Ob tem je tudi nekaj invalidov, ki niso včlanjeni v eno izmed najbolj množičnih društev na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Pravzaprav je to tudi eno od redkih društev, ki jih niti delitev nekdanje Občine Gornja Radgona ni ločilo. Invalidi se namreč zavedajo, da se samo tesno povezani lahko borijo proti kršenju svojih pravic, ob tem pa lahko uspešneje delujejo na vseh drugih področjih. Tako so maja letos slovesno obeležili 20-letni-co obstoja in uspešnega delovanja svojega društva. Pred dnevi pa so bili radgonski invalidi še posebej veseli. Veliko se jih je namreč zbralo pri svojem društvenem domu na Panonski ulici v Gornji Radgoni, kjer sta župan Miha Vodenik in predsednica MDI Marta Bregar predala namenu lepo urejene klubske prostore z bifejem. Gre za starejši objekt, ki so ga invalidi skupaj z zasebnikom nekaj časa urejali po pravilih Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, tokrat pa je bila na vrsti ureditev fasade in pročelja stavbe ter položitev posebnih tlakovanih plošč, zraven pa bodo zasadili tudi cvetje in zelenje. Velja še dodati, da so pred dnevi asfaltirali tudi cesto, ki je neposredno povezana z društvenimi prostori radgonskih invalidov. OSTE BAKALI Utrinek iz obmejne Trdkove i še dolgo, ko so odstranili delavci soboškega cestnega podjetja zemeljski plaz s ceste, ki vodi iz Trdkove proti Martinju. Zemlja je tu in tam drsela na hribovitem Goričkem tudi ob nedavnem hudem jesenskem deževju. Zaradi tako imenovanih »stoletnih padavin« pa je bila poškodovana tudi kakšna »cimprana« hiša. Tak primer se je zgodil v Trdkovi. Voda, ki je drla iz bližnjega hriba, je zrahljala iz gline in plev steptan zunanji zid nekdanje »spoudnjine« hiše, ki je zdaj v lasti družine Gral. Na srečo je hiša že nekaj časa nenaseljena. Tukajšnje območje je obdano z dokaj visokimi griči in šoferji morajo biti pozimi izjemno previdni, ko se vozijo po strmini iz Trdkove proti Martinju ali v nasprotno smer. Oni dan sem tam srečal traktorista, ki je navzgor tovoril zvrhano naloženo prikolico peska. S težkim bremenom je komaj premagal strmino. Ta cesta je asfaltirana in postane ob zmrzali nevarna. Pa naj še kdo reče, da je Prekmurje ena sama ravnina in da avtomobilisti ne potrebujejo zimske opreme! - Nenavadno naročilo »dobrotnika iz Negove« s**__________________________ 0 tradiciji turniških čevljarjev smo v Vestniku pogosto pisali —----------------------------------------------------- »B J(JSakdanje obuvalo v rokah upokojenega čevljarskega mojstra Zavca iz Renkovec. Foto: F. Š. Dokratni zapis pa smo namenili čevlju velikanu, ki ga je izdelal mojster Za-vec iz Renkovec pri Turnišču. Čevljarski mojster Jožef Za-vec nam je povedal, da je pri njem naročil izdelavo izjemno velikega čevlja oziroma ženskega »opanka« (brez para) Ivan Kramberger iz Negove. Znani slovenski »dobrotnik«, kot so mu mnogi pravili, je imel v svojem domu zbirko starin, umetnin in drugih zanimivih predmetov. Dopolniti jo je želel še s to posebnostjo, a je postal v tistem času v Juro-vskem Dolu žrtev atentata. Čevelj je ostal v Renkovcih št. 17. Ker je Jožef Zavec že upokojen, vozi ta čevelj kot zanimivost, poleg nove obutve, na sejme po Prekmurju, Prlekiji, Štajerskem .,., njegov mladi naslednik. In mojstru bi bilo dolgčas stalno sedeti doma, zato s.e še vedno rad tu in tam odpravi na sejem. Pokramlja z drugimi mojstri in znanci, ki se jih je skozi desetletja nabralo precej, in čas teče hitreje v zadovoljstvu, ker je šel dober glas o njegovih izdelkih v »deveto vas«. FŠi Za kanalizacijo so dali narediti lokacijsko dokumentacijo, druge formalnosti (projekt, gradbeno dovoljenje ...) pa so menda odvisne od odločitve Občine Beltinci: centralna čistilna naprava za celotno območje ali pa več krajevnih čistilnih naprav. Pa društvena dejavnost? Imajo gasilsko in turistično društvo, nogometni klub, strelsko družino, društvo kmečkih žena ... Vse te »prostočasovne« organizacije seveda niso le formalno organizirane, ampak zelo dejavne. Nekaj pa vendarle pogrešajo: neko specifično mladinsko organiziranost. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN ■ Hiša v Trdkovi, katere zid je popustil zaradi močnih jesenskih padavin. Novi prostori soboškega elektra Ob Lendavski ulici v Murski Soboti so delavci lendavskega Gidosa zgradili novo upravno in poslovno zgradbo enote mariborskega Elektra. Ker bo potrebno urediti še notranje prostore in okolico računaio da bodo objekt lahko predali namenu čez približno mesec dni. Besedilo in foto: M. JERŠE 1 ’ 16 REPORTAŽA 10. december 1998, Fotoreportaža po tekmi Slovenija Slovaška Slovaki nam niso bili kos Slovenska moška košarkarska reprezentanca je brez posebnih težav preskočila zadnjo oviro na poti do evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Franciji o LU aši so v nabito polni dvorani soboške prve osnovne šole in ob enkratnem razpoloženju premagali repre- zentanco Slovaške z 80 : 57 (Zdovc 14, Tušek 13, Nestero-vič 12, Tovornik 11, Daneu 9, Kraljevič 6, Jagodnik 6, Nečiro-vič 5, Jurkovič 2, Duščak 2). Čeprav tekma v Murski Soboti ni bila takšna kot z Grčijo in Nemčijo, kjer je naša reprezentanca opravila največji posel, je bila na visoki kakovostni ravni, saj so bili z njo zadovoljni tako igralci in vodstvo kot tudi gledalci. Prvi nastop slovenske košarkarske reprezentance v Murski Soboti v samostojni Sloveniji bo ostal v lepem spominu. E O) E o o> O) m 155 •_______________________ Veselje in sreča sta kar žareli z obrazov križevskih malčkov, ko so gnetli testo in oblikovali podobe Miklavža. Decembra je otrokom v vrtcih še posebno zanimivo 0) o Zelo bučna navijaška skupina je v Murski Soboti odlično opravila svojo vlogo na tekmi. nevi pričakovanja, veselja, razigranosti, želja ... so spet tu. Le kdo je uredil, da je zadnji mesec v letu tako pester in zanimiv? Letos je narava poskrbela še za dodatno praznično razpoloženje, s snegom seveda. Tako bi moralo biti tudi za božič in novo leto! Zadnji mesec v letu je dobil med najmlajšimi (v vrtcih in osnovnih šolah) naziv veseli december. Ko pa jim starejši pripravijo skoraj povsod veliko zanimivega in radostnega! Najprej je na vrsti miklavževanje. V otroškem vrtcu v Križevcih pri Ljutomeru, kamor so nas povabili na obisk, so vzgojiteljice med drugim otroke presenetile tako, da so jim nastavile v copate darila in tudi šibe kot simbol zdravja in pridnosti, zvečer pa sta jih obiskovala po domovih Miklavž in parkelj. Prvi je delil darila vsem, za katere je zvedel, da so pridni, drugi pa je strašil in lovil poredne otroke. Umetniško oblikovanje iz testa Posebno doživetje pa je čakalo skupino predšolskih otrok, ki so jih vzgojiteljice pod vodstvom Jožice Zorko odpeljale v pekarno Rožman v Staro Novo vas. Tam so »Jaz sem naredila že tri!« DAEWOO MOTOR 3(069) 84 280 AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! Ob nakupu LANOSA s 3 vr. prejmete še: - komplet 4 zimskih gum - paket presenečenja - srečko, ki bo sodelovala v žrebanju za trt avtomobile MAT1Z! LANOS3vr. že od 1.449.999,* SIT ; Tovarna DEBICA je v lasti enega največji svetovnih proizvajalcev avtoplaščev-GOOD YEAR! CENE ŽE VKLJUČUJEJO PROMETNI DAVEK. MONTAŽA BREZPLAČNA! Ena od učinkovitih akcij slovenskih košarkarjev pod košem. PAAMAUIO 3w?3 7,1, tal. P3>/ 730*1 iM, 731* 11 3, 731*101 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN DISTRIBUTER VAM NUDI NOVE ZIMSKE AVTOPLAŠČE IZBICA S POTRDILOM O MEDNARODNI KAKOVOSTI ISO 9001, PO IZREDNO NIZKIH CENAH To so nase umetnije. Najraje bi jih pojedli! Križevski »vrtečarji« so se podali tudi v pekarno v Stari Novi vasi pa so pripravili zanje likovno . nico, ustvarjanje z igračami^ stavo Pojoči kuhar, ki bo stopom pekel še čisto P^-^pje lačinke, lutkovno igrico a darilo, rajanje z dedkom 0 itd. Njihovo novoletno vosci glasi: DEBICA-FRIGO: 145/80 R13 155/70 R13 175/70 R13 5.499 SIT 5.999 SIT 7.299 SIT DEBICA-FRIGO DIRECTIONAL: 185/65 R14 185/60 R14 8.999 SIT 9.599 SIT Ugodne možnosti nakupa: - finančna rešitev za vsakogar - posojilo z obrestno mero že od TOM + 2,5 % - lizing na položnice do 5 let - poravnava vaših starih kreditov - rabljeno za novo AKCIJE TUDI ZA DRUGE MODELE DAEWOO lahko s svojimi rokami iz testa oblikovali podobe sv. Miklavža, kakršne pripravljajo ob tem času pekarji, slaščičarji, babice ... Med opazovanjem križevskih malčkov pri tem delu smo lahko videli, da sta jim veselje in sreča kar žarela z obrazov. In v hipu navdušenja je ena od de- klic vzkliknila: »Jaz sem naredila že tri!« Njihovo delo je ves čas spremljal pek Mirko in jim ob tem povedal še marsikaj zanimivega. Otroci skoraj niso mogli verjeti, da lahko speče naenkrat 600 žemelj ali 150 kilogramov različnih vrst kruha, vse polno peciva in potic. Njihova specialiteta so predvsem ocvirkovice, med kruhi pa koruzni, ajdov in polnozrnati kruh. Ko so otroci končali s svojim umetniškim oblikovanjem testa, je pek vstavil vse njihove podobe v peč in jim lepo zapečene podaril, da so jih lahko nesli domov. Navdušenje med njimi pa se še dolgo ni poleglo. Novoletne želje - skrite so sanje novoletne želje - majhne so naj postanejo hrepenenje m sreča naj najde pot do vseh’ Naj prijazni novi čas prinese tajne: vse, kar je staro leto zamudilo-mir, ljubezen, srečo, zdravje id , to naše novoletno je voščil0' Besedilo'0 j jozegra o* “ Čaka jih še marsikaj prijetnega Te dni bodo lahko oblikovali iz testa tudi vsi drugi otroci, ki obiskujejo križevski vrtec; poleg tega V "3 Zč Ija va Ul; Til Pr ot Ja op Mi Mi j Pc Pv Er Ee ■ 10- december 1998 kronika I I Lendava: Nafta iztekla v potok I V soboto, 5. decembra, je odteklo iz čistilnih naprav Nafte v izliv | očiščene odpadne vode v potok Kopico okrog 100 litrov z vodo I Pomešane odpadne nafte. Gasilska enota in tehnična reševalna I enota Nafte so to nafto takoj zajeli, odstranili in sežgali, pri čemer I so pomagali tudi petišovski gasilci. Posebna komisija je ugotovila, I kaj je vzrok za iztok: »Ob prepolnitvi bazena za polnjenje zgoščeval-j nika merilnik nivoja ni alarmiral in je šele ob kasnejšem obhodu I Procesa vodja izmene čistilnih naprav opazil prelitje,« Rankovci: Trčenje avtomobilov 5. decembra ob 20.10 se je zgodila prometna nesreča zunaj Rankovec pri Murski Soboti. Voznik osebnega avta Vladimir R. iz I Rankovec je zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je upravljala Marijana P. Ta se je hudo poškodo- I vala, njena sopotnika Apolonija P. in Vladimir R. pa sta se lažje je I Poškodovala. Škode na avtih je za milijon tolarjev. Ormož: Pridržan Ljutomerčan 6. decembra so ormoški policisti pridržali do iztreznitve 22-letnaga | Mitjo P. iz Ljutomera, ki je pred tem zapeljal s svojim vozilom s ce-I . ste na travnik. K njemu sta pristopila lastnika travnika, katera je Potem fizično napadel, nato pa jo peš mahnil proti Ljutomeru. Nanj so naleteli policisti in ga zaprosili za dokumente, vendar ni dal po- I datkov, ampak jih je žalil in grozil s pretepom. Lendava: Konoplja v vrečkah Lendavski policisti so med kontrolo prometa in dokumentov voz-j Pikov pogledali tudi v osebni avto, ki ga je vozil Š. B., in našli dve Plastični vrečki. V eni je bilo 15 gramov, v drugi pa tri grame posušene »trave«, za katero sumijo, da je indijska konoplja. Ali je res to, Pa bo pokazala ekspertiza. Domnevno mamilo je bilo last sopotnika K. B. Murska Sobota: Tat v telovadnici 3- decembra med 19.30 in 20.00 je nekdo ukradel iz nezak-I lenjene garderobne omarice v telovadnici srednje strokovne teksti-I Ine šole v Murski Soboti denarnico z dokumenti in 15.000 tolarji. I Oškodovan je Matej. Š. Ljutomer: Vozil je preblizu I Kolesar Janko B. iz Ljutomera se je peljal 4. decembra preblizu de-I snega roba cestišča, zato je zadel ob rob pločnika, padel in se I hudo poškodoval. | Presika: Izginil televizijski sprejemnik I Med 2. in 5. decembrom je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Presiki pri Ljutomeru ter-ukradel manjši televizor in telefonski apa- I rat. Škode je za okrog 45.000 tolarjev. Zgornji Kamenščak: Ukradel GSM-aparat Iz kombiniranega avta, ki je bil ponoči parkiran, je izginil »mobitel« GSM, vreden 130.000 tolarjev. Oškodovanec je krajo prijavil ne le Policiji, ampak tudi Telekomu, kjer so ukraden GSM že izklopili, tako da ga tat ne bo mogel uporabljati. Pušča; Zagorelo je v dimniku 7. decembra okrog 19. ure so se vnele saje v dimniku stanovanjske hišQ na Pušči pri Murski Soboti. Ker so soboški gasilci hi- I ho posredovali, se ogenj ni razširil, pa je tako nastala le manjša 9motna škoda. Murska Sobota: Vlomil je v yuga Neznanec, ki je 7- decembra vlomil v osebni avto Yugo, parkiran ca parkirišču pri železniški postaji v Murski Soboti, je odnesel avto- I radio in lastnico Tanjo G. oškodoval za 15.000 tolarjev. SSI Hitro zapadel sneg presenetil V Gornji Radgoni sta pred kratkim v krogu domačih praznovala zlato poroko Terezija in Viktor Vukan. Kakor prvič, tako sta tudi tokrat svoj jubilej praznovala skromno. Za zdravje in srečo v 50-letnem zakonu sta se Bogu zahvalila v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. Kakor pred 50 leti, tako jima je tudi sedaj bral zahvalno mašo upokojeni župnik monsinjor Franc Puncer. Tereziji, ki se je rodila 1927. leta v Policah, in Viktorju, ki se je rodil 1930. leta v Lomanošah, sta se v zakonu rodila hčerka in sin. Obdarjena sta tudi z dvema vnukoma, ki jima veliko pomenita. Njuno življenje ni bilo lahko. Terezija je dolga leta gospodinjila in vzgajala otroke, ob tem pa z priložnostnim delom pomagala pri družinskem proračunu. Mož Viktorje vso delovno dobo za upokojitev nabral v tedanji radgonski opekarni, kjer je opravljal dela obratovodje. V naselju nad opekarno sta si leta 1966 postavila dom, v katerem oflrlni :---- • •• sedaj preživljata jesen življenja. - Foto: L. Kramberger Zlatoporočenca Cimerman । V petek, 4. decembra, sta marsikaterega voznika presenetila hitro zapadel sneg in gosta megla. Tega dne se je zgodilo v Pomurju dvajset prometnih nesreč, v katerih je nastala v glavnem materialna škoda, saj sta se poškodovala le dva udeleženca v prometu, pa še ta k sreči lažje. Na posnetku je posledica »plesa« avtomobilov na cesti med Rakičanom in Mursko Soboto. - Foto: Š. S. Če imaš rad policistovo hčerko... Občan iz Sodišinec je po dal na policijski postaji i Gornji Radgoni prijavo zo per njihovega policista, ker da je pretepal mladoletnika. Zadevo so seveda obravnavali in urad kriminalistične službe nam je dal pisno informacijo o dogodku. Ugotovili so, daje policist, ko je bil prost službe in zato v civilni obleki, 20. novembra okrog 22. ure zalotil na avtobusni postaji v Gornji Radgoni starejšega mladoletnika, ki je objemal njegovo (policistovo) mladoletno hčerkico. To ga je razburilo in je mladoletnika udaril po glavi, hkrati pa ga je tudi opozoril, naj se ne druži' več z njegovo hčerko. Mladoletni je | potem stekel v bližnji lokal, nato pa v zdravstveni dom, kjer so mu dali zdravniško pomoč. Ugotovili so, da je dobil sled poškodbe. Preiskovalci so mnenja, da gre za kršitev določil zakona o prekrških zoper javni red in mir, zato bodo policista predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Obravnavali pa ga bodo tudi v disciplinskem postopku. Nauk iz te zgodbe: Ni dobro, če imaš rad policistovo hčer! NNI Anton se je rodil 12. maja 1922. leta v Moravcih. Zelo mlad je moral obleči vojaško suknjo in kar pet let prebil v njej: bil je v Nemčiji, v ruskem ujetništvu, nazadnje pa še v Titovi armadi. Silva, rojena 18. decembra 1928. leta v Bodislavcih, je edinka, zato se je 1948. leta poročila z Antonom - »domov«. Življenje sta dala dvema sinovoma: starejši živi v Mariboru, mlajši pa si je ustvaril družino in zgradil hišo na domačem gruntu. Imata tri pridne vnuke. K zlatoporočnemu jubileju je slavljencema čestitala tudi podpredsednica ljutomerskega občinskega sveta g. Darja Odar. - Foto: M. Tivadar <9ko Gori °Ca Talaber> Janez, bilje rojen 7. decembra 1924. leta na tja^ch 'n ^ma (dekl*ško Recek), rojena 10. aprila 1930. leta v Mar-Vaia ’ ki pa zdaj živita v Mali Novi ulici v Murski Soboti, sta prazno-Mi * °*e*nro° zakonskega življenja. Zlato poroko sta proslavila na nern uradu v Murski Soboti ob navzočnosti predstavnika UE PrecJ Ja žganja in matičarja Slavka Cifra, prejela pa sta tudi darilo <>brn S?dnice mestne četrti Partizan Angele Novak in predsednika Jane°Cne °brtne zbornice Štefana Pavlinjeka. 0pe^z ^a,aber se Je izučil za mehanika in služboval v Ljutomerskih obrat Puconci. Devet let pa je bil zaposlen tudi na UNZ Mur , a Pobota, in sicer kot šofer - miličnik. Delal je tudi v Bolnišnici 6oba| 9 Sobota- Zaradi številne družine in skromne plače pa se je tyf0 na začasno delo v Avstrijo. Leta 1967 se je odločil za obrt -^g^^zništvo. Upokojil se je 1985. leta. ^eien a,aber pa Je b|,a svojčas zaposlena kot prodajalka v trgovini ji Java’a ie službo opustila in se posvetila otrokom. V zakonu so - § ^a r°dili štirje: dva sina in dve hčerki. Imata pa tudi štiri vnuke. Frančiška, z dekliškim priimkom Lasič, se je rodila 1926. leta v Mekotnjaku kot najstarejša v družini s šestimi otroki. Med drugo svetovno vojno je živela pri sorodnikih na Dunaju, po vrnitvi domov pa se je zaposlila kot natakarica. Mož Drago pa se je narodil 1924. leta v Ljutomeru. Izučil se je za strojnega ključavničarja in avto-mehanikarja, nakar se je zaposlil v Tehnostroju, leta 1966 pa je odšel na delo v Avstrijo, kjer se mu je pozneje pridružila še žena Frančiška. Domov sta se vrnila 1985. leta. V zakonu sta se jima rodili hčerki Dragica in Marjana, jubilanta pa imata tudi tri vnuke in enega pravnuka. - N. Š., foto: D. T. CERTIFIKAT 41 004 ISO 14001 Komunala CERTIFIKAT 41 023 ISO 9001 Kopališka ul. 2, Murska Sobota Z VAŠO POMOČJO DO USPEŠNEGA PODJETJA IN UREJENEGA OKOLJA Spoštovani koristniki naših storitev! Z veseljem Vam sporočamo, da ste kot odjemalec naših storitev po svojih močeh pripomogli, da smo postali FINALIST ZA PRIZNANJE REPUBLIKE.SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST ZA LETO 1 998 To najvišje državno priznanje na področju celovitega upravljanja s kakovostjo se podeljuje za najvišje dosežke pri kakovosti izdelkov in storitev ter pri kakovosti poslovanja kot rezultat znanja in inovativnosti. Hvala Vam za sodelovanje, saj le s SKUPNIMI MOČMI LAHKO OHRANIMO OKOLJE UREJENO IN ČISTO. OKRASNA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DREVESA Po zakonu o gozdovih (Ur. L. RS št. 30/93) lahko lastniki gozdov in pogodbena izvajalska podjetja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pridobivajo okrasna drevesa iz gozdov le na podlagi izdane odločbe. Esa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena na namenskih površinah (drevesnice in podobno), morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Zavod za gozdove Slovenije je plombe za označevanje okrasnih dreves z letnico 1998 in oznako izvornega gozdno gospodarskega območja razdelil po krajevnih enotah GORNJI PETROVCI, LENDAVA, M. SOBOTA, RADENCI in izpostavah DOBROVNIK ter LJUTOMER. Okrasna drevesa se označi s plombo najkasneje na kamionski cesti oziroma v drevesnici. Cena za posamezno plombo je 20 SIT (dvajset) tolarjev. Revirni gozdarji izdajajo do 100 (sto) plomb lastnikom gozdov brezplačno. Revirni gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije so dolžni ob izdaji odločb in nalepk zagotoviti, da bodo lastniki gozdov in izvajalska podjetja pridobivala okrasna drevesa po načelih nege in varstva gozdov. Izogibajmo se pridobivanju okrasnih dreves povsod, kjer bi s tem ogrožali razvoj gozda, še posebno tam, kjer ima gozd poudarjene splošno koristne funkcije, v mestnih in primestnih gozdovih in drugih gozdovih s posebnim namenom. Lastniki in izvajalska podjetja, naj okrasna drevesa pridobivajo na presekah infrastrukturnih objektov in zaraščajočih površinah. Za nedovoljen posek in prevoz okrasnih dreves brez plombe, so zagrožene zelo visoke kazni: od 15.000,00 SIT za posameznika, do 150.000,00 SIT za pravno osebo. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OE MURSKA SOBOTA ŠPORT 10. december 1998, RIMI Atletinka Prva državna nogometna liga Sonja Roman najboljša slovenska atletinja V ljubljanskem hotelu Astrotel je Atletska zveza Slovenije razglasila najboljše slovenske atlete in atletinje za leto 1998. Za najboljšo slovensko atletinjo v konkurenci starejših mladink je bila izbrana Sonja Roman s Hodoša, članica Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote. Romanova je državna mladinska prvakinja v teku na 800 in 1500 m ter v krosu in štafeti 4 x 400 m. Je državna rekorderka v tekih na 800 in 1500 m. Uspešno je nastopila tudi v super ligi, Atletskem pokalu Slovenije, državnem članskem prvenstvu in na svetovnem mladinskem prvenstvu. Čestitamo! (FM) Namizni tenis Zmaga Sobočanov V predzadnjem krogu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi je bil na sporedu pomurski derbi med Moravskimi Toplicami Soboto in Radgono. Srečanje so prepričljivo dobili Sobočani. Dvoboj sp je že na začetku prevesil na stran Sobočanov, ko je mladi Kocuvan v razburljivi igri nepričakovano premagal Benka, Unger pa najboljšega igralca gostov Rihtariča. Potem pa je vse šlo po pričakovanju. Edino zmago za Radgono je dosegel Rihtarič, ki je premagal mladega Solarja. Dvoboj je pokazal, da sta mlada Sobočana Kocuvan in Solar vendarle napredovala, potrebno pa bo še veliko dela, da postaneta dobra prvoligaška igralca. Moravske Toplice Sobota : Radgona 6 :1 (Kocuvan : Benko 2:1, Horvat: Benkovič 2 : 0, Unger: Rihtarič 2 : 0, Horvat: Benko 2:1, Solar : Benkovič 1 : 2, Unger. Benkovič 2 : 0, Unger - Horvat: Rihtarič - Benkovič 2 : 0). M. U. Šport od tod in tam Športniki občine Murska Sobota - Športna zveza Murska Sobota bo v petek, 11. decembra, ob 11. uri razglasila najboljše športnike, športnice in športne ekipe v letu 1998. Športnike bo sprejel tudi župan MO Murska Sobota Anton Slavic. Športniki občine Moravske Toplice - V vaško-gasilskem domu vTešanovcih bodo v soboto, 12. decembra, razglasili najboljše športnike in športne kolektive občine Moravske Toplice za leto 1998. Pripravili bodo kulturni program ter najzaslužnejšim podelili plakete in denarne nagrade, zatem bo družabno srečanje. (G. G.) Atletika - Na drugem mednarodnem zimskem krosu v Leobnu v Avstriji je Gregor Marušič (AK Pomurje) pri ml. dečkih na 2.100 m zasedel odlično tretje mesto. Po dveh krosih je Marušič na drugem mestu. (G. G.) Košarka - V drugem krogu pomurske košarkarske lige je bila odigrana samo ena tekma. Ljutomer je premagal Plastron Radgono z 99 : 92. Tekma med Claudio shop Beltinci in Creativom Soboto bo 17. decembra. Vodi Ljutomer s 3 točkami. (K. Glažar) Karate - V Rušah je bilo ligaško tekmovanje v karateju, ki ga organizira Shoto-kan karate zveza Slovenije. Sodelovali sta tudi ekipi Radgone in Kuzme. Med mladinci je Radgona zasedla drugo mesto. Med člani je Radgona premagala Celje z 2 :1 ter izgubila z Rušami z 1 : 2 in z Radljami z 1 : 2 ter zasedla tretje mesto. (B. Macuh) Kegljanje - V petem krogu tekmovanja v mariborsko-posavski kegljaški ligi je Mura iz Murske Sobote premagala Lovrenc s 7 : 1 (5087 : 4955). Točke za Muro so dobili: Šebjanič 920, Borovič 844, Bojnec 837, Gjergjek 830, Durič 813, tekmoval je še Smolkovič 843 podrtih kegljev. (S. Durič) Nogomet - MNZ Lendava je organizirala turnir v malem nogometu. Sodelovale so tri ekipe MNZ Murska Sobota, Ptuj in Lendava. Rezultati: Lendava : MS 0 : 2, Ptuj: Lendava 4 : 3, MS : Ptuj 4 : 4; Vrstni red: 1. Murska Sobota, 2. Ptuj, 3. Lendava. (F. Bobovec) Mali nogomet - Na prvem spominskem turnirju za memorial Alojza Dogarja, ki ga je pripravil ODNT Lendava, so sodelovala tri trenerska moštva. Zmagalo je moštvo Medžimurja iz Čakovca pred Lendavo in Zalo iz Zaiaegerszega. (FB) Mali nogomet Mura tretja, Potrošnik osmi 1. SNL 1998/99-jesen 1 23456789 10 11 12 1. Gorica 0:1 3:1 4:1 0:0 2:0 2:1 0:3 3:1 2:2 3:2 3:1 1:2 3:0 3:0 1:1 3:1 2. Maribor 1:0 4:1 4:1 4:1 1:0 1:1 1:0 0:2 5:1 1:2 0:0 2:2 4:0 2:2 3:2 2:2 3. Mura 1:3 1:4 0:0 4:0 1:1 2:1 1:2 2:2 3:0 6:2 0:1 1:0 1:0 6:0 0:0 4:0 4. Olimpija 1:4 1:4 0:0 3:4 1:0 0:3 2:1 0:0 1:0 2:3 1:1 3.0 2:0 3:0 5:0 2:2 5. Korotan 0:0 1:4 0:4 1:1 4:3 2:3 2:1 1:1 1:2 5:0 1:0 1:1 0:1 3:1 1:0 2:1 6. Primorje 0:2 0:1 1:1 1:2 2:1 0:1 3:0 3:2 1:2 2:0 1:1 2:0 0:3 0:0 0:0 5:1 7. Rudar 1:2 3:0 0:1 2:0 2:2 1:2 0:0 1:1 0:2 2:0 2:0 2:1 0:1 0:0 1:3 1:0 8. Potrošnik 1:3 2:2 1:5 0:3 0:1 2:1 0:5 1:1 0:2 0:2 1:0 2:2 4:1 2:0 4:1 0:2 9. Koper 2:3 1:3 2:1 2:6 3:2 1:1 0:1 0:2 1:2 1:0 0:1 2:2 1:1 1:0 0:4 1:1 10. Publikum 2:1 0:3 0:0 2:2 1:0 0:1 0:3 0:2 1:1 3:0 0:0 1:4 1:1 0:1 2:2 0:1 11. BS Tehnik 0:3 1:1 0:4 2:2 0:1 0:6 0:3 0:5 1:0 1:3 0:0 3:1 0:2 4:0 2:2 1 0:0 12. Triglav 1:3 2:3 2:2 0:0 0:4 2:2 0:1 1:2 0:0 1:5 0:1 1:4 2:0 1:1 1:0 0:0 Za nami je jesenski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi, ki tokrat šteje 12 moštev, tekmovanje pa prvič poteka trikrožno. Po odigranih 16 krogih je soboška Mura zasedla tretje mesto z 28 točkami, dosegla je 8 zmag, 4 neodločene izide in 4-krat izgubila. Sobočani so bolje igrali v Fazaneriji, saj so zbrali 19 točk. Edini poraz so doživeli s Publikumom iz Celja in neodločeno igrali z Olimpijo iz Ljubljane. Na gostovanjih pa so osvojili 9 točk. Izgubili so v Novi Gorici, v Mariboru in Ajdovščini, neodločeno pa igrali v Kranju, v Velenju in na Prevaljah. Mura je imela drugi najboljši napad, ki je dosegel 33 golov, in le Maribor je dosegel dva več. Sobočani so imeli tudi drugo najboljšo obrambo, ki je prejela I6 golov, in le Rudarje dobil enega manj. Najboljši strelec Mure v jesenskem delu prvenstva je bil Dejan Baranja, ki je dosegel 8 golov, sledijo: Cipot in Gutalj po 7, Škaper 4, Ristič in Lukič po 2 ter Cifer, Dvoršak in Galič po enega. Z osvojenim tretjim mestom in z minimalnim zaostankom točk za prvima dvema moštvoma so pri Muri zadovoljni. Bilo pa je tudi nekaj spodrsljajev, sicer bi lahko imeli kakšno točko več. Med tekmovanjem je namreč prišlo do krize, ko je trenerja Milana Koblen-cerja zamenjal Jože Karoli. Položaj Mure na lestvici je takšen, da ima v nadaljevanju tekmovanja vse možnosti za boljšo uvrstitev, tudi za na- slov prvaka. Nogometaši Mure pa so bili uspešni tudi v pokalnem tekmovanju, saj so se uvrstili v polfinale, kjer imajo prav tako lepe možnosti za prvo mesto. V nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva v moštvu Mure ni pričakovati bistve- nih sprememb. Nogometaši Potrošnika iz Beltinec so v jesenskem delu prvenstva zbrali 18 točk in zasedli osmo mesto. Dosegli so 5 zmag, 3 neodločene izide in 8-krat izgubili. Potrošnik je odlično štartal, saj je v desetih krogih osvojil 16 Kegljanje 1. SNL - jesenski del - - 3 33:17 33 Gorica Maribor Mura Olimpija Korotan Primorje Rudar Potrošnik ,Koper Publikum BS Tehnik Triglav 1610 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 9 8 7 7 6 6 5 4 3 3 2 3 5 4 4 4 4 4 3 4 6 5 2 35:17 32 4 33:16 28 5 27:22 25 5 25:23 25 21:17 22 6 6 8 8 7 8 6 8 18:15 22 20:31 18:30 13:22 14:33 14:28 18 16 15 14 12 točk in bil na četrtem mestu. Žal pa Beltinčani v preostalih šestih krogih niso niti enkrat zmagali in so osvojili le 2 točki. Beltinčani so bolje igrah doma, kjer so osvojili 15 točk. Edini poraz so doživeli z Rudarjem iz Velenja, nedoločeno pa igrali s Primorjem, Koprom in Gorico. Slabo Pa so igrali na gostovanjih, saj so zmagali le v Kopru. Na gostovanju so dosegli le tri gole, dobili pa kar 21. Najboljši strelec pri Potrošniku je bil Moro, ki je dosegel 8 golov, sledijo: Simon Baranja, Dobi, Adjei in Novak po 2 ter Škafar, Halimi, Leal in Zver po enega. Z osvojenim osmim mestom so pri Potrošniku zadovoljni, nikakor pa ne z osvojenimi točkami. Čeprav je imel trener Drago Posavec nekaj težav s poškodbami in kartoni, so nekaj tekem izgubili povsem po nepotrebnem. V nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva se pri P°~ trošniku obetajo nekatere spremembe tako v vodstvu kot pri ig^' cih. FERI MAUČEC Mura prva, Potrošnik zadnji V športni dvorani soboške tretje osnovne šole je bil eden od treh turnirjev v malem nogometu v prvi državni ligi. Sodelovali so štirje prvoligaši: Maribor, Publikum iz Celja, Murska iz Murske Sobote in Potrošnik iz Beltinec. Mura, Publikum in Maribor so dosegli po dve zmagi in po en poraz, tako da je o razvrstitvi na lestvici odločala razlika v zadetkih. Potrošnik je ostal brez točke. Najboljši strelec na turnirju je bil Štefan Škaper (Mura), ki. je dosegel 5 golov. Rezultati -Mura : Publikum 5 : 8 (Škaper 2, Gutalj, Vogrinčič, Dvoršak); Potrošnik : Maribor 3 : 6 (Baranja, Utroša, Leal); Mura : Potrošnik 6 : O (Škaper 2, D. Baranja, A. Baranja, Vogrinčič, Ristič); Mura : Maribor 5 : 1 (Gutalj 2, Škaper, Galič, Dvoršak); Publikum : Potrošnik 4 : 0 in Maribor: Publikum 2:1. Drugi turnir bo v nedeljo v Mariboru. Mura Publikum Maribor Potrošnik 3 3 3 3 2 2 2 0 0 0 o o 1 16:9 1 13:7 1 9:9 3 3:16 6 6 6 0 Radenska tretja, Nafta četrta Odigrano je bilo zadnje kolo jesenskega dela prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi. Pomurska ligaša sta dosegla polovičen uspeh. Lendavska Nafta je v Črnomlju premagala domačega Rudarja s 6 : 2(5149 : 5141). Za Nafto so zmagali: Felšo, 863, Matko, 865, Žalik, 869, in Horvat, 900, tekmovala pa sta še Kopinja, 852, in Radakovič, 800 podrtih kegljev. Radenska pa je nepričako- vano izgubila v Šoštanju z 2 : 6 (5152 : 5297). Za Radensko sta zmagala Steržaj, 892, in Kučan, 926, tekmovali pa so še: Lešnik, 867, Kos, 825, Drvarič, 791, in Šebjanič, 851 podrtih kegljev. Po prvem delu prvenstva je Radenska pristala na tretjem, Nafta pa na četrtem mestu, kar je lep uspeh. To še posebej velja za Radensko, ki se je v prejšnji tekmovalni sezoni borila za obstanek v ligi. (MŽ, FM) 2. SKL - jesenski del Sl. Konjice Litija Radenska Nafta Hrastnik Rudar II Konstruktor II Kovinotehna Rudar Črn. Šoštanj Žalec Fužinar 11 10 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 8 6 6 6 5 5 5 4 3 3 1 0 1 0 0 2 1 1 1 1 0 0 1 67:21 2 59:29 4 50:38 5 47:41 5 46:42 4 44:44 5 45:43 5 41:47 6 38:50 7 36:52 8 34:54 10 21:57 20 17 13 12 12 12 1 Karate * Najuspešnejši karateisti Murske Sobot6 V Kuzmi na Goričkem je bilo tradicionalno odprto tekmovanje v karateju za 6. pokal Tromejnika '98 in 3. pokal SKI. Sodelovalo je 105 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 klubov severovzhodne Slovenije, ki so tekmovali v katah in borbah. Največ uspeha so imeli člani KK Murska Sobota, saj so postali skup- ni zmagovalec pred Gornjo Radgono in Rušami. Od pomurskih tekmovalcev so v svojih kategorijah zmagali - kate: ml. dečki: Marko Vinkovič (GR) in Samo Kološa (MS);, ml. deklice: Valentina Trajbar (Kuzma); st. dečki: Aleš Mauko (GR). Druga mesta so zasedli: Borut Rozman, Nika Marinič, Matej Maruško in Natalija Muhič (vsi GR), Elmir Bla-ževič, Vesna Zadravec (oba MS). Tretji so bili: Primož Vogrinčič Mateja Gabor, Goran Trajbarič, Emil Eržen in Petra Husar(vsi MS), Damir Horvat in Gregor Hul (oba Kuzma), Adriana Muhič in Špela Rues (obe GR). V borbah sta Matej Puhan (nad 75 kg) in Andrej Husar(do 75 kg), oba Murska Sobota, zasedla drugi mesti. Andrej Šeruga (do 55 kg) je bil četrti.(FM, fotografija: JZ) Šah Prvi turnir slovenskih prvoligašev v zimski ligi malega nogometa, ki je bil v Murski Soboti, je Muri prinesel prvo mesto. Fotografija: Jure Zauneker Zadovoljivi rezultati Pomurcev V Ponikvi sta bili odigrani zadnji dve koli prvenstva v drugi državni šahovski ligi vzhod. Rezultati - 8. kolo: Radenska - Pomgrad II: Fužinar 3 : 3 (remizirali so Režonja, B. Hari, Radosavljevič, A. Kos, Bolčič in A. Lazar); Lendava : Ptuj II 1,5 : 4,5 (zmagal Varga, remiziral Ligeti); Beltrans Radgona : Brežice 2 : 4 (zmagala sta Ružič in Mastinšek).; 9. kolo: Radenska - Pomgrad II: Velenje 3: 3 (remidrali so Režonja, Radosavljevič, Bolčič, Sedonja, M. Kovač, Gjuran); Ruše: Lendava 1,5 '■ 4,5 (zmagali so Gaber, Žilavec, Ligeti, remizirali pa Strbad, Vučko, Vargah Sahisti Beltransa Radgone so bili Prosti. (R, Radosavljevič) Šah - Na odprtem prvenstvu Zaiaegerszega v šahu sta med 30 šahi-sti sodelovala tudi Lendavčana Evgen Vida in Jože Gerenčer, člana ŠD Ro-kada Lendava. Vida je s 5 točkami zasedel deseto mesto, Gerenčer pa je zbral 4,5 točke in bil dvanajsti. (F Bobovec) MK;' 10. december 1998 ŠPORT Odbojka Velik uspeh Pomgrada v pokalu CEV °dbojkarske federacije. Fotografija: J. Zauneker V organizaciji OK Pomgrad je k'1 v Murski Soboti kvalifikacijski *Urnir za pokal Evropske odbojkarje federacije (CEV). Ker so °dbojkarji Lokomotive iz Moldavije v zadnjem trenutku odpovedali sodelovanje, so na turnirju sodelova-'®W ekipe: Lausanne iz Švice, Petrochema iz Dubove iz Slovaške 'n Pomgrad iz Murske Sobote. Prijetno presenečenje so pripravili °dbojkarji Pomgrada, saj so gladko premagali oba tekmeca, zasedli prvo mesto in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. - osmino fina-'T kar je doslej največji uspeh pomurske moške odbojke. Pomgrad i® Premagal Laussanne s 3 : O (15 ■5,16 : 14, 15,: 5) in Petroche- 'rioss : 0(15 : 2, 15 : 10, 15 : 1o)- Pomgrad: Berdon, Tot, Hor-Kerec, Bačvič, Čeh, Marič, Tinev, Demirovič, Fujs. Sobočani s° z odličmo igro in učinkovitimi željami navdušili gledalce. (FM) Pomurskem derbiju lagala Kerna V devetem krogu prvenstva v r®tji državni ženski odbojkarski ligi ^hod je bil v Radencih odigran Pomurski derbi med Kemo iz Pu-®°nec in Sonimexom iz Radenec. razburljivi tekmi so po petih nizih gagale odbojkarice Kerne s 3 : 2 5 : 6, 12 : 15, 12 : 15, 15 : 4, 5 : 7). Kerna Puconci: Kuhar, Košarka_______________ Nova *maga Radenske desetem krogu prvenstva v jg^11' moški košarkarski 1. B-ligi Radenska gostovala v Ljubljani in . g lagala Union Olimpijo ml. z 69 4 (37 : 30) in dosegla četrto za- D°r®dno zmago. g Streli za Radensko: Milič 22 , ®sedič 17, Želj 11, Ulaga 9, Bra-°vič 4, Karlo 3 in Ojsteršek 3. poraza ^urja Skiny p enajstem krogu prvenstva v ie ldr*avni ženski košarkarski ligi n, KB Ježica ml. premagala Po-u g® Skiny s 66 : 56 (38 : 32). ijančanke so se tako oddolžile ri°raz v Murski Soboti. za Pomurje Skiny: Ig^va 17, Svetinova 14, Glišičeva £ ’ Horvatova 8, Kranerjeva 3, rriaševičeva 3, Huzjakova 1. d . Predzadnjem krogu prvega q 4 Prvenstva je ekipa ADD Ilirija v $ ggljani premagala Pomurje Skiny bQ? : 61 (23:25), čeprav so So-dva^H1^ P° Prvem polčasu vodile z ^a točkama prednosti. das tre|Ke za Pomurje Skiny: čor-16 ®vič 16, Svetina 16, Kraner ' Bezjak 7 in Horvat 6. Mencigar, Šeruga, Kerčmar, Vlaj, Z-orkovič, Sečko, Gomboc, Časar. Sonimex Radenci: Zver, Sokler, J. in S. Vrbančič, Šavel, Srt, Klemenčič. Odbojkarji Beltinec pa so v gosteh premagali drugo ekipo Šoštanja s 3 : 1 (15 : 6, 12 : 15, 15 : 5, 15 : 13). Beltinci: Horvat, Marko Janža, Časar, Lukač, Balažič, Gumilar, Prša. Zamujena priložnost Ljutomerčank V zadnjem krogu prvega dela prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa ZM Ljutomer gostila vodečo in še neporaženo ekipo Infonda Meltala iz Maribora Strelstvo Štirje Pomurci v reprezentanci? V soboto, 12. decembra, bo v Ljubljani izbirna tekma najboljših slovenskih strelcev za sestavo državne reprezentance. Na tekmi bodo sodelovali tudi štirje strelci in Pomurja: člani - Robi Markoja (SD ŠK Turnišče), Dušan Ziško (SD KF Tišina); članice: Manuela Rudolf (SD Ljutomer); mladinci: Tomaž Kerčmar (SD Pomurka Ml Murska Sobota). Zmagala Tišina, Ljutomer tretji V Škofji Loki je bil četrti turnir v prvi državni strelski ligi. Lep uspeh so dosegli tekmovalci SD Kolomana Flisarja s Tišine, saj so s 1744 krogi zasedli prvo mesto. SD KF Tišina: Dušan Ziško 584, Branko Bukovec 581, Drago Pertoci 579 krogov. Lep uspeh so dosegli tudi tekmovalci Ljutomera, ki so s 1736 krogi zasedli tretje mesto. SD Ljutomer: Manuela Rudolf 584, Rajko Robnik 583, Darko Horvat 569 krogov. SD Štefana Kovača iz Turnišča je s 1715 krogi zasedla osmo mesto. SD ŠK Turnišče: Robi Markoja 578, Danijel Režonja 570, Božidar Draš-kovič 567 krogov. SD Radgona pa je bila s 1707 krogi deseta. SD Radgona: Ernst Huber 571, Milan Svetec 570, Branko Horvat 566. Zmagi Pomurke in Janka Jurkoviča V petem krogu prvenstva v drugi državni strelski ligi je ekipa SD Pomurka Ml iz Murske Sobote premagala SD TS Ormož s 1694 : 1686 krogov. SD Pomurka Ml Murska Sobota: Martin Žigo 574, Tomaž Kerčmar 571, Milan Kreft 549 krogov. Ekipa SD Janka Jurkoviča pa je premagala ekipo SD Ormož s j 1725 :1698 krogov. Janko Jurko-I vič Sv. Jurij: Hannes Hirschegger 579, Sebastjan Vajda 573 in Gorazd Kocbek 573 krogov. V tekmovanju druge državne lige v streljanju z zračno pištolo je ekipa Trzina premagala Varstroj iz Lendave s 1648 :1498 krogov. Varstroj: in zamudila lepo priložnost za presenečenje. Ljutomerčanke namreč niso uspele izkoristiti štirih zaključnih žog. Srečanje se je končalo z zmago Mariborčank 3 : 2(15 : 8, 9 : 15, 9 : 15, 15 : 11, 21 : 19). ZM Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Šoštarič, Kolar, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Drevenšek, Jureš, Šerc. Zadnji krog prvega dela prvenstva so odigrali tudi v drugi državni moški odbojkarski ligi. Ljutomer je po slabi igri doma izgubil s Hoča-mi z O : 3 (11 : 15, 6 : 15, 5 : 15). Ljutomer: Babič, Marič, Oni-šak, Primec, B. in G. Kodila, Špi-lak, Horvat, Pirher, Budna, Zidar. (NŠ) Robert Kančal 502, Kristjan Kontrec 525, Simon Gone 471 krogov. V petem krogu prvenstva v tretji državni strelski ligi je Varstroj iz Lendave premagal Impol iz Slovenske Bistrice s 1632 : 1631 krogov. Var-strdj: Dominik Zver 546, Sandra Zver 742, Bruno Peric 544 krogov. (Franc Ščančar, Alojz Zver) Pomurka Ml zmagala v Lendavi SD Coal iz Petišovec je v Lendavi pripravila 4. krog državnega strelskega tekmovanja za pionirje in ml. mladince. Med pionirji je sodelovalo 69, med mladinci pa 64 strelcev. V pionirski konkurenci pomurski strelci niso dosegli vidnejšega uspeha, saj je ekipa SD Jezero Dobrovnik Dvoranski hokej_____ Triglav (ženske) zmagal v Zelini Hokejistke Triglava iz Predano-vec so sodelovale na mednarodnem ženskem turnirju v dvoranskem hokeju v Zelini na Hrvaškem in dosegle lep uspeh, saj so zasedle prvo mesto. Triglav je premagal Zelino z 1 : 0 in reprezentanco Hrvaške s 7 : 0. Triglav Predanovci: Berglez, Pava-lec, U. Cipot, Kuhar, A. Cipot, So-čič, Klemenčič. Triglav (ženske) drugi, Lek (moški) tretji V italijanski Gorici je bil mednarodni turnir v dvoranskem hokeju. Med šestimi ženskimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Triglava iz Predano-vec, med desetimi moškimi ekipami pa Lek iz Lipovec in Triglav iz Preda-novec. V ženski konkurenci je ekipa Triglava premagala Mori z 2 : 1 in Ivoplast z 2 : 0, igrala neodločeno z ekipo Foscarini ter izgubila z ekipo Mori z 0 : 6 in zasedla drugo mesto. V moški konkurenci je Lek premagal Concordijo s 3 : 0, Rovigo z 2 : 0 in Rokomet Kandidati za športnike in športnice Pomurja 1998 Pomurka jesenski prvak Odigrano je bilo zadnje jesensko kolo prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod. Pomurka je v gosteh premagala Pyrami-dio z 21 : 18(12 : 10). Pomurka: Hanc, D. Kolmanko, A. Kolmanko 3, A. Sapač 1, Hegeduš, S. Husar 4, Zajnkovič 1, A. Vereš 2, S. Bu-zeti 5, Okreša 4, Ritonja 1, B. Vereš. Arcont Radgona je doma prepričljivo premagal Vuzenico s 35 : 27 (19 : 12). Arcont Radgona: Javernik 10, Kepe 7, Smolko 5, Zorko 4, Klun 3, Vajngerl 3, Hojs 2 in Kocuvan 1. Polet je v Murski Soboti izgubil s Ptujem in zamudil lepo priložnost za zmago. Tekma se je konača s 25 : 24 (10 : 13) za Ptuj, čeprav so Sobočani večji del tekme vodili. Polet: Roškar, Sečko 6, Pintarič, Žugelj 6, Fefer 2, Slamar 4, Vereš, Lovenjak 4, T. merica 1, B. Merica 1, Kelenc, Bogdanovič. Velika Nedelja B je premagala Krog s 25 : 21 (12 : 11). Krog: Grah, Smej, Smodiš, Lukač 2, Sedenja 6, Kuhar 2, Meolic 1, Červek 2, Babič 4, Bencak 1, Martinec 3, Kolmanko-. Naslov jesenskega prvaka so brez poraza osvojili rokometaši Pomurke, ki imajo najnevarnejšega zasledovalca v Ptuju, ki zaostaja le za dve točki. (FM) 2. SRL - jesenski del Pomurka 7 Ptuj 7 Pyramidia 7 Polet 7 V. Nedelja B 7 Arčoni 7 Vuzenica 7 Krog 7 7 O O 197:147 14 6 O 1 165:147 12 3 1 3 148:135 7 3 1 3 176:180 7 3 0 4 165:158 6 2 1 4 187:189 5 2 0 5 174:217 4 0 1 6 151:200 1 zasedla deseto, SD Varstroj enajsto in SD Coal dvanajsto mesto. Med posamezniki pa je bil najbolje uvrščeni Uroš Maučec (Turnišče) s 172 krogi na petnajstem mestu. Več uspeha so imeli pomurski tekmovalci pri mlajših mladincih, saj je ekipno zmagala SD Pomurka Ml iz Murske Sobote s 1095 krogi, med posamezniki pa je bil Vito Pajič s 374 krogi drugi, Valter Pajič s 362 sedmi in Bojan Babič (vsi Pomurka) s 359 krogi osmi. Med ženskami je zasedla Mateja Žerdin s 329 krogi šesto, Mojca Balaško pa s 328 krogi sedmo mesto (obe Ljutomer). Ekipa Ljutomera je z 972 krogi zasedla osmo mesto. V streljanju s pištolo je bil Tomislav Horvat (Coal) s 316 krogi sedmi. Genovo s 4 : 0 ter izgubil z Villafran-co s 4 : 9. Triglav je premagal Treš-njevko s 3 : 0, neodločeno igral z U. G. G. z 2:2 ter izgubil s Svobodo 1 : 2 in Morijem 0:3. Hokejisti Leka so zasedli tretje, Triglava pa šesto mesto. Strelstvo___________________ Odigrano je bilo drugo kolo tekmovanja v regijski A in B ligi v streljanju s serijsko zračno puško. Po drugem krogu vodi v regijski A-ligi SD Gančani pred SD Sebebroci in SD Škorpijon, vsi imajo po 6 točk. Med posamezniki pa vodi Balažič s 741 krogi pred Rebrico, 734 (oba Gančani), in Čontalo (Sebeborci), 733 krogov. V regijski B-ligi vodi SD J. Kerenčič pred Dolino in Ljutomerom, vsi imajo po 6 točk. Med posamezniki vodi Ciglarič (J. K.) s 368 krogi pred Cofkom (Coal), 367, in Horvatom (A. K.), 359 krogov. (F. Horvat) V nasprotju s prejšnjimi leti smo v izbor najboljših športnikov, športnic in športnih kolektivov za leto 1998 pritegnili tudi vas. Nekateri ste se že vključili v izbor, drugi pa še. Da bo vaša odločitev lažja, vam ponujamo kandidate iz posameznih športnih panog, vi pa boste sami ovrednotili njihove dosežke ali se odločili za katerega drugega in nam vašo odločitev sporočili na glasovnici. Atletika - Sonja Roman (najboljša slovenska atletinja pri st. mladinkah, državna prvakinja v teku na 800,1500 m, v krosu in štafeti 4 x 400 m; državna mladinska rekorderka na 800 in 1500 m; v reprezentanci je nastopila v super ligi, kjer je zasedla v teku na 1500 m 7. mesto; na svetovnem mladinskem prvenstvu na 800 m je bila 13., na 1500 m 18.); Damjan Špur (tretji na državnem prvenstvu v teku na 100 m z novim pomurskim rekordom 10,46; sedmi na evropskem prvenstvu v teku na 100 m in deseti v štafeti 4 x 100 m). Badminton - Miha Horvat (državni prvak do 17 let); Simona Koncut (državna podprvakinja do 17 let). Balonarstvo - Štefan Bertalanič (državni podprvak, na svetovnem prvenstvu na Japonskem je zasedel 97. mesto). Fitnes - Roman Gomboc (drugo mesto med posamezniki na svetovnem prvenstvu v Litvi); Golbal - Boštjan Vogrinčič (prvo mesto na državnem ekipnem prvenstvu, prvo mesto na svetovnem ekipnem prvenstvu v Španiji); Drago Potočnik (prvo mesto na državnem ekipnem prvenstvu, prvo mesto na svetovnem ekipnem prvenstvu v Španiji). Hitrostno rolanje - Jasna Šantavec (državna prvakinja, sodelovala je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Italiji); Tanja Koren (državna prvakinja, sodelovala je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Italiji). Hokej na tavi - Franc Maučec (državni reprezentant in eden najboljših slovenskih igralcev); Boštjan Obal (državni reprezentant in eden najboljših slovenskih igralcev). Ju-jits - Peter Rančigaj (državni prvak, na svetovnem prvenstvu v Berlinu peti). Franc Pozderec (državni prvak, na svetovnem prvenstvu v Berlinu 9.). Judo - Goran Hašaj (državni kadetski in mladinski prvak, drugi na tekmovanju za evropski pokal v Avstriji in tretji na mednarodnem tekmovanju v Italiji, na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kolumbiji je bil v kat. do 66 kg deveti); Gorazd Recek (državni prvak med kadeti, drugi na srednješolskem prvenstvu in tretji na državnem mladinskem prvenstvu); Maja Uršič (državna prvakinja); Tadeja Rojko (državna podprvakinja). Kajak kanu - Borut Horvat C-1 (državni prvak v mataronu, drugi na državnem članskem prvenstvu, drugi na državnem prvenstvu v šprintu, sedmi na svetovnem prvenstvu in četrti v moštveni vožnji 3 x C-1 v Nemčiji, šesti na tekmovanju za svetovni pokal v šprintu in sedmi v klasičnem spustu); Miran Bokan C-1 (državni mladinski prvak v maratonu, tretji na državnem mladinskem prvenstvu, petnajsti na svetovnem mladinskem prvenstvu in drugi na svetovnem mladinskem prvenstvu v moštveni vožnji 3 x C-1 v Avstriji); Miran Vereš K-1 (četrti na državnem članskem prvenstvu; šesti ekipno na svetovnem prvenstvu). Karate - Nina Gaber (državna članska prvakinja); Kasaški šport - Marko Slavič (zmagovalec slovenskega kasaškega derbija in državni prvak med triletniki, na svetovnem prvenstvu amaterjev v Kanadi je bil deveti); Jože Sagaj (državni prvak za triletnike; z Dalijem je postavil rekord za triletnike). Kegljanje - Hary Steržaj (nastopil v članski reprezentanci sveta v Bratislavi, postavil 4 rekorde slovenskih kegljišč, drugo mesto na državnem članskem prvenstvu, drugo mesto na svetovnem ekipnem prvenstvu v Celju); Marika Kardinar (kegljavka Slovenije 1998, rekord Slovenije 514 kegljev, postavila je več rekordov na slovenskih kegljiščih, Miroteks ekipni državni prvak, državna prvakinja v članskih dvojicah, drug^na državnem prvenstvu posameznic, četrta na svetovnem prvenstvu ekipno, šesta posamezno, šesta v kombinaciji in deseta v dvojicah). Kolesarstvo - Marjan Jauk ( najboljsli slovenski gorski kolesar); Simon Špilak (štirikratni državni prvak med dečki C). Košarka - Tadej Bratkovič (eden najboljših košarkarjev Radenske); Dušan Ulaga (eden najboljših košarkarjev Radenske); Alenka Ori (ena najboljših košarkaric Pomurja Skiny); Daliborca Jocič (nekdanja igralka Pomurja Skiny, ki sedaj tekmuje za državne prvakinje Ježičanke). Letalstvo - Igor Zrinski (državni prvak v akrobatskem letenju, drugi na tekmovanju Karlovarski pokal na Češkem, sedemnajsti na evropskem prvenstvu); Peter Podlunšek (državni podprvak v akrobatskem letenju, osemnajsti na evropskem prvenstvu). Modelarstvo - Bojan Gjerek (šesti na tekmovanju za svetovni pokal, prvi med mladinci, sodeloval na svetovnem mladinskem prvenstvu). Odbojka - Samo Bačvič (eden najboljših odbojkašev Pomgrada); Dejan Fujs (eden najboljših odbojkarjev Pomgrada); Bruno Marič (eden najboljših odbojkarjev Pomgrada); Andreja Drevenšek (ena najboljših odbojkaric Ljutomera); Saša Vrbnjak (ena najboljših odbojkaric Ljutomera). Namizni tenis - Mitja Horvat (najboljši pomurski igralec na rang lestvici Slovenije, tretji na državnem prvenstvu v dvojicah in mešanih dvojicah, peti na sredozemskih Igrah ekipno in šesti med posamezniki); Mirko Unger (drugi najboljši pomurski igralec na rang lestvici, tretji na državnem prvenstvu v moških dvojicah). Nogomet - Dejan Nemec (državni reprezentant in eden najboljših nogometašev Mure); Dejan Baranja (eden najboljših strelcev in igralcev Mure); Fabijan Cipot (eden najboljših strelcev in igralcev Mure); Boštjan Tratnjek (eden najboljših igralcev Potrošnika); Boštjan Zemljič (eden najboljših igralcev Potrošnika). Preskakovanje ovir - Maja Vohar (državna mladinska prvakinja, zmagala na mednarodnem tekmovanju v Velenju, druga pa je bila na mednarodnem tekmovanju v Celju); Ritmična gimastika - Tamara Temlin (prvo mesto na državnem prvenstvu osnovnih šol v poljubnih vajah). Rokoborba - Rade Bačič (državni prvak, na evropskem prvenstvu osemnajsti, na svetovnem prvenstvu dvajseti, drugi na mednarodnem tekmovanju na Hrvaškem in sedmi v Italiji); Slavko Miholič (državni kadetski prvak, sedmi na svetovnem kadetskem prvenstvu). Rokomet - Aleš Vereš (eden najboljših rokometašev Pomurja); Jože Žugelj (eden najboljših rokometašev Poleta); Niko Klun (eden najboljših rokometašev Arconta); Andreja Pintarič (ena najboljših rokometaši Mobixa); Manuela Smej (ena najboljših rokometašic Mobixa). Speedway - Jože Koren (četrti na državnem prvenstvu, drugi na tekmovanju za klubski pokal in tretji na ekipnem državnem prvenstvu). Strelstvo - Manuela Rudolf (državna reprezentantka, peta na državnem članskem prvenstvu z zračno puško, uspešna na mednarodnih tekmovanjih v Miinchnu, Budimpešti in Zagrebu); Robi Markoja (državni reprezentant; ekipni svetovni prvak in dobitnik zlate plakete SZ Slovenije; drugi v ligi treh dežel; tretji na slovenskem pokalu; osmi na državnem članskem prvenstvu z zračno puško, tretji na državnem prvenstvu z MK puško leže; uspešni nastopi na mednarodnih tekmovanjih v Munchnu, Budimpešti); Boštjan Maček (državni prvakv trapu, sodeloval na tekmovanju za svetovni pokal na Cipru, tretji na tekmovanju za svetovni pokal v Italiji; najboljši v slovenski reprezentanci na srečanju s Hrvaško, drugo mesto Slovenije na mednarodnem tekmovanju v Brnu, udeleženec evropskega prvenstva v Nikoziji); Franc Vidonja (državni članski prvak v trapu); Jasmina Maček (državna mladinska prvakinja v trapu). Šah - Aleš Lazar (državni prvak do I4 let, uspešno je sodeloval na evropskem in svetovnem prvenstvu); Tanja Štumberger (državna prvakinja do 20 let; uspešno sodelovala na evropskem in svetovnem prvenstvu). Športni ribolov - Štefan Gjergek (tretji na državnem prvenstvu posameznikov in prvi v ekipni konkurenci). Tekvvendo - Gorazd Horvat (državni prvak v tehniki). Zmajarstvo - Tomaž Gajser (državni prvak v letenju z motornimi zmaji). FERI MAUČEC 20 " ’ ----^^LARIJA--------------_---1Q, december 1998, VESTNIK Varna povezava Božični nakupi Čeprav je do božičnih in novoletnih praznikov še nekaj časa, so medmrežje že preplavili prodajni kato-logi za praznična darila. Poleg tega, da je poleg ponudbe zapisano tudi ime podjetja, naslov in telefonska številka, je mogoče nakupovati “on-line”. V tem primeru naročeno plačate s kreditno kartico, katere številko pošljete prodajalcu s pomočjo medmrežja. Zdaj se gotovo sprašujete, če je plačevanje s kreditno kartico v medmrežju varno? Na strani, ki piše o varnosti na internetu (http://peter.g-kabel.si/Varnost_na_lnternetu) odločno trdijo, daje odgovor NE. Na internetu vas bo vsak prodajalec prepričeval, da so podatki, ki jih pošiljate varni pred zlorabo, in da je plačevanje računa v restavraciji mnogo bolj tvegano. Na žalost ni tako. V restavraciji vidite natakarja, ki vam prinese hrano in pijačo, in mu nato tudi zaupate svojo kartico. Na internetu pa številko svoje kartice pošljete vnaprej in samo slepo zaupate podatkom, ki jih objavi prodajalec na svoji strani. Nedavno je bil v Ameriki primer, ko so zviti goljufi izmišljenega podjetja na internetu objavljali ponudbo izdelkov. Kupci so pridno pošiljali številke svojih kartic in plačevali izdelke, ki jih sploh ni bilo. Zlorabo so opazili, ko tudi čez nekaj tednov niso prejeli plačanih izdelkov, denar na karticah pa je začel kopneti. Vseeno pa je relativno varna uporaba 40-bitne oziroma 128-bitne enkripcije, ki ju uporabljata Internet Explorer in Netscape Navigator. Številka vaše kartice bi pri pošiljanju skoraj zagotovo ostala nedotaknjena. Problem se pojavi pri shranjevanju številke pri prodajalcu. Če ima ta poseben računalnik za shranjevanje številk kreditnih kartic, ki ni priključen na internet je možnost zlorabe zelo majhna. Če pa prodajalec shranjuje številke na istem strežniku kjer naročila sprejema in ki je povezan v internet se možnost zlorabe zelo poveča, saj ni strežnika, ki bi bil 100% varen pred vdorom. Kot lahko opazite se problem zlorabe številke kreditne kartice ne pojavlja samo pri prenosu, ampak tudi pri shranjevanju številke pri prejemniku. Za enkripcijo številke lahko uporabite brezplačni program PGP 5.5.3I (http://www.pgpi.com/download/) in do 4096-bitni ključ DSS/Diffie-Hellman sistema. http://www.santaclaus.com Ho! Ho! Ho! MerrvChrislmas evervond Wdcomc (o Santn's home on the Internet, since 1994 — W^.SANTACLAUS.COM! Let yonr frtends know abont tis! Božiček domuje v medmrežju na tem naslovu že od leta 1994. S klikom na bližnjico vas bodo jeleni popeljali do njegovih najljubših božičnih zgodb, receptov za njegovo najljubšo hrano, zvedeli boste, kdo so njegovi najboljši prijatelji in videli, kakšni so zapisi o zgodovini božiča. http://www.quantum.si Ustvarjalci strani so začeli sestavljati jaslice, vendar so pri svojem delu naleteli na težave. Izgubili so ovce, ki zdaj begajo po vsem medmrežju. Vse navdušene računalničarje, predvsem .najmlajše, naprošajo, naj jim pomagajo iz težav ter jim pošljejo računalniške grafike, ki so jih ustvarili sami in na katerih naj bodo ovce, pastirji, ovčarski psi, romarji... http://www. 123greetings.com December je tudi čas pošiljanja božičnih in novoletnih voščilnic. Na predpraznične dneve so se pripravili tudi pri 123greetings.com. Izbirate lahko med več sto voščilnicami, ki jih preprosto pošljete po elektronski pošti. S tem boste vaše poštarje prikrajšali za zaslužek, bo pa zato dostava toliko hitrejša. http://www. alienabductions.com MtlAMiion/ t N C O R I’ O R A T E J> Tliotuands of individuals are abdueted by cKtralernmirial bcings each year. -a »» Vsako leto naj bi Nezemljani ugrabili skoraj tisoč posameznikov ter jih odpeljali na svoj planet ali jih pregledali na vesoljski ladji. Potem, ko ste si že ogledali stran Dosjejev X, se zabavali ob zgodbah z Božičkove strani, si preberite še vsebino pravljice in resničnosti na strani Alien Abductions Inc.. V pričakovanju Dobrodošla, ti, jesen, potrebna si prav vsem! Bogato nas obdariš, vso naravo pozlatiš. Gozd v vseh barvah zažari, vreme pa najlepše ni. Ptički zadnjič zapojejo, saj v tople kraje se vračajo. Pridelki poljski dozorijo, v ozimnico jih spravimo. Ko lačni postanemo, v roke jih vzamemo. Dnevi hitro se iztekajo, jesenski dnevi minevajo. Sneg zapadel bo vsak čas, zima prišla bo med nas. ALEŠ PREGELJ, 5. B OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER Zakaj ribe nočejo prijemati? Letošnje deževje me je spomnilo na dogodek izpred nekaj let. Tudi takrat je bilo vreme podobno. Mimo naše hiše je speljan precej globok obcestni jarek. Na bregu so nasajena različna drevesa. Med smreko in borom sva si z bratcem Alešem našla izvrstno skrivališče. Indijanec Aleš se je običajno skrival za smreko, jaz pa sem se, zadet od namišljene puščice, moral valjati po jarku. A kot nalašč je tisto jesen lilo kot iz škafa. Skozi kuhinjsko okno sva opazovala, kako se v jarku nabira voda. Ko pa je bil jarek skoraj do vrha poln, je prenehalo deževati. Bratje predlagal: »Kaj, če bi lovila ribe?!« In res. Vzela sva fižolove prekle, ki jih je imela stara mama spravljene na vrtu. Odrezala sva kos vrvi in ga privezala Moji učiteljici sporočam Letos smo se že na začetku učili mnogo zanimivih stvari. Zaenkrat se počutim zelo dobro, le včasih, ko pišemo kontrolno nalogo, ali če sem vprašana, se malo bojim. Doslej imam na srečo same dobre ocene - petke in štirke pa tu in tam kakšno trojko. Moj uspeh je bil vsa leta odličen in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Moji najljubši predmeti so likovna in glasbena vzgoja ter slovenščina. Najbolj zanimiva predmeta pa sta zemljepis in zgodovina, saj se veliko učimo o preteklosti in sedanjosti. Med poukom smo včasih pridni, včasih pa kričimo kot srake. Pred poukom in med odmori pa se radi pogovarjamo. Včasih tudi kdo kaj ušpiči. na preklo. Tako sva si naredila ribiški palici. Postavila sva se na breg jarka in namakala. Ribe niso prijemale. Zato sva na vrtu izkopala črve. Zvezala sva jih na koncu vrvic in znova namočila trnke. Ribe še vedno niso hotele prijeti. Odločil sem se, da stopim bližje k vodi. Nenadoma mi je začelo drseti in nič me ni moglo ustaviti. Pristal sem sredi jarka, do vratu v vodi. Palico je odnesla voda, jaz pa sem si na vse kriplje prizadeval splezati na suho. Z Aleševo pomočjo mi je to tudi uspelo. Z mene je curljalo kot iz preluknjanega škafa. Bilo me je strah, a jokati nisem upal. Bal sem se, da bi mamica uprizorila novo »nevihto«. Potiho sem odšel v kopalnico in slekel mokre cunje. Odšel sem v svojo sobo in se preoblekel. Moja želja je, da bi se v šoli še naprej tako dobro počutila. Želim si tudi, da bi vsi učitelji, ki nas učijo, ostali z nami do konca osnovne šole. Lep pozdrav! NUŠA TRSTENJAK, 6. RAZ. OŠ KAPELA Opis mame Moji mami je ime Irena. Je zelo velika. Ima rjave lase. Najraje dela na vrtu. Rada mi pomaga pospravljati sobo. Je zelo prijazna in lepa. ROK GODVAJS, 2. B OŠ lil M. SOBOTA Zvečer je mamica našla mokre cunje in zgodba je prišla na plan. Malo sem jih slišal, vendar se mi zdi, daje bila mamica kar vesela, da se ni zgodilo kaj hujšega. Od takrat dalje mečeva z bratom trnek dva koraka od roba jarka. Najbrž zato še danes nisva ujela nobene ribe. LEON KOVEŠ, 5. A OŠ I M. SOBOTA *** Kaj pa, če v tem jarku sploh ni rib, ker je voda preveč umazana? No, prispevek si vseeno napisal zelo zanimivo. Čestitam! Zeliščarska Na travniku so zakladi, hrustljavi listi mladi, na tisoče drobnih cvetic, nežnejši kot puh sinic. Kaj najboljša korenina, kaj grenkoba pelina, kaj marmelada in češnina, kaj kozarec brezovega vina? Kaj srcu bolj pomaga, kaj, da ne peče zgaga, kaj za mlado kožo? En poljub za vsako rožo. DAMJAN VELIKA TERNAR polana Prvošolci že pišejo in rišejo knifu TO JE MOJA MUCA. SPI V KOŠARICI IN MA RJAVO DLAKO. ZELO RADA IMA MLETO MIŠI IN PODGANE. Z MAMO SE IGRA. URŠKA, j. g OŠ. SV. JURIJ Ptičke Jaz imam rad ptičke. Ko sem bil majhen, sem imel dve ptički. Bili sta v kletki. Nisem vedel, da jima je v kletki težko. Ko smo se selili, smo vrnili ptički v trgovino. Mama je rekla, da jima je ime Jaka in Piki. Ptičkam je najlepše v naravi. DENIS BAHGRIZABEH, 1. RAZ. OŠ APAČE Samo ti Moja muca - . ■ In Moji muci je ime Ceni. J .jj lepa in imam jo zelo rad. ^eSze|0 zamenjam vsako jutro, ker Je čista muca. Igrava se cele ,0 Ko ji vržem žogo, skače za njo lovi. Je črno-rjave in sive barve^oSi dolge bele brke in rjave od-rumeno ovratnico, na njej Pa p ček. Rada hodi po ozki ogr^ cg, kona in gleda na avtomobile n sti. Zelo rada je ribice in baK DIMITRIJ VOROS. • OŠ III M. S°B0 Ure, ki jih preživim s teboj, so drhtenje bilk na vrtu, nežen somrak in studenec, ki žubori v njem.... Samo ob tebi čutim, da živim. KRISTINA SZOKE, 8. B DOŠ LENDAVA VSUft, 10. december 1998 NA SCENI Ob manjšem sporu še ni konec sveta Kdor se prepira, ta se ljubi! Da bo bolj vžgalo reseneča te, ker se vsak dan zaradi česa skregata, ker imata le redko podobne poglede na to, katera glasba je boljša, kaj se nosi, kateri lokal je bolj »in«..., in vedno tekmujeta, kateri bo boljši in duhovitejši. Če se vsa ta kresanja mnenj na koncu končajo s smehom ali poljubi... niso ravno škodljiva in ne ogrožajo vajine veze, če ti manjši prepiri nastanejo zaradi manj pomembnih stvari, lahko samo popestrijo zvezo. Le kdo pa je še videl par, ko bi ob mislila enako. Preglejmo nekate-re vzroke, zaradi katerih pride do manjših scen. Težave s prijatelji Eden od vaju se je odločil, da bo večer preživel s svojimi prijatelji. To pa izzove jezo in nezaupanje pri drugem. Sedaj bo le-ta moral preživeti večer sam in po možnosti še doma. Ampak reakcije mu seveda ne pokažeš, kajti že dolgo sta se zmenila, da bo vsak kdaj pa kdaj šel sam v »life«. Toda že misel, da bo zunaj sam(a) in da ga (jo) lahko zavede kakšna skušnjava, ti ne gre-sfa in ne gresta iz glave. Postaneš ' tih(a) in že na daleč mu daješ zna-ke in sporočila, kako ti je hudo. On(a) to opazi in skuša iti še bolj Prijazen. Nasvet: Če gre eden od vaju Ven, si lahko ta večer tudi drugi poišče svojo staro družbo in preživi n®kaj uric s starimi prijatelji, če je že tako hudo ostati doma. Za spremembo pa je ostati doma pravi uži-*ek, saj se lahko končno lotiš stvari, ki jih nisi počel(a) že od pamtiveka: stare fotografije, kakšna knjiga, Plošče, računalnik... Spolnost Fant pravi, da bi lahko šla k njemu domov, saj je sam doma. Takrat ti Privre kriv v glavo. Pa saj si mu že tisočkrat rekla, da ti še ni do tega, ^e posebno pa ne tako na hitro, pri čemer se popolnoma pozabi na romantičnost. Ali pa ti ona pusti, da se Poljubljata, da se je dotikaš, ko bi želel kaj več, pa vstane in odide na WC, potem pa ji ni več do tega. To ie tisto, da se drugače zelo razumeta, ko pa se vse ustavi pri spolnosti, i® ogenj v strehi. Oba pa sta prepričana, da nikoli ne bosta prišla v Posteljo, kot so to storili že mnogi vajini prijatelji. Nasvet: Ne hitita, dokler si tega ne bosta oba želela in dokler ne bo do tega prišlo spontano. Tega se ne dela na ukaz. Poleg tega pa se prej . dobro seznanita s kontracepcijo. Obleka V trgovini si si kupila super majčko in nove hlače in bila prepričana, da bo ob pogledu nanju padel na kolena. On pa te vpraša, ali si to potegnila iz babičine omare. Ali pa ko ona nikakor ne more razumeti, da se ti v teh hlačah in tej majici nadvse dobro počutiš in da se tako oblačijo vsi tvoji prijatelji. Ona pa bi te imela rad kot iz škatlice in kot bi te oblačila tvoja mama. Kaj zdaj in kdo potem že sto let »tupi«, da obleka ne dela človeka. Kaj ne, ko pa je tako pomembna. Nasvet: Ko sta enkrat skupaj, se resda ni več potrebno tako oblačiti, da bi te opazil še z lune. Zaljubil ali zaljubila si se v takšnega ali takšno, kot je bil(a). Zato še naprej, ohranjaj svoj imidž in stil oblačenja. Morda pa kdaj skupaj preglejta kakšne modne kataloge in potipajta, kaj je kateremu všeč. Ljubosumje Njemu se prek tvojega hrbta pozdravljajo prav simpatične pun- ce in se mu po možnosti še mečejo okoli vratu. On pa tudi pogleda za vsako, kakšne noge ima, ona pa prav zaradi njega vrže nazaj svoje lase. On pa vidi, kako se njegova punca veselo pogovarja z neznanimi tipi, kdaj pa kdaj se katerega tudi dotakne. Ko jo o tem vprašaš, pa ti odgovori, da so to samo njeni prijatelji. Ja, taki, ki so samo prijatelji, ne silijo v njo, in prijatelji se ne smejijo tako zapeljivo in te ne gledajo zaljubljeno v oči. Nasvet: V vajinem odnosu m-ora biti nekaj ljubosumja, vendar se nikakor ne sme pretiravati, vsak ima namreč prijatelje tudi pri nasprotnem spolu. Kajti tudi sedaj, ko imaš rednega partnerja, se ne moreš ves čas družiti samo z istospolnimi prijatelji. Za izboljšanje svojega videza Stop nekaterim razvadam V najstniških letih in tudi kasneje smo radi zaskrbljeni zaradi svojega videza, predvsem pa z ničemer nismo preveč zadovoljni. Z nekaterimi stvari se bomo pač morali sprijazni- ti, kot so višina, naš obraz, lasje. Tudi najbolj zaželene manekenke na svetu imaje pogosto pripombe na svoje telo in svoj videz. K svojemu videzu pa lahko največ pripomorete tudi sami. Poleg tega, da oblikujemo svojo notranjost, je dobro, da ne zanemarimo tudi svoje zunanjosti. Nekaj nasvetov: Simon! Srečala sva se na poroki v Spodnjih Ivanjcih. Ne mo-rem te pozabiti, zato te prosim, da me pokličeš po te-iefonu 62 554. Simona Nekomu, ki misli name! Hvala za čestitke, moja največja želja je, da bi izdal svojo identiteto, da bi lahko tudi laz mislila nate. Nataša Metka! Najini poti sta prišli na križišče in odšla sva vsak po svoji poti. Povedati ti želim le to, da te bom vedno nosil v skritem kotičku svojega srca. Denis fantom! Vsem fantom iz 7. a spo-ročamo, da so nam všeč. Punce iz 6. a 'z neke OŠ na Goričkem (uganite kje). Sebastjan! Nisem vedela, da lahko Iju-b®zen tudi boli. Bolečine pa ne more ublažiti nobena ta- bleta. Vrni se. Suza Kajenje! Poleg tega, da kajenje niti malo ni več moderno, zelo vpliva na naš videz in kožo. Še posebno se kajenje po nekaj letih pozna na našem obrazu, pri kadilcih so pogostejše gubice in postarana koža. Cigarete povzročajo neprijeten vonj in zadah iz ust. Kdo bi se poljubljal z nekom, ki diši kot napolnjen pepelnik, ali pa se objemal z nekom, ki mu lasje in obleka dišijo po dimu! Lasje! Dejstvo je, da smo s svojimi lasmi pogosto zelo nezadovoljni. Ni nam všeč barva, ne skodranost, ne gostota in še kaj. Najprimerneje je, da se s frizerko posvetuješ, kakšna frizura ti najbolj ustreza tudi glede kakovosti tvojih las. Previdno pa je potrebno delati tudi z barvo in sušilnikom, nikomur namreč niso všeč lasje, ki so videti kot snop slame ali so tako umetno beli, da bi se lahko zastrupili s peroksidom. Tudi lake, pene, gele in podobne preparate uporabljaj zmerno. Prehrana! Čeprav so ti pice, hamburgerji in krompirček še tako všeč, potrpi tudi kdaj z zelenjavo in toplo prehrano. Hitra prehrana škodi želodcu in koži, če boli trebuh, pa se to pozna tudi na tvoji koži. Ob zdravi in pametni prehrani se boš tudi lažje učil ali učila. Ne pozabi pa vsak dan piti tudi večje količine navadne vode, če tega ne verjameš, preizkusi. Mozolji! Ravno, ko si tega najmanj želimo, se nam pojavijo mozolji na najbolj nemogočih mestih. Tako, da jih niti s tono pudra ne bi mogli prekriti. Takrat si zaželimo, da bi lahko šli ven z masko ali vsaj ruto na obrazu. Toda nikar jih ne iztiskajte, s tem boste posledice samo še povečali, na mestu, kjer je bil prej mozolj, pa bo ostala v opomin velika rdeča lisa. Danes je na voljo . veliko preparatov za nego mastne kože in mozoljev, zato je prav, da z njimi opravimo ali jih zmanjšamo z vsakodnevno nego. Telovadba! Nekaj je potrebno narediti tudi za fizično kondicijo. Ni nujno, da vsak dan ure in ure telovadiš, igraš jem obrazu. Ponoči se koža umiri, počiva in obnavlja. Preden se uležeš, pa je prav, da poskrbiš za nego svojega obraza. Izjema tudi niso fantje, ki morajo prav tako kot dekleta narediti kaj za svojo kožo. Očistiti si je potrebno ves dnevni make-up in se namazati s primerno kremo. 1. Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2. Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3. Še naprej nam pišite vsi tisti, ki še niste. 4, V bobnu se vrtijo vsa prispela pisma doslej, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 MTTY bLUt 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo:______ __________ ’• W . Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaaul, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Tokrat ?as oblači butik Betty Blue, ki ima svoji prodajalni tudi v Slovenski 49 in BTC-ju, naliči in uredi pričesko pa Studio Venus iz Murske Sobote. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« RUBRIKO UREDILA: A. NANA RITUPER RODEŽ Učiteljica me ne mara! Mislim, da se mi dogaja velika krivica. Angleščina je bila do sedaj moj najljubši predmet, ko pa smo letos dobili novo učiteljico, je to postal predmet, ki ga najbolj ne maram. In menim, da me tudi moja učiteljica ne mara. Čeprav ne vem, zakaj. Glede na to, da precej dobro znam angleščino, se tudi pogosto javljam, odgovarjam in sodelujem. Kljub temu pa so moje ocene slabše, kot so bile pri prejšnji. Sploh ne vem, zakaj se je to zgodilo in zakaj me učiteljica ves čas grdo gleda. Rada bi imela dobre ocene, zato mi pomagajte. XY tenis ali se voziš s kolesom. Prav\ pa je, da vsak dan telovadiš vsaj Draga A Y. Bojim se ostati sama z njim! S fantom sva skupaj že tri mesece. Mislim, da se kar dobro razumeva, vendar mi ni preveč prijetno, ko ostaneva sama. Bojim se, da bi z mano želel spati, jaz pa si tega ne želim. Ne bi ga rada zavrnila, saj bi si potem lahko mislil, da mi ni do spolnosti. Zato se vedno raje zadržujeva v krogu prijateljev, ko ostaneva sama, pa poskrbim, da grem čim prej domov. Mislim pa, da bo enkrat prišel trenutek, da se bo to zgodilo in se ne bom mogla izmikati. Ne vem tudi, kako naj se takrat obnašam, saj nimam nobenih izkušenj. nekaj minut, da bo hitreje, se lahko razgibavaš pred televizorjem, hodiš peš po stopnicah, greš plavat in podobno. Morda bo čas hitreje minil v krogu prijateljic ali prijateljev, pa še spodbujali boste drug drugega. Če boste imeli več kondicije, se boste tudi sicer bolje počutili in bolj boste zadovoljni s svojim zunanjim videzom, saj vam bo pristajalo več oblek. Pravočasno v posteljo! Verjameš ali ne, tudi premalo spanja se pozna na koži in na tvo- Vsi ljudje nismo simpatični drug drugemu, zato lahko z nekom prej navežemo stik, z drugim kasneje. Bilo bi prav, da zavrtiš kolesa zgodovine nekoliko nazaj in tudi sama sebe povprašaš, ali ti morda tudi učiteljica že v začetku ni bila všeč. Morda pa si bila tako navezana na prejšnjo učiteljico ali učitelja in si si vtepla v glavo, da nove ne boš marala. Vseeno se boš morala nekoliko prilagoditi novi učiteljici, njenim učnim prijemom. Pazi pa tudi na to, kako jo gledaš, da ne daješ kakšnih nepotrebnih pripomb. Če boš ' želela imeti dobro oceno, se boš morala c poleg svojih ocen potruditi tudi v odnosu do nje. Življenje je pač takšno in vedno se i srečujemo tudi z ljudmi, ki nas ne marajo. Naučiti pa se moramo živeti z njimi in ob njih. Ines Draga Ines! Na tak način ne bosta prišla nikamor. Takšen odnos, ki ni iskren, lahko vodi edino do tega, da bosta na koncu šla narazen. Če si s fantom tri mesece in si se zanj odločila, bi se sedaj lahko tudi pogovarjala o tem, kar si želita in česa ne. Tudi spolnost, čeprav ne vem, koliko sta stara, je eno od vprašanj, ki jih bosta morala obdelati. Ne smeš se bati, ko boš ostala sama z njim. Te trenutke raje izkoristita za pogovor, samo tako se bosta bolje spozna-\ la. Fantu pa lahko brez vseh zadržkov poveš, do česa ti je, in tudi to, da še nisi pripravljena na spolnost. Morda tudi njemu ni do tega, misli pa, da rt mora to že enkrat storiti. —------------------------------------------DOBRO JE VEDETI 10 december 1998 mn« Pomurske lekarne razkrivajo OVEN Ona: Uspelo ti bo nekaj, karti bodo zavidale mnoge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj ne piše prav nič dobrega. Darilo! On: Tako kot vedno, ti bo tudi tokrat uspelo najti kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Drugi se bodo sicer čudili, kako ti to sploh uspeva, ti pa si boš mislil svoje in se še naprej prav imenitno zabaval.. zdravilne skrivnosti BIK Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar imaš že dolgo v načrtu, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi smetano, dokler je je še kaj. On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta, in to tako na poslovnem področju kot tudi pri povsem zasebnih zadevah. Torej se ti res splača potruditi! Če bi bila bolezen posledica naših grehov, bi se sama ukinila zaradi pomanjkanja naše izvirnosti. Zdravje je posledica naše kreposti. In se seveda ob pomanjkanju izvirnosti ukine. Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa vendar dobro veš, da mu svoje enostavno ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še vse kaj drugega ... On: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi trenutek, V primeru napačne Odločitve se ti bo vse skupaj še kako maščevalo. RAK Ona: Nič dobrega se ti ne piše. Še najbolje bo, da se potuhneš in počakaš kakšno ugodnejše obdobje. Prijatelji te bodo sicer vabili, a se jih boš na vsak način hotela otresti, karti bo na koncu tudi uspelo. On: Vse kaže, da se boš iz ene skrajnosti kaj hitro spustil v drugo. Mogoče pa je to tudi prav, saj imaš dela in skrbi že čez glavo in ti malce več zabave vsekakor ne bo škodovalo. Toda pazi, da se ne boš prehitro ujel... Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika, sicer se boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko prijateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo. On: Nenadna novica ti bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa ti bo nakopala še cel kup težav. Potrebno se bo obrniti na koga pametnejšega in iznajdljivejšega, drugače ti bo še trda predla. DEVICA Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te nedavno od tega pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodi užaljena. On: Kritično obdobje je sicer za teboj, vendar ti sploh ne bi škodilo, če bi še vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu se ti ne piše nič dobrega, zato se raje potrudi, da ti ostane vsaj to, kar imaš. ITNICA TO Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, da je bilo tvoje ravnanje v preteklosti še kako pravilno. Partner te bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj mu. On: Odločitev bo ostala predvsem na tvojih ramah, zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo, čeprav se ti drugače predstavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta škodila. ŠK Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopal^ cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost, ne bo ti žal! On: Če boš zatiskal oči pred resnico, boš prišel do . spoznanja, da boš s tem škodil le samemu sebi. Nekaj te bo sicer hudo mamilo, vendar se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku ... STRELEC Ona: Opazila boš nekoga, ki ga sicer že dolgo poznaš, a mu doslej, nisi posvečala kakšne večje pozornosti. Pazi se, sa}utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in lahko na koncu potegneš krajši konec prav ti sama. On: Prišel bo odločilen trenutek v tvoji poslovni karieri, zato ga kar najbolje izkoristi. Situacija bo sicer še kar ugodna, toda nič ni tako stabilno, da bi se ne uspelo tudi pokvariti. Seveda se bo z malce sreče vse dobro izteklo. utika ali protin je presnovna bolezen, povezana z zvečano količino sečne kisline v krvi, odlaganje soli sečne kisline, natrijevega urata v sklepih in drugih tkivih pa povzroči bolezenske znake. Pri akutni putiki se sklepi zelo boleče vnamejo, najpogosteje veliki palčni sklep na nogi, vnetje pa povzročijo kristali natrijevega urata v sklepni tekočini. Pri kronični putiki, se uratni skupki kopičijo v mehkem tkivu, zlasti v prstih in na ušesnem hrustancu, in sčasoma popačijo sklepe. Kristali lahko poškodujejo ledvice in povzročijo nastanek kamnov. Krvna uratna raven je ponavadi višja pri moških kot pri ženskah (med starejšimi in ob nekaterih boleznih). Če koncentracija preseže prag 420 mikromolov v litru oziroma 7 miligramov v 100 mililitrih, se zelo zveča tveganje za nastanek putike. V telesu lahko nastane preveč urata nastane ali pa se ga skozi ledvice premalo izloči. Vzrok je ali deden ali pridobljen. Čezmerno nastaja zaradi encimske motnje v purinski presnovi in zvečanega vnosa purinov s hrano, nekaterih bolezni, denimo psoriaze in raka, pa tudi zdravljenja »novotvorb«, Ledvično obolenje, še zlasti zaradi zastrupitve s svincem, zvišan krvni tlak, zvečana krvna in tkivna kislost ter nekatera zdravila, na primer diuretiki in običajni odmerki salicila-tov, pa zmanjšajo izločanje uratov. Zvišani urati v krvi brez bolezenskih znakov se morajo zdraviti le, če je raa/idno tveganje za razvoj putike. Cilj njenega zdravljenja je odpraviti bolezenske napade in preprečiti njihovo ponovitev, obenem pa zaščititi sklepe in ledvice pred poškodbami. Kolhicin je klasično zdravilo za zdravljenje akutne putike, a so ga zaradi njegove strupenosti zvečine nadomestili indometacin in druga protivnetna zdravila. Prepreči tudi ponovitev akutnih napadov v prvih nekaj mesecih zdravljenja, skupaj z alopurinolom, ki zavre nastanek sečne kisline, ali urikozuriki, ki zvečajo njeno izločanje skozi ledvice. Pomembni so tudi splošni ukrepi, posebno še, če putiko spremljajo druge bolezni, denimo zvišane maščobe in sladkor, zvečan krvni tlak in debelost ter alkoholizem. Uživanje hrane, ki vsebuje preveč purinov, denimo jeter, ledvic, možganov, priželjca, sardel in sardin, pitje alkoholnih pijač in kajenje, fizični napor, stradanje in nezadostno pitje tekočine ter poškodbe, pa tudi nekatera zdravila, med njimi aspirin, pogosto izzovejo napad akutne putike. Droga: jesenski podlesek (Col-chicum autumnalle L): Rastlina najbrž izvira z vzhodnega brega Črnega morja, rase pa po vlažnih evropskih travnikih, tudi po vsej Sloveniji. Je gomoljasto trajno zelišče, z enim (redko več) rožnatim cvetom. Cveti jeseni, šele naslednjo pomlad dozori tudi plodnica v trodelno, mno-gosemensko glavico. Uporabni del: seme. Je trdo, okroglo in majhno, v premeru ne preseže 3 mm. Pobirajo se na začetku poletja, ko listi ovenijo. Nefarmacevtska raba: V poljedelstvu se vsebujoči kolhicin včasih rabi za vzgojo rastlin z večkratnim številom kromosomov, ki imajo zategadelj izjemne lastnosti, na primer obilne plodove. Zeliščna raba: Podleskovo strupenost so poznali že stari Grki, v bi- zantinskem imperiju pa so ga rabili za zdravljenje putike že od petega stoletja. V-renesansi so ga znanstveni krogi zavrgli, a so ga v 18. stoletju znova odkrili. Novejša dognanja: Pred dobrimi sto leti so kemiki iz podleska izločili glavno učinkovino kolhicin, 1945. so ugotovili njegovo formulo, 1963. pa objavili prvo sintezo. Drugi alkaloidi imajo zelo podobno strukturo. Kolhicin zavira delitev celic, a • se zaradi prevelike celične strupenosti ne uporablja za zdravljenje novotvorb, koristen je predvsem pri putiki, kjer zvečine že v nekaj urah . ublaži bolečino, oteklino in vnetje, bolezenski znaki pa splahnijo že po dveh do treh dneh. Če putika ni vzrok za sklepno vnetje, učinek izostane. Tako hitro izboljšanje potrjuje njeno diagnozo, saj se artritisi drugačnega vzroka nanj ne odzivajo, Zveza potrošnikov svetuje Nakup trenirke ospod je kupil trenirko, vendar je kmalu ugotovil, da ima napako. Takoj jo je odnesel nazaj v trgovino, kjer so mu obljubili, da bo dobil drugo. Pri novi pošiljki blaga niso dobili trenirke njegove velikosti in tudi ne pričakujejo, da bi jo kmalu dobili. Zato so mu izdali dobropis. Sprašuje, ali lahko zahteva vrnitev plačanega zneska? 37. člen Zakona o varstvu potrošnikov natančno opredeljuje, daje vrnitev kupnine ena od štirih možnosti, kijih ima kupec, ko reklamira napako pri blagu. Druge tri so: zamenjava z novim brezhibnim blagom, odprava napake na blagu, vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako. Potrošnik naj pazi, da ne bo zamudil roka za uveljavljanje reklamacije. Ta je za očitne (vidne) napake osem dni po prevzemu blaga in za druge napake (skrite) eno leto po prevzemu blaga. Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in od 15. do 1 7. ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks: (069) 27 300, Slovenska 48, p. p. 207. Vodja območne pisarne Murska Sobota ANDREJ ČIMER I G KO Ona:'V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogovor, izvedela pa boš precej več kot običajne čenče. Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila nase. On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe. VODNAR K Ona: Četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih stvari, pa ti bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravo pravcato ‘ledeno goro’. In to ti bo marsikatera prijateljica zavidala, zato tega nikar ne obešaj na veliki zvon. On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kaj najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se lahko to kaj hitro obrne proti tebi. Cene (SIT) na tržnicah d.d MURSKA SOBOTA Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se ti zlepa ne bo več ponovila. On: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo ponudile nekdanje priložnosti, ki si jih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak poslovni sestanek, iz katerega boš lahko potegnil dober nauk in kasneje tudi profit. Tržnica G. Radgona T ržnica M. Sobota Tržnica Ljutomer Jabolka 80 80 60 .... 99 Hruške 280 - 200 .... 200 Pomaranče 220 220 ..: 240 .... .... 200-240 Mandarine 200 230 180 .... 200 Grozdje 200 360 280-400 .... .... 350-400 Limone 250 280 250 .... 280 Banane 120 150 200.... 149 Kivi 430 350.:.... 350 .... .... 300-400 Suhe slive 500 ■ , - - 660 .... 660 Orehi, jedrca... 990 - 990 .... 990 Kaki • - ' - 350 .... Solata 250 230 280 280 Radič 250 - .... - .... 280 Cvetača 320 !.. 250 300 350 Zelje 70 100 80 80 Rdeče zelje 100 - - ... 100 Kislo zelje 200 - 180 - Kisla repa 200 - 180 - Rdeča pesa 150 - - 350 Paradižnik 350 380 300 350 Paprika 350 400 300 350 Kumare 350 •- - 290 350 Čebula 100 100 90 120 Česen 400 350 300 280 Hren 400 - 300 400 Korenček 200 - ... - 180 Peteršilj 480 - 300 480 Krompir 50 50 40 50 Fižol, zrnje - - 300 299 Jajca ... 12-20 - 20 Tržnica Lendava CU —Ml 55. & izostanek takojšnjega učinka pa se veda ne potrjuje, da putike ni. te senetlivo specifično delovanje ko i cina ni docela pojasnjeno. Dvoje je potrebno za izbruh bolezni, ura ni kristali se morajo izločiti iz telesni tekočin in povzročiti lokalno vnetje, pri katerem so zelo dejavni fagociti-Ti se lotijo požiranja kristalov, a pri tem zavrtijo začaran krog, izločajo namreč snovi, ob katerih nas an še več kristalov, nanje pa se spra spet več fagocitov. Vnetje torej sa mo sebe vzdržuje in spodbuja, re pijo pa ga tudi vnetni encimi, is sproščajo iz fagocitov. Kolhicin z vre fagocitozo in prekinezačara krog. Pomaga pri akutni putiki, c prav ne vpliva niti na nastanek se ne kisline niti na njeno izločanje i telesa Stranski učinki in strupenost-Kolhicin se vsrka iz črevesja, pr žolča pa se spet izloči.v črevo, mu podaljša črevesno strupeno ■, Posledice visokih odmerkov so ko hude. Pojavi se želodčno-crev' sno vnetje s trebušno bolečino, hanjem in krvavo drisko, najbrž posledica zaviralnega učinka na litev sluzničnih celic. Lahko P°s duje tudi ledvice, redko pa Pri e sprememb v krvni sestavi. Vvis° odmerkih povzroči mišično ohro lost. Prepovedi in opozorila. O rjanje je odvisno od bolezens e stanja in odzivnosti bolnika na z vilo, upoštevati pa je tudi treba, bolezenski znaki lahko izginejo z^ mudo, čezmerni odmerki pa s° s peni, zato je razumljivo, da le s ben zdravniški nadzor lahko zag vi uspešno zdravljenje. plod spominja na oreh in zato P stavlja tveganje za zastrupitev o Cela rastlina je zelo strupena, P dobno kot mušnica razvije sv | polno strupenost oziroma P0'®1^ smrt z nekajdnevno zamudo, povzroči zastoj v dihanju in src žilno odpoved. . d , Lekarniško mnenje, p® p nekaj desetletji so uporabljali se na jesenskega podleska za z Ijenje akutnega napada putike, daj so izvor kolhicina, ki se ra isti namen. Ob pazljivem odmeri je učinkovito zdravilo za zdrav Jl akutne putike, a ga pri nas ža tržišču, čeprav je tudi res, das° steroidni antirevmatiki zanj us r nadomestilo. Po prenehanju a bolezni se rabi tudi proti njem P vitvi, skupaj z zdravili, ki zavrel0^, stanek sečne kisline in zvečaJ°ihoVi no izločanje iz telesa. Kljub m^. „ uspešnosti pa vsakdanje krep%s|MS Snm-UitH KIK ■ VSAK PAN OO 12* 00 20' Na sejmišču pri soboške Agroservisu so kljub sla $ vremenu prodajali ____________ _ rabljenih avtomobilov, Pr dali pa so le dva, in sicer jugo koral 43, letnik 1988, P voženih 72.000 kilometrov, za 110.000 tolarjev, in zas^ 101, letnik 1987, prev. 102.000 kilometrov, za 125.000 Znamka Jugo 45 AX Letnik Prev, km 1988 79.000 Opel omega 2,3 TD 1990 126.000 Chrysler 2,5 Mazda 626 i Golf VW 1,6 D Renault 4 GTL Fiat punto S 1991 72.000 1990 145.000 1986 143.000 1990 101.000 1997 21.000 Passat caravan VR 6 1992 236.000 Citroen XM 3,0 1989 136.000 za zdravje in dobro počutje Cena 930^000^ , 10. december 1998 23 .^ntfUSk: vestnik KDOR S KLADIVOM OBDELUJE PLOČEVINO STENA SORTA JABOLK AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK VSTAVEK, VRINEK V PRVOTNO BESEDILO POLITIČNO-EKONOMSKI NAUK OD 16. DO 18. STOL. GRŠKO ODPORNIŠKO GIBANJE LETNI ČAS TRGOVEC 8 cenenim ^blagom VRTNA GREDA angleški .glasbenik _JB_RIAN| NEKDANJI DIRKAČ F1 EDEN OD ČUTOV UMETNIŠKI vodja pevskega ^bora POKRAJINA V SREDNJI ^GRČIJI • PRERA. ČUNIJIV _CLOVEK PRISTAŠ UNIONIZMA L •' JAPONSKI DROBIŽ j - ■ ■ 9 w AMERIŠKI GENERAL EISEN-H0WER S NEMŠKI SLIKAR (ERNST W. 1902-1968) ŽENA FILIPINSKEGA DIKTATORJA MARCOSA PRITOK REKE ISERE VRSTA KREMENA HUMORISTKA ERŽIŠNIK POKRAJINA V SV.FRANCIJI PREPROST LESEN PLUG ZDRAVILNA RASTLINA MANJŠA POVRŠINA Z NEGOVANO TRAVO ZA POLTON ZVIŠANI E ENOTA ZA ION.SEVANJE LJUD.NA N.GVINEJI AM.DIRKAČ (WAYNE) Med reševalce bomo razdelili; 1. nagrado v vrednosti 20.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 3. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 4. - 8. nagrado koledar Dobra družba za dobra leta. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do srede 16. decembra 1998. Ime in priimek: Naslov: ..’ ....................... IZLOČANJE ŠKODLJIVIH SNOVI IZ TELESA IND.POLITIK SASTRI ZUPANČIČ OTON VODNI VRTINEC KOLOBARNIK (LAT.) GLASBILO V OBLIKI OKROGLE PLOŠČE ŠVIC.POLITIK (ADOLF) IVO ANDRIC UDOBEN OBLAZINJEN STOL FILIPINSKA TISKOVNA . AGENCIJA (IZ: PAN) ENAKA VOKALA IZSTOPANJE ČLANOV BALTIŠKA DRŽAVA OTOČJE V MIKRONEZIJI SLOVENSKI PLESALEC IN KOREOGRAF (IKO) SINJSKA VITEŠKA IGRA POVRŠINA STAJA V HRIBIH POLEDENEL SNEG KOVINA, IZ KATERE SE ULIVAJO PREDMETI LEVI PRITOK RENA V ŠVICI ISLAMSKI SODNIK TOMAŽ TERČEK OZNAKA ZA NEZNANCA LEONHARD EULER ANGLEŠKO SVETLO PIVO KLICANA BARVA PRI KARTANJU BREZ- ČUTNOST AFRIŠKI VELETOK POGANJEK IZ GOMOLJEV KROMPIRJA RIMSKI DRŽAVNIK, SOVRAŽNIK KARTAGINE MIT.BIVAL. MRTVIH PRI GERMANIH HITLERJEVA STRANKA ZGRADBA NARODNO UPORNIŠKO GIBANJE V UGANDI PRAVNICA OTEKLINA (GR.) POŽERUH (KNJIŽ.) REŠENA ŽENSKA PREDVAJANJE KDOR SE NEPOKLICNO UKVARJA S ČIM ŠIRJAVA (PES N.) TIM, MOŠTVO SPODNJA OKONČINA PREDSTAVNICA KLASICIZMA FINSKI ARHITEKT (ALVAR, 1898-1976) TESLA VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE PRIPRAVA ZA LOV JANEZ BONČINA IGOR OZIM JUDOVSKI MISLEC (URIEL) ANTH0NY EDEN AKTINIJ JANEŽ (LAT.) KOKU TAKAGAVA NAPOR NADIH (KNJIŽ.) MADŽ.POLI-TIK NAGY HRVAŠKI OTOK PRI ZADRU IVO MEŠA HOLANDSKA JADRNICA (IZ: AKA) Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke o. 12. i998j: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 25.000 SIT: Daniela Pjevac, Rakičan, Cankarjeva 11, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT: Gabrijela Drvarič, Gorica 29, 9201 Puconci 3. NAGRADA V VREDNOSTI 15.000 SIT: Ciril Osterc, Zofke Kvedrove 12, 9000 Murska Sobota Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. SPONA PE MURSKA SOBOTA Cankarjeva ulica 25 tel.: 36 620,36 621 Vsak delovnik od 7.30 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 KUHINJSKI DELOVNI PULTI 20 različnih barv. Cena 2355 SIT/m NAJVEČJA IZBIRA KLJUK ZA OKNA IN VRATA Kljuka s ščitom že za 743 SIT/gamit. Ključavnica za sobna ali vhodna vrata že za 550 SIT KARNISE PVC že za 399/m LESENE KARNISE »barok« 1.5 m že za 1372 SIT/kom KUHINJSKE NAPE - 15 tipov VELIKA IZBIRA pohištvenih ročajev, obešalnikov, okovja za pohištvo, stavbnega okovja , tesnil, vijakov •pr e O t — cena: od 9,900 S cena: 25,900 SIT V \ AKCIJA - PRODAJA BELE TEHNIKE ■ AKCIJA PRALNI STROJ W6421T - 49.900 SIT; PRALNO-SUŠILNI STROJ - 89.900 SIT; POMIVALNI STROJ . 65.900 SIT (tudi podpultni). Vse cene veljajo ob plačilu z gotovino. Dostava zastonj. 2 leti garancije. MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. 24 PUŠČICA 10. december 1998, 01H Sorodstvo Jožef Špindler na okrogli mizi ni odgovoril, ali res obdeluje Indihar-jevo zemljo, priznal pa je, da ima »takih sorodnikov v Prlekiji na tisoče«, ali mami sta bili mrzli sestrični news. Rad bi potrdil Napoleonov izrek, da obstaja razlika med višino in veličino news. Lokalni DV Po udbovskih dosjejih naj bi na mesto podžupana v Ljutomeru postavili preverjeni komunistični kader ali nekoč so jih rušili, da jih lahko ponovno postavljajo news. Vest Predsednik ljutomerske SDS je svojim volivcem naložil, da v drugem krogu izberejo po svoji vesti! Njegov šef pa je očitno poskrbel za njegovo vest, saj je skupaj z Lujzekom podprl kandidaturo Bratuše news. Milan in košarkarske tekme mogotci Lokalni mogotci s prleške in prekmurske strani so napovedali sodelovanje v rubriki TRAČ. Ker so včasih to obljubljali, omamljeni od hlapov, jih na njihovo (dana beseda velja. ..haha), znova opozarjamo news. Uradna objava koalicije Stranke Jožefa Špindlerja so uradno zakoličile ljutomersko občinsko koalicijo: LDS, SLS, DeSUS, ZLSD, Zeleni news. Zaupnica eskadejevcev naj bi na veržejskem volišču volilnemu odboru odvzela glasovnice in jih sama preštela. V novih občinah razumejo nekateri demokracijo kot tiranijo news. Dvigalo Luigi je v predvolilnem boju napovedal gradnje v Ljutomeru. Po mestni hiši bi tako prišla na vrsto občinska stavba. Napovedi je prikimal tudi poslanec in sedanji župan news. SIR Prihodnji teden bodo prleški kmetje dokončno izvedeli, ali bo Luigijeva delitev sira potekala tudi v prihodnjem letu. Rad bi vpeljal krilatico: misli globalno, deli sir lokalno news. Izjava tedna Ludvik Bratuša je ugotovil, daje v Ljutomeru, glede na količino dobrega vina, »0,3« vedno že v zraku ali Kardeljevo Pomurstvo je preživelo in o tem bodo Prleki odločali na referendumu news. 95-letna modrost »Vaj, še sreča, ka san se lejko malo podkrejpo, pa tou, ka je v Puconcaj bil samo en kandidat za župana, tak ka san nikak nej mogo zluftati. Pravi van, ka je tou, ka je bio samo eden kandidat, vo z boga dobro, ka se mi nej trebelo 6. decembra po lejdi pa po snejgi vlačiti, pa ešče na reklamaj pa komisijaj smo pršparali«, je povedal najstarejši volivec v Brezovcih, 95-letni Jože Sapač. BH Delitev Razkriški župan je na kabelski televiziji že v času volilne kampanje razdelil občinske _ resorje. Najbolj se mu bo težko odpovedati nastopanju na kabelski televiziji news. Križevske pomladne Novi občinski svet bo v koalicijo posrkal pomladne stranke ali nekateri prognozirajo razpad Drnovška in Podobnika news. Veržejske okrogle Veržejci bodo občinski svet konstituirali šele po razglasitvi ljutomerskih izidov ali pragmatičnost je politična vrlina news. »Zdaj-po volitvaj pa smo že na kunji. Tak so v kratkon po ton, ka so glase prešteli, včasi vo vdarili svetki: den samostojnosti, božični pa nouvoga leta svetki pa ka nebi prehitro popustili, po nouvon leti pride ešče Števanftvo. Jezoš, skoro bi vo pozabo nouve občinske svetke. Ges san od Grada, pravi Lujzek, pa bogme ne ven, ali je rejsan ali nej, kako so pravli gospoud »preminoči« župan Kočar, ka mo mi zdaj slavili občinski svetek Kuzme ekstra pa Grada ekstra, vsi, ka smo bili v eton preminoučen feraini vkuper. Tak je tudi prav, vej smo pa stalno vkuper držali. No, pa mi na ŽVZ za Pomurje smo itak na kunji, ka naš direktor gospod doktor tak sigdar fejst ceinijo svetke, pa se nanje tudi moramo že prle pripraviti, ka gelibar vačik ne bi vb ladali. Voj, kak de pa fajn, sigdar bliže smo trečomi gjerekaši,« pravijo na ŽVZ. BH Tudi tišinski župan Alojz Flejgar si je zdaj vo pomogo, ka se je rejšo Cankovčarov, ka njemi ne gledajo več pod prste, pa si je včasi po volitvaj zašafo mercedesa. Tečas, ka ma občina Tišina v svojo kuči nikaj dužnikov, si nej mogo kuipiti čista nouvoga, si je pa na razstavi oldtimerjev, štero so njemi v čast pripravili na Tišini, vo prebro mercedesa, napravljenega 1952. leta, pa ka nete mislili,ka je bil fai. BH nedefo je bifou uUibfošovo pa na isti den so bide uoGitue v ditujgi k/toug. ^eh pitani, ka so gnankait gavofo voft&oga mofka pitestavih n Soboti uUibfošo-vo senje na pondejfeb, ken či bi senje no nMo bifou, te se kabši a^koMni mamita ne bi mogft gadltgatl, ka ne bi tMi e svojo sbtankaitsko tapeto. tfak se je pa Sobota taktično /tejšifo te neva»nosti, čigftj ka nej tubelo nikoga volite Qe so pa te vifttve mefo tan je pa bitu sakši dniijgi gvofjeni - ga uefke pejnege. tKa nan je po^®9 toga p/meso 136 KLASIČNA KITARA C -108 5.490 12.990 1.590 3.500 2.690 1.490 226.150 218.280 25.990 RENAULT 5 Campus, bele barve, prevoženih 50.000 km, letnik 1993, zelo lepo ohranjen, ugodno prodajo za 580.000 tolarjev. Tel.: 22 987. m21315 GOTOVINSKI ODKUP VOZIL do 8 let. Plačilo takoj! Avto Rak, tel.: 062 779 581.17121410 ZASTAVO 128, letnik 1987, neregistrirano, vozno, po ugodni ceni prodajo. Tel.: 45 608. m21412 RENAULT 5 Campus, letnik 1992, dobro ohranjen, ugodno prodam. Cvetkova 71, Rakičan, tel.: 28 041. m21453 DAIHATSU CHARADE, letnik 1990, bele barve, ugodno prodam. Tel.: 63 693. m21391 kapacitete 300-400 kg na uro, v popolnem delovnem stanju, primeren za glavno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, ugodno prodam. V računu lahko upoštevate zemljišče - gozd, njiva, parcela ipd. Tel.: 063 762 888. m21390 KUPUJEMO RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO, sadilnike za koruzo, obračalnike, sadilnike za krompir itd. Tel.: 27 275. m21447 MOLZNI STROJ ALFA LAVAL prodam. Domanjševci 129, tel.: 54 206. m21449 TRAKTOR IMT 549 ugodno prodam. Partizanska 6, Rakičan. m21450 kmetijski pridelki zelo ugodno: GLASBENI STOLPI PHILIPS, SONY, PANASONIC Program VAMAHA: PIANINI, TROBENTE, FLAVTE, KITARE, OZVOČENJE 2 X 200 W Električne in akustične kitare: FENDER, IBANEZ MALE PUJSKE prodam. Tel.: 45 542 ali Vaneča 32. m21415 VEČ SVINJ, OD 120 DO 1 50 KG, prodajo. Tel.: 44 058. m21416 PUJSKE prodam. Gradišče 46. m21417 PURANE, težke od 10 do 15 kg, žive ali očiščene, prodajo. Sobočan, tel.: 76 495. m21421 SENO in slamo v balah, molzni stroj Vestfalija in električnega pastirja oa akomulator prodajo. Karel Kumin, Le-davska 39, Černelavci, tel.: 27 927. m21424 razno 10 °/o ceneje hi - fi komponente in glasbeni stolpi SONY BOŽIČNO- /Ml JSTC novoletni mUkjiv POPUSTI PUJSKE prodam. Tel.: 22 945. m21426 NESNICE lahko dobite vsak dan ali dostava na dom. Tel.: 82 401. Zagotovljena takojšnja nesnost. m21444 Preklicujem veljavnost spričeval 2. in 3. letnika SSTŠ - smer avtomehanik, izdanih v šol. I. 1994-1996 na ime Vito Petkovič, Grajska 14, 9000 Murski Sobota. m21383 SLOMŠKOVA 43 MURSKA SOBOTA ©(069)37 333 posesti SCANIA pri Vas! AVTOPREVOZNIKI IN PODJETNIKI! SCANIA Slovenija, d. o. o., vabi na predstavitev svojih tehničnih in komercialnih novosti v Prometno-varnostni center GABER, Noršinska 8, v Murski Soboti, v soboto, 12. 12. 1998 ■ ■: ■ tudi testne vožnje Dobrodošli Scania Slovenija, d. o. o., Cesta v Mestni log 90, ^ SCANIA Ljubljana, tel.: 061 339 511, faks: 061 339 562. (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! __________________________________________ j • i • • * ■ * Od 7. Decembra do konca BS JELOVICA Lesna industrija d.d., 4220 Škofja Loka, tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261, Internet: http://www.jelovica.si, E - mail: info@jelovica.si prodajna mesta: MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1D(BTC), tel., fax:(069)22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci pri Ljutomeru, tel.,fax:(069)87-630 | H AGROSERVIS d.d. Kraška 58, 9000 Murska Sobota Tel.: {069) 21 630 PRODAJA: - traktorje ZETOR - traktorske prikolice - obračalne pluge EBERHARD - kmetijske stroje ■ originalne nadomestne dele MIZARSKI SERVIS -MONTAŽA NOTRANJE OPREME IN STAVBNEGA POHIŠTVA Ključarovci 4, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: (069) 87 655 Ponujamo vam sklop osnovnih in dopolnilnih del s področja mizarskih in zaključnih gradbenih del: servisiranje, prenovitev in dodelava vseh, elementov notranjega pohištva (modernega in starinskega); šolskega in pisarniškega pohištva • montaža in demontaža notranjega in stavbnega pohištva, stenskih in stropnih oblog servisiranje stavbnega pohištva (oken, vrat, stopnišč) • zamenjava starega stavbnega pohištva z novim v obstoječe odprtine; izboljšava toplotne, zvočne, protivetrnd izolativnosti oken in vrat izdelava pregradnih in ločilnih sten v leseni in gipskartonski izvedbi • izdelava talnih podkonstrukcij za razne talne obloge (PVC-podi, itisoni, parketi in laminati) adaptacija mansard (kombinacija masivni les - gips plošče) • zaključna lesarska dela v gradbeništvu MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. % 080 1234 TOM e.t‘2FM5 BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OD 12” DO 20" J.A.Lf- Lopert d.o.o. Traktorje ZETOR, rezervne dele, ves po-trošni material in drugo opremo, lahko odslej kupujete v novi trgovini na Cankarjevi 60 v Murski Soboti. Tel.:(069) 21 318 novo-trgovlna-novo Med Miklavžem in Božičem do 30% nižje cene. Kdo bo kupil stanovanju darilo? Dobro pohištvo, NIZKE CENE! To je LESNINA. Dobro pohištvo, ŠE NIŽJE CENE! To je LESNINA med Miklavžem in Božičem. Kar petdesetim kosom pohištva smo znižali cene do 30%. Tudi če ne verjamete - pohitite! - KLEPARSTVO - KROVSTVO - STRELOVOD KA VAŠ Alojz, s.p. Bakovci, Partizanska 58, tel.: 439 OOO, ______________GSM: 041 688 559 KERAMIČARSTVO VUKOVIČ STANKO, s.p. - kakovostno polaganje vseh vrst keramike GSM: 041 747 399, TEL: 27 944 T