m______KATALIN MUNPA HIRNOK Množični mediji na narodno mešanih območjih (primer Lendava, Monošter, občina Železna Karla Bela)1 Mass MliPlA i\ THE III 1 Ml ALLY MIXED REGIONS ( Jill ( A.Sl:S OF LENDAVA, Mr iNUM LK/SZKNTGOTIl 1AK1 i AND THE: Ml rNtOfiAUTY < )F ŽELEZNA KAPU Blil V'l:'IM'MK al'PF! VrXLACH } '¡he presentation of institutional organization of mass media (with the emphasis on minority media) and the analysis of the average value of frequency of the use if individual groups, of media with regard to the variable *ethnic adherence« gave the following results regarding the numerousness (and co mpetit ii >n ess) of mass media, the dominant minority and the parent nation state hare all the possible means at their disposal, while the minority is in a much less fa rou rahle situation (this is particularly true of the Porabje Slovenes); comparative data on the number and the period of existence of minority media indicate considerable differences between Hungarians in Lendava and Slovenes in Monošter and Slovenes in (he municipality of Železna Kapla Bela. The most obvious difference is that of the time continuity The media of the Prekmurje Hungarians and of the Slovenes in the municipality of Železna Kapla Beta have a long tradition, while in the Porabje a slight improvement has only been noticeable since 1990, as far as the institutional support in the field of media is concerned. Among the dealt with minorities, the Hungarians of Lendava are the most frequent users of their minority media, they are followed by the Slovenes of Železna Kapla Bela ami Monošter. Keywords: mass media, ethnically mixed regions, comparisons Prikaz institucionalne organiziranosti množičnih medijev (spoudarkom na manjšinskih medijih) in analiza povprečne vrednosti pogostosti spremljanja posameznih skupin medije t glede na spremenljivko etnična pripadnost sta pokazala zlasti naslednje (ilede številčnosti (in tudi konkurenčnosti) množičnih medijev imata dominantna večina in država matičnega naroda na razpolago vsa možna sredstva, medtem, ko jih ima manjšina veliko manj (to še posebej velja za Slovence v Porabju). Primerjalni podatki o številu in časovnem obstoju manjšinskih medijev kažejo precejšnje razlike med Madžari v Lendavi in Slovenci t Monoštru in v občini Železna Kapla Bela Najbolj opazna razlika je v časovni kontinuiteti. Mediji prekmurskih Madžarov in Slovencev v občini Železna Kapla Bela imajo že dolgo tradicijo, medtem, ko je v Porabju sele po l. 1990 zaznati premik na bolje, kar zadeva institucionalno podporo na področju medijev. Med obravnavanimi manjšinami najpogosteje spremljajo svoje manjšinske medije Madžari v Lendavi, sledijo jim Slovenci v občini Železna Kapla Bela ter Slovenci v Monoštru. Ključne besede: množični mediji, narodnostno mešana območja, primerjave 13 1. UVOD Dosedanje analize o množičnih medijih v okviru raziskave Etnična identiteta in medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru so se omejile bodisi na eno območje, kjer bivajo mešane skupnosti (npr. na Lendavo ali Monošter) ali na eno časovno točko.2 V prvem delu pričujočega prispevka bomo prikazali institucionalno organiziranost množičnih medijev (s poudarkom na prikazu razvoja manjšinskih medijev) na treh območjih: v Lendavi, v MonoŠtru in v občini Železna Kapla Bela, upoštevajoč tudi zakonske akte, ki urejajo in omogočajo delovanje medijev manjšin. Na ta način bomo potrdili ali zavrgli tezo, da imata glede Številčnosti in tudi konkurenčnosti množičnih medijev dominantna večina in država matičnega naroda na razpolago vsa možna sredstva, medtem, ko jih ima manjšina veliko manj (prim. Susič in Sedmak, 1983, 101). V drugem delu prispevka bomo s pomočjo empiričnih podatkov zbranih v Lendavi (1996), v Monoštru (1997) in v občini Železna Kapla Bela (1999) analizirali razlike v povprečnih vrednostih pogostosti spremljanja posameznih skupin medijev (mediji večinskega naroda, mediji narodne manjšine, mediji države matičnega naroda) glede na etnično pripadnost respondentov. Zanima nas tucli, če obstajajo razlike v povprečnih vrednostih pogostosti spremljanja manjšinskih medijev pri Slovencih v zamejskem prostoru. * * * 1 V pričujočem prispevku predstavljamo izsledka raziskave »litnična identiteia in medelnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru« o institucionalni organiziranosti množičnih medijev ter o spremljanju posameznih skupin medijev glede na spremenljivko etnična pripadnost v Lendavi, v Monoštru in v občini Železna Kapia Bela. Raziskovalni projekt izvnja raziskovalna skupina Inštituta za naiodnostna vprašanja v Ljubljani, nosilka prof. dr. Albina Nečak Luk. Več o tem Nečak Luk. Albina ( 1993): »Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru«. Razprave in gradivo 28, Ljubljana in Milja Hafner Fink 0993): »Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru«. Razprave in gradivo 2S. Ljubljana. V okviru projektu, ki teče ze od leta 1990 so bila do sedaj izvedena naslednja zajemanja podatkov: v Lendavi (Slovenija) v štirih časovnih točkah leta 199L 1994, 1996 m 1997, v Monoštru (Madžarska) v treh časovnih točkah leta 1992,1995 in 199? v Izoli-Slovenski Istri (Slov enija) v dveh časovnih točkah leta 1994 in 1996, v občini Železna Kapla Bela (Avstrija) leta 1999. 2 Več o tem Munda Hirnok, Katalin (1993): Javna občila na narodnostno mešanem območju v Lendavi*. Razprave in gradivo 28. ista (199 i 95): »Spremljanje medijev v Monoštru«. Razprave in gradivo 29-30, Ljubljana. 132 Kololin Munda Hirnok: Množični mediji no narodno mešanih območjih 2. INSTITUCIONALNI VIDIK 2.1. Lkndava Obstoj in razvoj manjšinskih množičnih medijev omogočajo določila v Ustavi Republike Slovenije^, v zakonih7' in statutih5 ter v mednarodno pravnih dokumentih6. Mediji madžarske narodne manjšine v Prekmurju so: tednik Nepujsag, literarna in družboslovna revija Murataj, radio Lendava in TV oddaja Hidak-Mostovi. Tednik Nepujsag izhaja od 1. 1956. Iz Vesrnikove priloge se je v dveh letih razvil v samostojen časopis. Tednik je izhajal v okviru Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti, ki se danes imenuje Podjetje za informiranje. Leta 1993 je uredništvo Nepujsaga postalo samostojno, izstopili so iz Podjetja za informiranje in so ustanovili Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti. Bralce na kratko obvešča o zunanji in notranji politiki, največji poudarek pa je namenjen aktualnim in perečim temam življenja Madžarov v Prekmurju (kmetijstvo, ekonomska problematika, šolstvo, reportaže iz življenja madžarske narodne manjšine, etnografske zanimivosti, kulturna obzorja). Časopis vključuje tudi prispevke o mladini in novice o Športnih dogajanjih v Prekmurju. Tednik izhaja v 2000 izvodih, večinoma ima stalne naročnike na narodnostno mešanem območju v Prekmurju, nekaj izvodov (približno 150) pošiljajo v tujino. Leta 1986 je začela izhajati v tedniku Nepujsag literarna in kulturna priloga Murataj, ki se je razvila v samostojno litararno in družboslovno revijo. Od L 1988 izhaja dvakrat letno. Murataj vsebuje literarne prispevke (pesmi, odlomki iz proze), študije, članke, kritike. Avtorji so v prvi vrsti pripadniki madžarske narodne manjšine. Uredništvo Nepujsaga vsako leto (izhaja od leta 1960) pripravi še izdajo almanaha z naslovom Naptar. ■k k -k 3 64 člen Ustave R Slovenije obravnava posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Ta člen med drugim zagotavlja, da pripadniki narodnih skupnosn za ohranjanje svoje naio-dfie identitete razvijajo dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva. f Zakon o javnih glasilih, Uradni lisi RS, ši, 18/94; Zakon o RTV Slovenija, Uradni lisi K S, ši. ¡S v i. 5 Stamt Javnega zavoda Radioiek-vizija Slovenija, Uradni list RS, si 66/95 6 Okvirna konvencija o zaščiti naiodnih manjšin (člen 9) in Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 6/93) 5. člen: »Podpisnici priznavata pravico manjšin do informiranja v materinem jeziku v tisku, radiu in televiziji. V m namen zagotavljata lastno informacijsko dejavnost manjšin in njen razvoj. Podpirata svoboden preiok informacij v jezikih manjšin ter sodelovanje med matičnimi občili manjšin večinskih narodov. Pogodbenici bosta skrbeli za možnost sprejemanja domačih radijskih in televizijskih programov, kakor tudi radijskih in televizijskih programov matičnega naroda ter za redne in ustrezne programske lermine radijskih oddaj v materinem jeziku.« Ro2pl in grodivo. Ljubljano, 2001, št. 38/39___]_3I Lokalni radijski program so ustanovili v okviru mursko-soboškega radia 1. 1958. To je bila 10-minutna oddaja v nedeljo, pozneje se je program razširil. Iz studia Lendava oddajajo od l. 1983, od 1. 1992 pa oddajajo na lastni frekvenci UKV 87.6 MHz in SV 648 KHz. Od 1. 1996 je studio za madžarski program v Lendavi vključen v sistem radio-televizije kot posebna enota. Program v madžarskem jeziku traja 13 ur 15 minut vsak dan. Program radia je vsebinsko prilagojen različn-jm potrebam poslušalcev (večkrat dnevno poročila, posebna oddaja o dogodkih iz življenja madžarske narodne manjšine, želje in čestitke poslušalcev, oddaja za mladino, kulturna kronika, kontaktne oddaje, oddaje o filmu, glasbi). Leta 1978 so na ljubljanski televiziji začeli predvajati oddajo Hidak-Mostovi. Iz petnajstminutne oddaje se je razvila polurna, ki je bila na sporedu dvakrat mesečno. Ocl januarja 1983 do aprila 1985 se je oddaja imenovala Hidak-Mostovi-Ponti in je bila namenjena tako pripadnikom madžarske kot italijanske narodne skupnosti. S to oddajo niso bili zadovoljni ne Italijani in ne Madžari. Dvojni podnapisi (v madžarščini in v italijanščini) so moteče vplivali na gledalce. Italijani so trdili, da jim televizija Koper-Capodistria zagotavlja informiranost v italijanskem jeziku do zadostne mere, zato ne potrebujejo skupne oddaje z Madžari, pripadniki madžarske narodne skupnosti pa so imeli vsebinske in tehnične pripombe. Vodstvo televizije je ugotovilo, da pripadniki narodnih skupnosti ne podpirajo omenjene oddaje, zato so se spet vrnili k konceptu prvotne oddaje Mostovi-Hidak. Od I. 1995 do 1. 2000 so bile polurne oddaje na sporedu vsak teden enkrat, od I. 2001 pa tedensko dvakrat (razen v juliju in avgustu, ko so bile oddaje na sporedu enkrat na teden). Poleg aktualnih dogodkov oddaja posreduje vrsto kulturnih, političnih, etnografskih in drugih novic iz življenja narodne manjšine. Posebno j^ozornost posveča stikom madžarske narodne manjšine z večinskim narodom in z državo matičnega naroda. Na narodno mešanem območju v Prekmurju pripadniki madžarske manjšine zadovoljujejo svoje potrebe tako z mediji večinskega naroda kot z mediji države matičnega naroda. Mediji večinskega naroda omogočajo pripadnikom madžarske narodne manjšine obveščenost o dogajanju v širšem družbenem prostoru. Mediji v slovenskem jeziku (prekmurska dopisništva Dela, radia in televizije) posredujejo tudi informacije o narodnostni problematiki na tem. področju. Kljub vsestranskemu sodelovanju in dobrim stikom z Republiko Madžarsko je bil dotok časopisov iz Madžarske do 1. 1998 dokaj skromen, saj jih v prosti prodaji ni bilo mogoče kupiti. Z odprtjem madžarske knjigarne Banffy 1. 1998 prebivalci narodno mešanega območja, posebej prebivalci Lendave lahko kupujejo knjige, revije, časopise tiskane na Madžarskem. 134 Kololin Munda Hirnok: Množični mediji no narodno mešanih območjih Položaj pri sprejemu madžarskih radijskih in televizijskih postaj je boljši. Prebivalci na tem območju brez težav sprejemajo madžarske radijske programe. S postavitvijo TV pretvornika v Dolnjem Lakošu je poskrbljeno tudi za primerno raven pri sprejemanju madžarske TV. Pomembno vlogo ima tudi razširitev mreže kabelske televizije, saj pripomore kvalitetnemu sprejemanju madžarskega televizijskega programa. Mediji iz države matičnega naroda pripomorejo k razvijanju jezikovne kulture in k ohranjanju kulturnih vrednot, ki so skupne pripadnikom istega naroda v obeh državah. 2.2. Monoštfr V madžarski ustavi ni posebej opredeljeno področje manjšinskih množičnih medijev. Pravico do obveščanja v maternem jeziku najdemo v III. poglavju Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšin7, v 5. členu Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji.8 Zakon o radiu in televiziji (XXXVIII iz 1. 1996) zagotavlja redno pripravo in oddajanje narodnih in etničnih manjšin. Mediji slovenske narodne manjšine v Porabju so: časopis Porabje, slovenska oddaja na radiu Gyor, Radio Monošter in TV oddaja Slovenski utrinki. V informiranju porabskih Slovencev je z ustanovitvijo Zveze Slovencev na Madžarskem (1990) in z ustanovitvijo Štirinajstdnevnika Porabje (1991 )9 prišlo do neke vrste prelomnice. Pred tem Slovenci niso imeti svojih medijev, razen nekaj strani letno v koledarju južnoslovanskih manjšin in v skupnem časopisu Narodne novine/Ljudski list ter nekajminutne dvotedenske radijske oddaje. Časopis Porabje dobiva vsaka porabska družina, med naročniki je tudi veliko Slovencev, ki so se odselili iz Porabja in živijo raztreseni v manjših skupinah na Madžarskem in po svetu. Dobivajo ga tudi posamezniki in institucije v Sloveniji (približno 100 izvodov). Časopis s svojo vsebino seznani bralce o dogajanjih v ožjem porabskem prostoru, na kratko informira o aktualnih političnih dogajanjih v R Sloveniji in na Madžarskem. Z ustreznim razmerjem med knjižno slovenščino * -k -k 7 v )8. členu je zapisano: »(1) Hadio in televizija kot medija v javni službi - na podlagi določb posebnega zakona - zagotavljata redno pripravo in oddajanje narodnih in etničnih manjšinskih sporedov: (2) Na področjih, kjer prebivajo pripadniki manjšin, ho država - tudi s pomočjo mednarodnih pogodb -pospešila in omogočila sprejemanje radijskih in televizijskih oddaj, izvirajočih iz matične države.« (Zakon št. LXXV[l. iz leta 1993 o pravicah narodnih in etničnih manjšin, v: Magynr Kozlonv, I3udapest, št. 100/93). 8 (Uradni list RS, št. 6/93) 9 ¡.. 1991 so časopis Porabje tiskali na šestih straneh v 700 izvodih,). 2001 pa na osmih straneh (vsaka druga Številka ima dvanajst strani) v 131)0 izvodih. Roa gradivo. Ljubljana. ?QQ 1, si. 38/39 ¡35 in porabskim narečjem je uredništvu uspelo časopis približati predvsem starejši in srednji generaciji, z vključevanjem mladih »dopisnikov? v rubriko »Otroški svet« iv porabskih osnovnih Šol pa tudi mlajši generaciji. Od 1. 1986 vsako leto izide Slovenski koledar, letopis Slovencev na Madžarskem. Slovenski program na radiu Gyor deluje od 1. 1979 (do I. 1984 so bile oddaje na sporedu vsako drugo nedeljo po 15 minut, od 1. 1984 so oddaje polurne in tedenske). Slovenski program na radiu Gyor je s svojo tematiko (kratek pregled političnih, kulturnih, gospodarskih dogodkov, reportaže v narečju) postal privlačen za Slovence v Porabju. Od 1. 1992 do I. 1998 so bile razmere pri slovenskih oddajah zelo slabe (oddaje so bile na frekvenci, ki je ni mogel skoraj nihče poslušati). Predstavniki porabskih Slovencev so s pogovorom o frekvenci za samostojno slovensko radijsko postajo v Monoštru začeli 1. 1995, do realizacije pa je prišlo I. 2000, toda financiranje s strani Madžarske Še do danes ni urejeno.10 Porabski Slovenci imajo na frekvenci UKV (FM) J06,6 MHz od ponedeljka do sobote po eno uro, ob nedeljah pa po dve uri programa. Z uresničitvijo slovenske radijske postaje v Monoštru so porabski Slovenci končno dobili tisto, kar imajo manjšine v sosednjih državah (koroški Slovenci, Slovenci v Italiji, gradiščanski Hrvati; Madžari in Italijani v Sloveniji). Televizijsko oddajo Slovenski utrinki pripravljajo v regionalnem studiu madžarske televizije od 1. 1992. Oddaje so na sporedu dvakrat mesečno po trideset minut. To oddajo predvajajo tudi na televiziji Slovenija 1. Oddaja Slovenski utrinki s svojo dvojezičnostjo (podnapisi) na eni strani informira slovensko manjšino, na drugi strani pa posreduje informacije o manjšini. Prav s to oddajo so dobili porabski Slovenci nekaj, kar marsikatera manjšina v Evropi že ima, nekatere pa še ne. Do leta 1992 je bil pretok informacij med Slovenci na Madžarskem in R Slovenijo zelo omejen, saj je le nekaj družin dobivalo Vestnik ali druge časopise iz Slovenije. Ta položaj se je 1. 1992 izboljšal s podpisom pogodbe med madžarsko pošto in PTT podjetjem iz Slovenije, tako je prišlo tedensko do zamenjave remi-tende. V Porabje je prihajalo približno 100-150 raznih dnevnikov, tednikov revij itd. S pomočjo Zveze Slovencev na Madžarskem se je periodika razpošiljala po institucijah, vrtcih, šolah. Po dveh letih je Zveza Slovencev na Madžarskem nehala dobivati omenjene tiskane medije. Zveza Slovencev na Madžarskem in * * * Več o tem lirnesi Ružič, (Finančne) zadrege slovenskega radia Mo:i;i.šier, Madžarska je dolžna zagotavljali denar, v: Porabje. Monošter, 2001. leto XI, št. 7, 6-7; M, Sukič, Budimpešta-Monošter, Na vrhu odlični odnosi v praksi nekoliko drugačni, v: Potabje, Monošter, 2001, leto XI, št. 10, 1. 136 Kololin Munda Hirnok: Množični mediji no narodno mešanih območjih Uredništvo Porabja danes dobivata dnevne časopise iz Slovenije (Delo, Večer, Vestnik) in manjšinske medije iz Avstrije in Italije. V prosti prodaji pa ni moč kupiti časopisov iz Slovenije. Slovenske radijske postaje že dolga leta oddajajo programe, ki so namenjeni Slovencem v zamejstvu. Med temi ima v življenju Slovencev na Madžarskem pomembno vlogo oddaja Panonski odmevi na Radiu Murska Sobota. Poleg tega je radijska oddaja Sotočje-oddaja o Slovencih v Avstriji, Italiji na Madžarskem in Hrvaškem (oddaja je na prvem programu radia Slovenija vsak ponedeljek ob 20. uri). V Porabju spremljajo tudi prvi in drugi program TV Slovenije. Prisotnost medijev večinskega naroda kvantitativno daleč presega ostale skupine medijev. Zaradi tega in zaradi do nedavne omejene dosegljivosti drugih skupin medijev, imajo mediji večinskega naroda visoko pogostost spremljanja tako med Madžari kot tudi med Slovenci. Seveda pa so mediji večinskega naroda ljudem zanimivi tudi zato, ker je iz njih mogoče dobiti celovito informacijo o dogajanju v širšem družbenem prostoru. 2.3. Občina Žhlkzna Kapia Bela Mediji slovenske manjšine na Koroškem imajo razmeroma dolgo tradicijo. Obstoj in razvoj manjšinskih množičnih medijev zagotavlja avstrijska državna pogodba iz 1. 1955-11 Mediji slovenske manjšine na Koroškem v Avstriji so časopisi: Slovenski vestnik, Naš tednik, Nedelja, ORF-slovenske oddaje in radijska postaja Agora/Korotan. Med navedenimi časopisi je najstarejši: Nedelja (1926-41, 1945-)12, sledi mVi Slovenski vestnik (l946-)>3 ter Naš tednik (1949).!l * * k ^ Prvi od s 1 a ve k 7 člena določa: »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem. Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku Nedelja je glasilo krške škofije, je najstarejši in hkrati najbolj razširjen slovenski list na avsirijskem Koroškem. Lastnik in izdajatelj sta ord marini krške škofije i it slov. oddelek Dušnopasf irskega urada v Celovcu. (Enciklopedija Slovenije 7, Mladinska knjiga. Ljubljana, 1993, 349.). Slovenski vestnik je kulturno in politično glasilo koroških Slovencev, izdajatelj je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Uredništvo je nadstrankarsko pluralistično in protifašistično politično usmerjeno V različnih obdobjih je Slovenski vestnik objavljal tudi redne priloge za mladino, kmete, zadmžnike. Slovenski vestnik poroča o političnem, gospodarskem in kulturnem dogajanju med ko roški nt i Slovenci ter komentira družbeni razvoj v Avstriji in Sloveniji ter medkulturno sodelovanje na Koroškem in v prostoru Alpe Jadran. (Enciklopediji Slovenije 12, Mladinska knjiga. Ljubljana, 1998, 55.) l:istp.ik in izdajatelj Našega tednika je Narodni svet koroških Slovencev, v njeni je dosledno predstavljena politična usmeritev Narodnega sveta, ki od sedemdesetih let naprej zagovarja samostojno politično nastopanje koroških Slovencev na občinski in deželni ravni. (Enciklopedija Slovenije 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993,3-12). Rozeiove. _ín_jtndivo. Ljubljana. 2001. 1!. 38/39 137 5 slovenskim radijskim sporedom na ÓRF so začeli 1. 1946, oddajajo približno 50 minut dnevno. Slovenske organizacije s takim stanjem niso zadovoljne, žaro že desetletja ugotavljajo, da je to premalo in zahtevajo celodnevni radijski program v slovenščini, po zgledu tržaškega radia. Avstrijska televizija je 1. 1989 uvedla tedensko oddajo za narodne manjšine, pa rudi za zdomce.1^ Televizijska oddaja slovenske narodne manjšine na Koroškem poteka na drugem programu z naslovom »Dober dan, Koroška«. To oddajo predvaja tudi TV Slovenija "1. Radijska postaja Agora in Korotan (1998)16 je prva lastna radijska postaja koroških Slovencev. Pretok informacij preko množičnih medijev iz Slovenije je omejen. Med Avstrijo in Slovenijo ni nobene pogodbe, ki bi ta položaj urejal. Po informacijah koroških Slovencev slovenske časopise (predvsem Delo in Dnevnik) ljudje občasno kupujejo v Sloveniji. Časopis Delo so sicer prodajali v dveh knjigarnah in na železniški postaji v Celovcu. Trenutno ni več te redne ponudbe, v eni celovški knjigarni prodajajo le sobotno izdajo Dela. Prebivalci občine Železna Kapla Bela brez težav sprejemajo slovenske radijske programe, medtem, ko je spremljanje televizijskih oddaj zelo ovirano, predvsem zaradi geografske lege občine Železna Kapla Bela ter zaradi slabih oddajnikov. RTV Slovenija in časopis Delo imata stalnega dopisnika za Avstrijo, časopisa Dnevnik in Večer pa občasne dopisnike. Prisotnost dopisnikov iz Slovenije omogoča vsestransko ozaveščenost prebivalcev Slovenije o dogajanjih (politika, kultura, gospodarstvo ipd.) v Avstriji, vključujoč tudi manjšinsko tematiko. k -k -k Na Gradiščanskem i z Železnega obstaja oddaja v hrvaščini, na Koroškem v slovenščini, v vseh ostalih avstrijskih zveznih deželah pa so oh istem času oddaje za zdomce, predvsem v turškem jeziku in v jezikih jugoslovanskih narodov Društvo AGORA (v katerem je vrsta privatnikov, slovenskih društev itd ) in druHba KOROTAN (Mohorjeva družba. Zvt-za Bank. Narodni svet in Krščanska kulturna zveza) sta ustanovila skupno diužbo z dvojnim poslovodstvom Ta družba je nositelj lokalne frekvence 105 5 MHz, delijo si oddajni čas, radirka postaja ima različna uredništva in tudi razacne oddajne koncepte (Agora: večjezične, multikuliurne oddaje. Korotan: dvojezične oddaje). Radio Agora-Korotan se je leta 2000 znašel v hudi finančni krizi Uiad zveznega kanclerstvaje julija 1. 2000 obvestil privatne manjšinske radie, da bo podpiral njihovo financiranje do konca I. 2000. Več o tem: Franc Wakounig. Agora noče kloniti, vrata za pogovore so odprta, v. Slovenski vestnik, letnik 55, št. 38 (21. 9. 20(10), sir. 2; F. Marjan Pipp. Zadeva je za Korotan zelo resna, v: Slovenski vestnik, letnik 55- št. 3S (211 9. 2000), sir. 2. Težave privatnih manjšinskih radijskih postaj je odopravil nov zakon o avstrijski radioteleviziji, ki ga je avstrijski parlament sprejel decembra 2001, V okvirnih izhodiščih, ki jih je vlada že potrdila (marca 2001) je zapisano, da mora poslej skii> za manjšinski radijski program prevzeti radioielevizija O KI Se jired ,\prejetjern zakona se je avstrijska RIA' odločila prek deželnega studia v Celovcu za sodelovanje s privatnima postajama Agora in Korotan. Tako od 9. julija 2001 je nn zasebni radijski frekvenci 105.5 začel oddajati Radio 2. nov celodnevni slovenski radio, ki ga oblikujejo dosedanji dve zasebni radijski družbi Agora in Korotan in uredništvo slovenskih spou.'dov Avstrijske j adiotclevizije (ORF). Radio 2 ima svoj sindio na sedežu Radia Koiotan v Mohorjevi hiši v Celovcu, oddaja od 6. do 18 ure v slovenščini ) 38____Kololin Muncio Hisnok: Množični mediji na nerodno mešanih obmogih__ Mediji večinskega naroda omogočajo pripadnikom slovenske manjšine vključevanje v širši družbeni prostor. Med j ji v nemškem jeziku posredujejo poleg informacij na vseh področjih, tudi informacije o manjšinski problematiki v državi> manjšinska tematika pa je v lokalnih (koroških) medijih bolj prisotna. 3. METODOLOGIJA Pogostost spremljanja medijev smo normirali v zalogo vrednosti od 0 do 10 (0=nikoli, 3,33=redko, 6,66=pogosto, 10=redno). Analizirali smo povprečne vrednosti pogostosti spremljanja posameznih skupin medijev. Zanimalo nas je ali so razlike v povprečnih vrednostih glede na spremenljivko etnična pripadnost significant ne. Podatke smo obdelali statističnimi postopki, katerih rezultati so določene vrednosti spremenljivk in preizkušanje statističnih hipotez. 3.1. LliNDAVA Podatki o spremljanju medijev v Lendavi so bili zbrani oktobra I. 1996.17 Medije smo razvrstili v tri skupine: slovenski mediji - SM (to so mediji, ki nastajajo v Republiki Sloveniji v slovenskem jeziku), mediji v jeziku madžarske narodne manjšine - MJM (to so mediji madžarske narodne manjšine v Sloveniji), mediji iz Madžarske - MM (nastajajo v Republiki Madžarski v madžarskem jeziku). V skupino SM smo uvrstili časopise: Delo, Večer, Vestnik; radijske postaje: radio Slovenija, radio Maribor, radio Murska Sobota; televizijske postaje: TV Slovenija 1, 2, komercialni televzijski program. V skupino MJM smo uvrstili časopis Nepujsag, Murataj, radijsko postajo Lendava in madžarski televizijski program Uidak-Mostovi. V skupino MM pa smo uvrstili časopisa: Magyar Nemzet, Magyar Ilirlap; Radio Gyor, madžarski radijski program in madžarski tv program. Izbrali smo tiste medije iz Madžarske, ki so najlažje dostopne. Glede na etnično pripadnost smo respondente razdelili v tri skupine: Slovenci, Madžari in drugi (v tej skupini so respondenti, ki svoje etnične pripadnosti niso opredelili niti kot slovensko in niti kot madžarsko, npr. Romi, Hrvati). * -* * 17 Vprašalnik je vseboval izbor vprašanj iz obsežnejše terenske ankete, ki je bila opravljena septembra in okio bra 1.1991- Takrat je bilo anketiranih 678 prebivalcev Lendave. Zajemanje podatkov v drugi časovni točki je bilo izvedeno 1. 1994 (pismo), takrat je bilo vrnjenih 338 vprašalnikov. Tretje zajemanje podatkov je pokalo 1. 1996. vrnjenih smo dobili 324 izpolnjenih in uporabnih vprašalnikov. Narodna struktura je bila sledeča: Slovenci 56.3%, Madžari 32.7%, drugi 11%. in grodivo. Ljubljano. 2001, št. 38/39 139 3.2. MoNOŠTHk podatke o spremljanju medijev v Monoštru so bili zbrani na podlagi pisne ankete, ki je bila poslana po pošti junija 1997-18 Medije smo razvrstili v tri skupine: madžarski državni mediji-H (to so mediji, ki nastajajo na Madžarskem v madžarskem jeziku), slovenski manjšinski mediji-SM (nastajajo na Madžarskem v slovenskem jeziku), slovenski državni mediji-S (nastajajo v Republiki Sloveniji v slovenskem jeziku). V skupino H smo uvrstili časopise: Vas Nepe, Magyar Nemzet, Magyar Hirlap, Nepszabadsag; radijski postaji: Györ, madžarski radijski program; televizijsko postajo Budimpešta. V skupino SM smo uvrstili časopis Porabje; radijske oddaje v slovenskem jeziku na radiu Györ; televizijsko oddajo v slovenskem jeziku na TV Budimpešta Slovenski utrinki. V skupino S smo uvrstili: časopisa: Vestnik in Delo; radijske postaje; Radio Slovenija, Radio Maribor, Radio Murska Sobota; televizijsko postajo TV Slovenija 1.2. Glede na etnično pripadnost smo respondente razdelili v štiri skupine: Madžari, »Madžari«1^ Slovenci in drugi. 3 3. Občina Ži-:i.i;zna Kai5la Bela Zbiranje podatkov je potekalo v času med avgustom in oktobrom leta 1999-20 Medije smo uvrstili v štiri skupine: državni mediji- ADM (mediji v nemškem jeziku, ki nastajajo v Avstriji), mediji slovenske manjšine - MSM (mediji v slovenskem jeziku, ki nastajajo v Avstriji), mediji iz Slovenije - SM (mediji v slovenskem jeziku, ki nastajajo v Sloveniji). V skupino ADM smo uvrstili časopise: Kleine Zeitung, Kürtner Tageszeitung, Krone, Die Presse, Der Standard, Kürtner Kirchenzeitung; radijske postaje: Öl, 02, 03, Antene Kärnten; televizijske postaje: ORF1, ORF2, satelitske. V skupino MSM smo uvrstili časopise: Slovenski vestnik, Naš tednik, Nedelja, ORF-slovenske oddaje, radijsko postajo Agora/Korotan. ■k -k -k Prvo zajemanje podaikov v Monoštru je bila opravljena junija in julija leta 1992 med polnoletnimi prebivalci Monošua. Takrat je bilo anketiranih 602 polnoletnih prebivalcev Monoštra. Drugo zajemanje podaikov v Monoštru je bilo opravljeno 1. 1995, vrnjenih je bilo 129 izpolnjenih in uporabnih vprašalnikov. Tretje zajemanje podaikov je bilo opravljeno junija 1. 1997, vrnjenih je bilo 126 izpolnjenih in uporabnih vprašalnikov. Narodna si t ukmra je bila sledeča: Slovenci 29-4%, Madžari 50.8%, »Madžari 16.7%, druj;i 3.2%, ^ Zaradi preslabe z:tsiopanosti v vzorcu smo izbrali še 174 oseb, za katere smo predvidevali, da so slovenske narodnosti. Meti njimi je več kol dve petini anketirancev izjavilo, da so madžarske narodnosti, zato smo oblikovali kategorijo »Madžari". Nadaljnje analize so pokazale, da je pri večini teh ►Madžarov« vsaj eden od staršev slovenske narodnosti. 1 1 40___________Kalalin Mundo Hirnók: Množični mediji na narodno mešanih območjih V skupino SM smo uvrstili časopis21: Družina; radijske postaje: Radio Ljubljana, lokalni program iz Slovenije; televizijske postaje: TV Slovenija 1, TV Slovenija 2. Glede na etnično pripadnost smo respóndeme razdelili v štiri skupine: Avstrijci, Nemci, Slovenci, slovenski Avstrijci, drugi, b o.-2 4. ANALIZA PODATKOV S pomočjo empiričnih podatkov zbranih v Lendavi (1996), v Monoštru (1997) in v občini Železna Kapla Bela bomo analizirali razlike v povprečnih vrednostih pogostosti spremljanja posameznih skupin medijev (mediji večinskega naroda, mediji narodne manjšine, mediji države matičnega naroda) glede na etnično pripadnost respondentov. Zanimal nas je vpliv etnične pripadnosti na izbiro medijev. Preverjali smo hipotezo, da je pogostost spremljanja posamezne skupine medijev povezana z respondeiitovo etnično pripadnostjo. * * * Zbiranje podal kov je potekalo v Času med avgustom in oktobrom leta 1999. Odgovori o pripadnosti k etnični skupini so bili zelo raznovrstni: 24.1% se jih je opredelilo za Slovence, 426% za Avstrijce. 6,5% za Nemce. 10.2'.';'. za slovenske Avstrijce, 10.2% pa se jih je uvrstilo v kategorijo drugo (Svojo opredelitev so pojasnili z naslednjimi opredelitvami: 5 se jih je označilo za nemške Korošce, 2 za slovenska Nemca, 1 kot avstrijski Nemec, 1 kot koroški Slovenec. 1 kol Čeh in 1 kot človek) in 6.5% se jih ni želelo opredelili Ker takšna kategorizacija ni najbolj primerna za nadaljnjo analizo, zato smo pregledali še druge karakteristike anketirancev (kot so materni jezik, ciničnost staršev, jezik v družini) in jih na podlagi tega razvrstili v štiri kategorije; 26.9 % Slovencev, 54 6% Avstrijcev oz, Nemcev, 10.2% slovenskih Avstrijcev in 8.3 Drugi. b o. (v kategorijo drugi oz. h.o. so vključeni anketiranci, ki so se opiedelili kot človek (1), Čeh (1). ostali (7) pa niso želeli opredeliti svoje etnične pripadnosti. (Več o tem Medetnični odnosi in narodna identiteta v občini Železna Kapla Bela/Kisenkappel-Vellach:sumarni pregled rezultatov, (Raziskovalni projekt: Etnična identiteta in medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru), (Raziskovalne naloge, 127), Ljubljana: Inšiiiui za narodnostna vprašanja, 2000. 89 str. 21 Pri skupini slovenskih medijev iz Slovenije smo v vprašalnik vključili časopisa Delo in Dnevnik. Ker pri spremljanju omenjenih medijev od anketirancev nismo dobili pozitivnih odgovorov (kar lahko razlagamo Z dejstvom, da so ti mediji v obravnavanem prostoru v zelo skromnem obsegu ali pa jih sploh ni), jih nismo upoštevali v nadaljnji analizi. 22 Več o tem Medetnični odnosi in narodna identiteta v občini Železna Kapla Bela/Eisenkappel-Vellnch sumarni pregled rezultatov, (Raziskovalni projekt: l-anicna identiteta in medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru), (Raziskovalne naloge, 134). Ljubljana: Inštitut za naiodnosrna vprašanja, 2000, 5- j3a?ntnvt; in gradivo Ljubljana. 2001. šl. 38/39 141 Graf T - Povprečje pogostosti spremljanja medijev giede no etnično pripadnost v Lendavi 5,6 6,4 o—-—— ^^ 5,9 —O 5,3 2,7 ""TJ 2,9 0,9 tr-— -A 1,4 Slovenci i Madžari Drugi —0— SM —TI— MJM —A—MM |nko!i="0. iedko^3.33. pogosia = 6.66. redno=t0' Lendavo 1996. N=3;v, Iz grafa lahko razberemo, da tako rekoč ni razlike v pogostosti spremljanja SM med tremi etničnimi skupinami, saj v povprečju spremljajo SM pogosto. MJM najpogosteje spremljajo Madžari. V povprečju spremljajo lastne medije pogosto. V povprečju jih spremljajo pogosteje kot Slovenci v povprečju spremljajo SM. Slovenci in drugi spremljajo MJM med nikoli in redko s tendenco redko. Iz rezultatov raziskav, opravljenih v letu 199123 je mogoče razbrati, da četrtina Slovencev ocenjuje svoje znanje madžarskega jezika (tako madžarski knjižni jezik kot madžarsko narečje) kot srednje dobro, pri skupini drugi pa samo 10%. Glede na jezikovno stanje respondentov je zanimivo, da drugi pogosteje spremljajo MJM kot Slovenci. MM ravno tako najpogosteje spremljajo Madžari. Madžari v povprečju spremljajo MM med nikoli in redko s tendenco k vrednosti redko, kar je dokaj nizko povprečje. Glede na pozitivne premike po l. 1991 (zakonske spremembe, okrepitev stikov na vseh področjih med Slovenijo in Madžarsko, možnost spremljanja satelitske postaje Duna TV itd.) smo pričakovali, da bo povprečje večje. Pogostost spremljanja te skupine medijev pa je pri Slovencih in pripadnikih drugih etničnih skupinah zelo nizka. -* ■* -k Medetnicni odnosi in narodna identiteta v mestu Lendava/l,endva: sumarni pregled rezultatov, (Raziskovalni projekt: Medetrvkni odnosi v slovenskem etničnem prostoru), (Raziskovalne naloge. 169). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 1992. 95 str. 142 Kololin Munda Hirnok: Množični mediji no narodno mešanih območjih Na osnovi analize variance sklepamo, da pripadnost etnični skupnosti vpliva na pogostost spremljanja MJM in MM. Graf 2: Povprečje pogostosti spremljanjo medijev glede na etnično pripadnost v Monoslru [mkoli^O. redko"3,33, pogoiro^6.66, redno-10| Monoilor 1997, N 126 Podatki iz grafa kažejo, da je pogostost spremljanja S medijev pri vseh štirih etničnih skupinah zelo nizka. Slovenci v povprečju spremljajo med redko in pogosto s tendenco k vrednosti redko. Povprečna vrednost pri drugih treh etničnih skupinah je še nižja. Ta podatek smo pričakovali. Časopisi, radijske in televizijske oddaje so najbrž zaradi težje dostopnosti (to velja predvsem za časopise), zahtevnega knjižnega jezika, za prebivalce Monoštra manj zanimivi. Podatki o znanju slovenskega jezika v Porabju kažejo, da večina Slovencev ocenjuje svoje znanje slovenskega jezika kot srednje dobro, dobra petina pa je glede svojega znanja slovenščine zelo kritična. Pri »Madžarih« si je srednje dobro ali dobro obvladanje slovenščine pripisala slaba tretjina, dobra petina teh respon-dentov pa je izjavila, da slovensko zna slabo. Pri skupini Madžarov je znanje slovenskega jezika sporadičen pojav. V Porabju ne moremo govoriti o dvosmerni dvojezičnosti, ko tudi pripadnik večine vsaj do določene mere zna jezik manjšine (Nečak-Luk, 1994-1995). Glede na položaj slovenskega jezika v Monoštru nas preseneča, dani razlike v povprečni vrednosti spremljanja S medijev med Madžari in »Madžari«.24 5.3 5^9 -A-6- 5,2A- J^ T 4 / -♦—"" 3,7 i_r 1,6 2,5 1.7 Madžari "Madžari Slovenci drugi *— S —u— SM —A—H ^j-rrs-rvt/fl in grodivo, Ljubljano, 2001, SI. 38/39 143 SM najpogosteje spremljajo Slovenci. Slovenci v povprečju spremljajo lastne medije pogosto. Na pogostost spremljanja prav gotovo vpliva tudi struktura jezika v slovenskih manjšinskih medijih: približno 50% porabskega narečja in 50% knjižne slovenščine. Glede na jezikovno stanje v Porabju je bila odločitev za jezikovno strukturo s strani uredništva premišljena in usmerjena na eni strani v ohranjanje porabskega narečja, na drugi strani pa v približevanje in razvijanje knjižnega jezika. »Madžari« spremljajo SM medije v povprečju med redko in pogosto s tendenco k vrednosti pogosto. Zanimivo je, da je razlika v pogostosti spremljanja SM med Slovenci in »Madžari« majhna. Iz tega lahko sklepamo, da »Madžari« niso indiferenini do slovenskih manjšinskih medijev, torej so v tej skupini responden-ti, ki znajo slovensko, in se jezikovno še niso popolnoma asimilirali, so se pa opredelili kot Madžari (Nečak-Luk, 1994-1995). Povprečje pogostosti spremljanja SM medijev je pri Madžarih in drugih zanemarljiva. II medije spremljajo drugi in Slovenci pogosteje kot »Madžari« in Madžari. Iz podatkov vidimo, da to skupino medijev spremljajo vse etnične skupine dokaj intenzivno, kar lahko govori v prid razširjenosti in tudi priljubljenosti (predvidevamo, da zaradi celovitejše obveščenosti anketirancev) te skupine medijev. Na osnovi analize variance sklepamo, da pripadnost etnični skupnosti vpliva na pogostost spremljanja SM. -k -k -k Zato smo preverili podatke še za prvo (1992) in drugo Časovno točko (1995) in mho ugotovili naslednje: povprečna vrednost pogostosti spremljanja S medijev se med prvo (1,5) in drugo (2. i) časovno točko opazno zvišala, medlem, ko se ta vrednost v tretji časovni točki (2,6) v primerjavi z drugo časovno točko ni spremenila. Podrobnejša analiza (razčlenitev S medijev na časopise, radijske in TV oddaje) je pokazala, da so med Madžari zelo priljubljene piedvsem [adijske oddaje na radiu Murska Sobota. 144 Kotciiin Mundo Hirnok Množični meciji no narodno mešonih obmoqih_ Graf 3: Povprečje pogostosti spremljanja medijev glede na etnično pripadnosl v občini Železna Kapla Bela Avstrijci-Nemci Slovenci slovenski drugi.b.o. Avstrijci —♦—ADM --MSM -±-SM (nlltoli=0, redko = 3,33, pogosto1 6,66. ledrto-IO) 2elezno Knpla i 999, N=108 ADM najpogosteje spremljajo Avstrijci, Nemci, sledijo jim slovenski Avstrijci, drugi ter Slovenci. Razlika v pogostosti .spremljanja je med Avstrijci, Nemci in ostalimi tremi etničnimi skupinami opazna, medtem, ko je med Slovenci, slovenskimi Avstrijci in drugimi majhna. MSM najpogosteje spremljajo Slovenci. Slovenci v povprečju spremljajo MSM med redko in pogosto s tendenco k vrednosti pogosto. Razlika v pogostosti spremljanja te skupine medijev je opazna tudi med slovenskimi Avstrijci in preostalima skupinama respondentov. Povprečna vrednost pogostosti spremljanja MSM je pri skupini drugi, b.o. za j^olovico manjša kot pri slovenskih Avstrijcih, pri skupini Avstrijci, Nemci j:>a zanemarljiva. Povprečna vrednost spremljanja SM medijev je pri vseh štirih etničnih skupinah zelo nizka, Slovenci in slovenski Avstrijci v povprečju spremljajo SM med nikoli in redko s tendenco k vrednosti redko, pri drugih dveh etničnih skupinah je ta vrednost še nižja. Na osnovi analize variance sklepamo, da je pogostost spremljanja MSM povezana z etnično pripadnostjo bralcev, poslušalcev in gledalcev. jn gradivo. Ljubljano. 2001. št. 38/39 145 5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Primerjalni podatki o Številu in časovnem obstoju manjšinskih medijev v Lendavi, v Monoštru in v občini Železna Kapla Bela kažejo precejšnje razlike. Najbolj opazna razlika je v Časovni kontinuiteti njihovega obstoja. Mediji (predvsem časopisi in tudi radijske oddaje) prekmurskih Madžarov in Slovencev v občini Železna Kapla Bela imajo že dolgo tradicijo, medtem, ko je v Porabju šele po letu 1990 zaznati premik na bolje (Štirinajstdnevnik Porabje izhaja šele od 1. 1991, slovenske oddaje so na sporedu na radiu Gyor od 1. 1978). Za jezikovni, kulturni in narodnostni razvoj manjšin je pomembno, da je omogočen dotok informacij iz države matičnega naroda. Prekmurski Madžari lahko od odprtja madžarske knjigarne (1998) kupujejo časopise, revije, knjige liskane na Madžarskem. Dostop tiskanih medijev iz Slovenije je za Slovence v Monoštru in v občini Železna Kapla zelo omejen. Madžari v Lendavi in Slovenci v Monoštru brez težav spremljajo radijske in televizijske oddaje iz Madžarske oziroma iz Slovenije, medtem, ko je spremljanje televizijskih oddaj iz Slovenije pri Slovencih v občini Železna Kapla Bela zelo ovirano. V pričujočem prispevku smo opozorili tudi na zakonske akte, ki opredeljujejo in omogočajo pravice do informiranja v maternem jeziku madžarske manjšine v Lendavi in slovenske manjšine v Monoštru in v občini Železna Kapla Bela (notranji zakoni držav, dvostranski sporazumi med državami). Podatki kažejo, da so se določeni segmenti zakonskih aktov v praksi že uresničili, nekateri pa še ne (npr.: financiranje Radia Monošter Še danes ni urejeno s strani Madžarske). Dejstvo pa je, da se pripravljenost večinskega naroda postavlja na tako pomembno mesto tudi zato, ker zagotavljanje vzpostavitve čim širše mreže manjšinskih medijev zahteva ustrezno materialno podporo, kajti sodobni mediji so tehnično zelo zahtevni in manjšine same si jih ne bi mogle privoščiti. 146 Kotolin Mundo Hirnok: Množični mediji nc narodno mešanih obrriOčjih^ Graf 4: Primerjavo povprečja pogostosti spremljanja medijev glede na etnično pripadnost v Lendavi, v Monoštru in v občini Železna Kapla Bela M&dž. v Slov. v Slov. vobi. Stov. v Londavl MadLv Avslr.,Nemci v DrugI v DrugI v Drugi vobf. Lendavi Monojtru žaloj Kapla Monoftru o bč. i al. kapla Lendavi MonoJhru žel.Kapla —•— Mediji večinskega naroda —■— Manjšinski mediji —— Mediji iz države matičnega naroda (nikoli 0. red!