URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
LETO XIV., ŠTEV. 292 P r v a izdaja Cena 10 (fin Izdaja ćaM jpisno-iulozniško podjetje- *>ZL)L »Naft lisk« / Direktor* Rudi Janhuba • Odgovorni uredn.k: Sergej Vošnjak i Tiska tiskarna »Slov. pororev lea« , U redništvo: L jubljana, lom šičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-526 / U prava: L jubljana. Tomšičeva S/n.. telefon 23-522 dö 23-526 t O glasni oddelek: Ljubljana, K ardeljeva alica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 f Tekoči račon Narodne banke 601-*T«-16S t Mesečna naročnina 204! din Na berlinski konferenci bodo nafpref razpravljali e Ne Z a ZBfl, V e lik o B rita n ijo in F ra n c ijo s o d o s e d a n ji s o v je ts k i p re d lo g i z a r e š ite v n e m š k e g a v p r a š a n ja n e s p r e je m ljiv i Washington, 11. dec. (AFP). Po sporočilu amerišlkega mini strstva za zunanje zadeve so v ameriški delegaciji za sestanek strokovnjakov treh zahodnih držav, ki bodo pripravili ber linsko konferenco, svetnik tega m inistrstva Douglas Mac A rthur in funkcionar urada za evrop ske zadeve Ray Thurston, se k re ta r delegacije. pa bo A rthur Nagel. B ritanski m inister za zunanje zadeve Eiden se bo v nedeljo sešel v Parizu z zahodnonem- škim kanclerjem Adenauerjem, da se bosta pogovorila o ber linski konferenci. Eden bo jutri ali v nedeljo odpotoval v Pariz, k jer se bo udeležil sestanka sveta Atlantskega pakta. Ade nauer pa je že v Parizu. Glasilo CK enotne socialistič ne stranke vzhodne Nemčije »Neues Deutschland« piše, da ima nemški narod posebno pra vico, da ga vprašajo za mnenje na berlinski konferenci. Njego va dolžnost je celo, da državni kom, kj se bodo zbrali v Berli nu, pove svoje gledišče, saj gre za življenjska vprašanja, ki za devajo njegove bistvene intere se. Caso-pis poudarja na koncu, da bi sporazum med Nemci, ki ga je predlagala vzhodnonem ška vlada, olajšal obrambo enot nega nemškega stališča v Ber linu. New York, 11. dec. (Tanjug) Nemški problem bo nedvomno glavno vprašanje na berlin ski konferenci. Sestanek še fov vlad zahodnih držav na Bermudih in kom entarji tiska po tem sestanku dokazujejo, da bodo zahodne sile v ztraja le predvsem na razgovorih o prihodnosti Nemčije. Ker so dosedanje četverne konferen ce in note med zahodnimi prestolicami in Moskvo poka zale, da reševanje nemškega vprašanja ni privedlo in ni moglo privesti do zbližan ja gledišč, bi bil razum ljiv sklep,, da morata sedaj obe strani po vedati nove predloge in spre jeti novo podlago za razgovo re, če n aj pride do sporazu ma. Ko komentira sedanji polo žaj, piše »New York Herald Tribune«: ZDA, Velika B rita nija in F ran cija menijo, da so dosedanji sovjetski predlogi za rešitev nemškega vpraša n ja nesprejem ljivi.« Posebna stran tega vp rašan ja je evropska obrambna skupnost in njena usoda. »Po bermud skih razgovorih, piše časopis »je ostalo zelo malo upanja, da bi bilo mogoče evropsko obrambno skupnost uresničiti v njen i sedanji obliki. Zato na Zahodu nimajo resnega upa nja, da bi mogla berlinska konferenca doseči k ak vidnej ši uspeh glede nemškega vprašanja kot vira napetosti in hladne vojne«. »Washington Post« objavlja Lippmanov članek, v katerem piše le-ta, da mora biti Zahod p ripravljen na vsako možnost. Molotov bo morda prinesel v Berlin nov načrt, ker stari za Zahod ni bil sprejem ljiv. Ce bo to načrt o zm anjšanju oku pacijskih čet v Nemčiji, bo njegova posledica — zm anj šanje napetosti. Preden poj- demo v Berlin, zaključuje Lippman, moramo biti pri pravljeni na morebitne take predloge. London, 11. dec. (Tanjug) Zastopniki Velike B ritanije ZDA in F ran cije se bodo se- šli v Parizu, da se bodo po svetovali o pripravah treh za hodnih vlad za razgovor z za stopniki sovjetske vlade v Berlinu Veliko B ritanijo bo na posvetovanjih zastopal po močnik državnega podsekre ta rja v Foreign Officeu sir Frank Roberts. Podpis sporazuma med Jugoslavijo in Albanijo Beograd, 11. dec. (Tanjug). — Danes so se končala pogajanja o obmejnih vprašanjih med Ju goslavijo in Albanijo, ki so bila menjaje se v Ohridu in Podgrad- cu. Zastopniki obeh delegacij so podpisali sporazum o obnovitvi podrtih mejnih stebrov In po stavitvi vmesn:h kamnov na ju- goslovansko-albanski meji ter sporazum o ukrepih za prepre čevanje in ureditev izgredov, ki bi utegnili nastati na skupni meji. Podp'san je bil tudi zapis nik o izdelavi pravilnika za skupno izkoriščanje vode na dveh mestih m ejne črte in o vr nitvi živine, ki bi zašla čez mej no črto. Predsednik republike.. e, v Kumrovcu Klanjec 11. dec. Predsednik re publike Josip Broz-Tito: je že; ne kaj dni v svojem rojstnem kraju Kumrovcu v Hrvatskem Zagorju. Predsednik Tito je stalno med svojimi vaščani in sorodniki, si noči pa je bil gost na prijatelj ski večerji, ki so mu jo priredili vzgojitelji osemletke v-,Kumrovcu. Danes je predsednik republike obi skal Klanjec, kjer so ga prisrčno sprejeli. Okrajni ljudski-odbor mu je priredil kosilo, na katerem so bili tudi člani izvršnega sveta LR Hrvatske Ivan Krajačič, -ljudski poslanec za okraj Klanjec v zvez ni skupščini Marko Belinič, ljud ski poslanec sabora Hrvatske Šte fan Ivekovič. ter predstavniki po litičnih in množičnih organizacij. Med kosilom, ki je potekalo v prijetnem in vedrem razpoloženju, se ie predsednik Tito zanimal za probleme in potrebe okraja Kla njec. Rodoljub Čolaković sprejel bolgarskega veleposlanika Beograd, 11. dec. (Tanjug). —: Član zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič je sprejel danes na protokolarni obisk bol garskega veleposlanika v Beo gradu g. Ljubena Angelova. N a oseh in kolesih, ki so jih izdelale naše tovarne vagonov, b od o km alu stek li n ovi železniški vozovi. — V eč sto sm o jih že poslali v Turčijo. Stavke v Italigi m Trstu Sprejem pri Alešu Beblerju Beograd, 11. dec. (Tanjug). — Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes turškega veleposlanika g. Agah Aksela te r grškega ve- veposlanika g. Splrosa Kapitani- desa. Z vsakim-izmed njih se je posebej razgovarjal o najnovej- ših momentih v zvezi s tržaškim vprašanjem . V Ita liji s ta v k a o k ro g 1 ,3 0 0 .0 0 0 d e la v c e v in u s lu ž b e n c e v IZJAVA JAPONSKEGA POSLANIKA V JUGOSLAVIJI Medsebojna poi na mednarodne) Rim, 11. dec. (Tanjug). Da nes stavka v Italiji okrog 1,300.000 delavcev m usluiioeii- cev. JJeset p^nog je zajela stav ka: usluzoence vseh ministrstev in osrednjih ustanov, proiesor- je srednjih šol, učitelje osnov nih šol, železničarje, nameščen ce pošte in brzojava ter lokal nih podjetij, uslužbence občin skih m pokrajinskih ter poldr- žavnih ustanov, osebje bolnišnic in ostalih zdravstvenih ustanov. Stavkajoči zahtevajo izravnanje plač za zapostavljene kategori je, uk-inite.v ?akona o omejitvi uslužbencev ter zagotovitev ustavnih pravic, kot n. pr. pra vice do stavke. Navzlic pozivom m inistra za delo Gave in direkcije krščan ske demokratske stranke ter sa botaži neofašističnih sindikatov pripadniki teh desetih kategorij danes skoraj stoodstotno niso prišli na delo. Od polnoči no ben vlak ni odpeljal jz postaje, vse šole so danes zaprte, mi nistrstva in upravne ustanove ne poslujejo, na poštah pa po sluje; samo brzojav, pa -še ta omejeno. Državne železnice so področju pravic in prejemkov . državnih na krajših progah uvedle avto busni promet ob pomoči voj- S s e je LRS iz v r š n e g a s v e ta utrjuje prijateljske vezi Razpis predsednika conskega sveta T rst, 11. dec. (Tanjug).- P re d sednik conskega sveta Micelli n5e- ske. Na vseh železniških posta jah Italije- je mnogo "potnikov, ki so morali prekiniti potova- je poslal razpis vsem p refektom in zd rav stv en im ustanovam v Trst, 11. dec. (Tanjug). Sino či. o-poLnoči so začeli s 24-urno Ita liji, v k a te rih je bil razpisan stavko železničarji, nameščenci Včeraj je bila seja izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tovariša Mihe Marinka. Izvršni svet je razpravljal o osnutku aružbenega plana FLRJ za leto 1954. Nadalje je izvršni svet sprejel: uredbo o ustanov.tvi šole drž. sek retariata za notranje zadeve LRS; odlok o spremembi pov prečne stopnje akumulacije in družbenih skladov, s katerim se Izpremene obveznosti okrajnih ljudskih odborov glede stopnje akumulacije in družbenih skla dov gospodarskih podjetij in družbenih organizacij in odlok o izpremembi stopnje akumula cije in družbenih skladov, s ka terim se izpremeni stopnja aku mulacije v industriji usnja in obutve usnjarnam težkih kož od 1.220 na 990 z veljavnostjo od 1. janu arja 1953. Beograd, 11. dec. (Jugopres). »Mislim, da so za razvoj odno sov med Japonsko in Jugosla vijo zelo dobri pogoji, zlasti za utrjevanje medsebojnih gospo darskih vezi«, je izjavil japon ski poslanik v Beogradu g. Sa- bao Hirose v razgovoru z di plomatskim sodelavcem Jugo- presa. G. Hirose, ki je prvi ja ponski poslanik v Jugoslaviji, opravlja svojo dolžnost v Beo gradu od sredine novembra le tos. V razgovoru je še poudaril, da sta japonsko ljudstvo in vlada hvaležna jugoslovanski viadi za podporo japonske za hteve za sprejem v mednarod no razsodišče in v organizacijo za kmetijstvo in prehrano OZN (FAO). »Taka medsebojna po moč na mednarodnem področja je najboljše sredstvo za u trje vanje prijateljskih vezi med dvema državama,« je dejal g. Hirose. Japonski poslanik je nato go voril o zanimanju, ki vlada v njegovi državi za gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo. Me ni, da je pogodba z neko ja ponsko tvrdko, ki bo dobavlja la za tovarno viskoze v Ložnici stroje, za začetek pomembna. Razen tega je v Jugoslaviji že dlje časa na povabilo jugoslo vanske- vlade predstavnik ja ponske rudarske družbe kot strokovnjak tehnične pomoči OZN. Po mnenju g. Hirose obstoja jo možnosti za sklenitev novih pogodb med jugoslovanskimi in japosnkimi tovarnami. Trenutno proučujeta japonsko zunanje ministrstvo in ministrstvo za trgovino blagovne liste, ki jih je predložila jugoslovanska vla da. G. Hirose je izrazil prepri čanje, da se bo blagovna izme njava med obema državama v bližnji bodočnosti normalo raz vijala, in to, ko bo dosežena so glasnost o izdelkih, ki bi jih obe državi izmenjavali. Edina ovira so po njegovem mišljenju visoki transportni stroški, ki precej podražujejo izdelke ene in druge države. n atečaj za zdravnika sloven skih -občin Devin—N abrežina Zgonik in R epentabor. Na tem n ateč aju n e m orejo sodelovati m ladi zdravniki, ki stalno b i vajo v coni A, k e r zahtevajo državnih ustanov, pošte in brzo java, uslužbenci občinskih usta nov in predsedstva conskega sveta, osebje bolnišnic in uči telji, profesorji in drugo osebje italijönskih šol. Železniški pro met v conj A je popolnoma ustavljen. Italijanske šole in državne, občinske in conske ustanove so zaprte, v bolnišni cah pa delajo samo najnujnejša dela. Medkrajevno telefonsko zvezo lahko dobe samo državne ustanove, tako da celo novi n arji ne pridejo na vrsto. Do- zivu k stavki se je odzvalo ne kaj nad 6 (b/o pripadnikov ka tegorij, kj so v stavki. Trst, 11. dec. (Tanjug). Da našnji neodvisni »Corriere di Trieste« zahteva, razširitev re žima svobodnega pristanišča, ki ga uživa del tržaškega prista nišča, na vso cono STO, ured bo avtonomnega registra za tržaške ladje, možnost, da po stane T rst pristanišče trgov skega brodovja drugih držav, investiranje inozemskega kapi tala in reformo zakonskega in davčnega sistema. S tem bi se zmanjšali življenjski stroški in stroški proizvodnje in ustvarila možnost za čim večji izvoz. Pred zasedanjem sveta Atlantskega pakta WASHINGTON, 11. dec. — Moskovska„Pravda“ obermudski konferenci Priprave za „Prosvetni sabor Istre“ D ne 12. in 13. t. m. bo v P u lju prosvetni sabo r Istre , na k atereg a so se p rip ra v ila tudi štev iln a um etn išk a d ru štv a bujskega o k ra ja jugoslovan ske cone STO. Svet za prosve to p ri OLO Buje je v počasti te v sabora sklical posvetova nje, k atereg a so se udeležili p ro sv etn i delavci, pred stav n ik i vseh m nožičnih organi zacij, zdravn ik i in d rug i stro k o v n jak i tega okraja. Raz p ra v lja li so o poživitvi pro sv etnega dela v o k raju in o m a te ria ln ih potrebah. Sklepe posvetovanja so te dni že za čeli izvajati. P o n e k a te rih va seh so organizirali teča je h r- v atsk eg a jezika, ki se jih do slej udeležuje nad 220 teča j nikov. V raznih k ra jih je tu di 1 1 tečajev za prvo pomoč, n a k a te rih p red av ajo zd rav n i ki in drugi zd rav stv en i d elav - Delegacija nemških rudarjev v Zagrebu ZAGREB, 11. dec. Iz Raše je prispela v Z agreb delegaci ja nem ških ru d arjev , ki so si ogledali tam k a jšn ji prem o govni bazen, zlasti nove n a p ra v e v Podlabinu. P riso stvo vali so tu d i zasedanju delav skega sveta. R epubliški sind ik aln i sv et H rv atsk e jim bo nocoj p rire d il slovesen M. B. d . Za te tečaje je posebno med vaško m lad ino veliko za nim anje. V bujskem o k raju se je poživilo delo posam eznih sekcij kulturno-prosvetnih dru štev , k a k o r pevskih zbo rov, d ram sk ih skupin, godb itd. O k rajno h rv atsk o am a te r sko gledališče, k i je začelo s svojim um etniškim delom na leto šn ji p razn ik o k raja, je z uspehom uprizorilo zgodovin sko dram o »Z latarjevo zlato« po rom anu h rv atsk eg a p isate lja A vgusta Senoe. Ob pro slavi 40-letnice ustanovitve h rv atsk eg a prosvetnega dru štv a »Lipa« pa je bila u p ri zorjena M arina Držiča kome d ija »Dundo Maroje«. Tudi italijan sk o k u ltum o -um e tn i- ško društvo v B ujah lepo na preduje. P re d k ra tk im je na stopilo z d ram o »La m orte ci vile«, ki je bila uspešno izve dena. K er bo n a prosvetnem saboru Is tre tu d i n astop istr skih n arodn ih pesm i in ple sov, bodo iz bujskega ok raja nastopile tu d i n e k a te re sek cije, ko t n. pr. godba na pi h ala iz B rtonigle, k i je ena najbo ljših godb v o k raju , da lje moški pevski zbor »B rat stvo« iz M arušičev in še ne k a te re druge k u ltum c rum e t- n išk e skupine. Iz bujskega o k raja bo odšlo na . prosvetni sabo r Istre v P u lj n ad 30 de legatov, k i bodo saboru poro čali o u spehih in delu L jud sk e p ro sv ete v tem ok raju . E. K. Moskva, 11. dec. V uvodniku o b erm u d sk i konferenci piše m oskovska »Pravda«, da je od ločitev o sk lican ju četv ern e konference edini pozitivni sklep iz C astle H arbou ra. Če p ra v je p rivo lila n a to konfe renco, p a se am erišk a diplo m acija tru d i, k ak o r piše uvod n ik »Pravde«, d a konferenca n e bi rodila sadov. Z astopnik ZDA je s tem , ko je p redlagal, da bi bil sestanek ted aj, ko F ran cija ne bo im ela vlade, ki bi bila pooblaščena sp re je ti ob veznosti, jasno dokazal, da navzočnost F ran cije na b erlin ski konferenci za am eriško di plom acijo n i zaželena. Sodeč po vseh znam enjih, n a d a lju je »Pravda«, b erm ud sk a konfe ren ca n i opravila n asp ro tij in težav med p ristaši evropske arm ade, trdeč, da to p o trju je tu d i sporočilo ob koncu k on fe rence. V tem sporočilu je pose bej om enjeno stališče F ran ci je do evropske arm ade, ki se ra z lik u je od stališča ZDA in Velike B ritanije. Sestanki ljudskih poslancev z volivci Zagreb, 11. dec. Novo Izvoljeni ljudski poslanci so imeli več sestankov s svojimi volivci, da bi ši nabrali podatkov in pobud za delo v Saboru. Po Izjavah poslancev, ki so bili izvoljeni v kmetijskih področjih, načenjajo volivci poleg drugih tudi vpra šanje komasacije zemljišč, ki je za mnoge k raje na Hrvatskem zelo važno. Novo izvoljeni Sa bor bo verjetno na prvi seji ob ravnaval to vprašanje. Na prvi seji, ki bo 16. decembra, bodo najprej Izvolili organe Sabora in overovili m andate ter dali po litično oceno minulih volitev. K okor piše »Pravda«, k on fe ren ca ni m ogla o d stran iti n iti nesoglasij, ki so n a sta la m ed am eriškim zastopstvom te r za stopnikom B rita n ije in F ra n cije glede izjave sovjetske v la de, da bo n a četv e rn i k on fe ren ci načela v p ra ša n je čim p rejšn jeg a sklicanja sestanka petih. K ak o r n a v a ja uvodnik, so am erišk i zastopniki v z tra ja li n a tem , da m orajo zahodne države odkloniti vsak predlog v tem sm islu, b rita n sk i in fra n coski p a niso bili sporazum ni s ta k o kategoričnim stališčem . P ariz, 11. dec. (AFP). Z ahod- nonem ški k an cler d r. A dena u e r se je d an es v P arizu pred francoskim i in tu jim i n o v in ar ji izjavil p ro ti sovjetskem u n a svetu, d a bi Nemčijo n e v tra lizirali. Govoril je n asp ro tno za in teg racijo Z ahodne E vro pe. K an cler A d en au er je ome n il tu d i pom en berm udske' kon ference in dejal, da je p om a gala za u sta lite v položaja v Evropi. U speh b erlin sk e ko n ference bi pom enil n a d a ljn je zboljšanje. Kairo, 11. dec. (UP). Caso- pis »Al Ahram« je priobčil iz javo iz odgovornih virov egip tovskega m inistrstva za zunanje zadeve, po kateri bo ostala egiptovska politika glede ne priznavanja K itajske nespre menjena. New Delhi, 11. dec. (Tan jug). Burmanske čete so začele splošno ofenzivo proti karen- skim upornikom blizu mesta Moubnein. V ofenzivi sodelujejo kopenske in letalske sile bu r manskih rednih enot. Odlikovanja v Gorici Trst, 11. dec. (Tanjug) Po ve- po uk azu angloam er. voj. u p ra - steh iz Gorice je bila včeraj na ve od k an d id atov potrdilo o letališču v Padovi . slovesnost, ko odsluženem vojaškem roku, se- c0 . izročili odlikovanja pilotom, veda, v italijan sk i vojski. K er ki so nad Sredozemljem in Se- (UP). — Am eriška d elegacija d ržav ljan i STO nim ajo vojaške verno Afriko v drugi svetovni za zasedanje sveta A tla n tsk e - obveznosti, m ladi tržaški vojni sestrelili zavezniška letala, ga p ak ta bo nocoj odpotovala zdravniki, ki iščejo službe, ne Razdelili so nekaj srebrnih in bro- v Pariz. V delegaciji so ame- m orejo predložiti tak eg a p o tr- nastih odlikovanj za'»zasluge« v rišk i m in ister za zun an je za- dila. T ako so T ržačani spet žr- fašističnem letalstvu od 19.40 do deve Dulles, m in iste r za ii- tev diskrim inacije, slovenske- 1943 nad Malto, osrednjim Sredo- nance George H um phrey in mu p reb iv alstv u tre h občin p a zemliem. Cirenaiko. Egiptom in m in ister za obram bo Charles bodo m o rd a hoteli vsiliti zdrav- na vzhodni fronti. Italijanska šo- Wilson, p ričak u jejo , d a bo nika, ki ne bo znal n iti njiho- vinistična' propaganda pripisuje am eriška delegacija n a zase- vega jezika. Poleg teg a je na- slovesnosti poseben pomen, ker so d an ju sveta, k i se bo začelo tečaj, ki ga je razpisal M icelli, to oot za odlikovanje izbrali tri- 14. decem bra, zah tev ala, d a p rav zap rav odpust slovenskega lote iz Trsta in iz jugoslovanskih sklene sv et delno povečanje zd ravn ik a, ki sedaj o p rav lja krajev, ki so bili do druge sve- številčnega sta n ja vojašk ih sil službo v občinah Devin—N a- tovne vojne pod italijansko za- te r občutno zvišanje streln eg a brežina, Zgonik in R epentabor. sedbo. orožja. Am eriška delegacija bo tu d i opozorila, da bodo p rih o d n je leto mnogim d rža vam u stav ili am eriško pomoč in da bo tu d i vojaška pomoč znižana. N a zasedanju sveta bodo p re b ra li noročilo o vo jaškem n ap redku , o položaju Koper, 11. dec. Industrijski in kmetijstvu. Vse to je povezano na SVe tu s posebnim poudar- kmetijski proizvajalci koprske- z raznimi problemi, ki bodo na Sovjetsko zvezo te r ga okraja bodo ju tri in v ne- uspešno rešeni le s smotrnim - - - in pravilnim delom novega zbo ra proizvajalcev. To dobro ve do tudi volivci, ki so sklenili, Pred volitvami zbora proiz vajalcev knorskega okraia deljo-izvolili nov zbor proizva jalcev OLO. Priprave za volit ve so v glavnem zaključene. Nocoj je bilo v Kopru zadnje da bodo na Jutrišnjih volitvah volilno zborovanje, na katerem je govoril tov. France Perov- šek, član glavnega odbora So cialistične zveze delovnega ljud- stvastva Slovenije. Tudi tehnič ne priprave so že pri kraju. Na predlog občinskega ljudskega odbora in delovnih kolektivov je okrajna volilna komisija do ločila 65 volišč in imenovala volilne odbore za posamezna volišča. P ri določanju volišč je upoštevala bivališča volivcev in določila za industrijske proiz vajalce pa do 6 volišč za vsako volilno enoto. Volišča bodo od p rta oba dneva od 7. do .9. ure. PO končanih volitvah bodo vo lilni odbori pregledali rezultate izmed izbranih kandidatov iz volili za svoje predstavnike ti ste, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so kos vsem težkim in odgovornim nalogam. B .-K . se sporazum eli o obram bn ih sm otrih za p rih o d n ja leta. U radn i am erišk i zastopniki so napovedali, da bo Dulles v svojem govoru ob o tvo ritv i zasedanja sveta svetoval ra ti fik acijo pogodbe o ev rop sk i o b ram b n i skupno sti iter po veza’ bodočnost A tlantskega p ak ta z n apredkom evropske obram bne skupnosti. 15milijard zaelektri fikacijoHrvatske ZAGREB, 11. dec. D vodnev nega posvetovanja strokov n jak o v elektrogospodarstva H rv atsk e so se udeležili tudi volitev in jih javili okrajni vo- P ^ t a v n i k i vseh podjetij uViit „ ( L - , „„ elektrogospodarstva H rvatske. Dali so predloge za g rad n je lilni komisiji. Obsežne priprave za volitve in veliko zanimanje, s katerim so delavci in kmetje sledili predavanjem in govo rom na volilnih zborovanjih, ka žejo, da se neposredni proizva- tr a m e G ojak, za rek o n stru k cijo h id ro e le k tra rn e M anojlo- vac, za dokončanje term o cen - tra le K onjščina te r za ra z šir je n je še n e k a te rih m an jših e le k tra rn . Za m režo daljnovo da in tra fo -p o sta ie n ai bi bilo po rab ljen ih 5 m ilijard d in a r jev. S tro k o v n iak i so poudarili, da je e lek trifik acija v p rim eri s h itrim razvojem in d u strije v zaostanku. Z ato so predlagali, novih ob jektov in za rekon stru k cijo in razširitev že ob stoječih. P redloženo je, da se ________ ________ _______ v n asledn jem le tu potroši za ____ ___ j alci dobro zavedajo velikega elekh-ifikacijo H rv atsk e 15 mi- n a j bj p ren eh ali g rad iti tak e pomena in odgovornosti, ki jo h ja rd d in arjev . Od teg a zne- tbvarn». t-i PO ,.» 7371 » n a več- bo imel novi zbor proizvajal- ska bi šlo 10 m ilija rd za veli- «o po tro šn jo elek tričn e e n e r- cev na razvoj celotnega gospo- W daljnovod visoke n ap eto sti pije. te r da n a j bi «» oredvi- darstva v okraju. V tem prede- 220.000 voltov, k i b i vezal dene inv esticije 7 = to to v a rn e lu Slovenije nameravajo graditi e le k tra rn e n a ju g u H rv atsk e u p o rab ile za elek trifik acijo nove tovarne in druge Indu- z e le k tra rn am i n a zahodu irr s g radn ja to v arn oa n ai h; c« strijske objekte, organizirira« Slovenijo d a lje za dokonča- n ad aljev ala, ko bo*» z ag n tr.^ živilsko industrijo in v zvezi s n je . h id ro cen trale »Nikola . i1ene zadostno količin» e x tern tudi velika in nova dela y Tesla«, za g ra d n jo nove e le k - trične en erg ije. tut rj
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy