štev. 301 TRST, v sredo 27 oktobra 19(09. ^eeraris^sc^MaM.szstitfsees IZHAJA VSAKI T>AJSS ««««« »m. -fc MecSjM i« praznikih »U ** rt a. f|«tra^ tier. m prodajajo po S nvč. (S stol) ▼ ®iopk v Trstu in okolici, Grorici, Kranju, št. Potr*, S«*i*ni, Naereiini, St. Luciji, ToIeudb. Ajdor-Dnrabergn itd. Zaatars!» ftt«T. po 5 urč. (tO stok). '^mAM SE RAdUKAJO NA MIUMETRE T Sirokosti 1 •.i^rt-s*. CENE : Trgoricska ia obrtne ogl&M po SS nt. vemitaicm, aa^TtJc. posi^mc«. oglasa deuaniii zahodov pm v*. Mm Za corlise v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka . .ojsK^aa vrsta K 2. Mali oglasi po 3 atot. b«aoda, naj-p*40siofe. Oglas« In&anttai o&folek apravs ."•i*- — Plačala a« izkljaćao 1« apravi JKilin ss>f». Tečaj XXXIV &A3CČHIHA SKAŠA 5VVOJB •lip političnega tfručtva ^Edlnott^ za Primorsko« V edinosti J* moć I m v** ibsAe Jt>% K, pol leta 12 X, 3 mesece 6 K; u r«>- lOcV« Kta? 4opoelxna naročnine, de opr?.vn ne ozira. lmii>»> m M4i!)ak» izdanja „RDIrsosil" atan« : —— Ictse X 5*20, j»*l U;a a 6 O ■ ▼si naj so počivajo aa uredništvo liot*. Kefrank«- van* pisma aa bs sprejama]* ir> rokopisi a« a« vrafia]* MmročZiiao, npImb in reklamacije ja pošiljati na upravo lirta. UREDNIŠTVO: sfios Giergie Galatti 18 (flarodal tfea) latia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Last t & fcomeorcij lirta „Edinost^. - Natisnila tiskarna koosora-® lista „Edinost- ▼ Trstu, ul. Giorgio Galatti it. 18. Mla*4rx»ttaf?iil rrtun St 841 652. TELEFON It tt 57. politično društvo Edinost sklicuje na nedeljo 31. oktobra ob lO. ari dopoladno javen shod v veliko dvorano „Nerodnega Doma" r Trstu. Dnevni red: germanizacija na železnicah" Poročal bo g. državni poslan cc Dr. Otokar Rybar. Slovenci mesta in okolice! Udeležite §• tega škoda ▼ čim rečem številu ! Pokažite, da hote te boj proti ponemčevalni struji, ki vlada aa železnicah sploh, posebno pa pri ccs. kr. dršnvniA železnicah. Odbor pol. dnM Edinost. Izjava. Ljubljanski dnevnik ,Slovenec" piše v številki od minole sobote med dnev-niisi novicami o izvolitvi g. dr. Joeipa Mandic-a za predsednika „Narodne delavske organizacije". Notico je ponatisnila včerajšnja ,,Edinost" v čla ku naslovljenem „Slovenčevi manevri". Z ozirom na omenjeno notico izja-javlja podpisani odbor, da ni res, kar trdi „Slovenec'4 da bi bilo politično drnitvo „Edinost" odločno izjavilo, da Mandića ne trpi na Čelu „Narodne delavske organizacije", da bi bil zaradi tega g. dr. Mandič predsedniško „čast izreeno le za 3 mesec« sprejel" in da „Ko moral po treh mesecih odstopiti, da sapravi mesto človeku, ki bo narodni gospodi ljubši". Istotako izmišljeno je, da bi bil g. dr. Rjbaf naspiotoval kandidaturi g. dr. Mandi<5~a za predsednika. Res je marveč, da sta podpisani odbor kakor tudi g. dr. Ryba* še posebej izrazila ponovno in nujno željo, da »aj g. dr. Mandič, ki je že od leta 190« tudi odbornik pol. društva „Edinost", Bprejme zopetno izvolitev za predsednika „Narodne delavska organizacij«" in da sta ga opetovano nagovarjala v tem smislu. Odbor političnega društva „Edinost". PODLISTEK Moj stric Julij. Guy de M&upassant — Prevel Pastušlrio. BRZOJAVNE VESTI. Ruski oar m povratka is Italijo. BELFORT 26. Posebni vlak z ru k m earjem Nikolajem se je a-tavil v Petit Crox ptt minut. Neka francoska deputacija, ki je bctcla tam carja pozdraviti, je bila v zadaiem trenotka obveščena, da se car oe ustavi tamkaj. Knez Ito umorjen. TOKIO 26. Nćki Korejec je v. Harbinu umor1 kneza Ito. ŠANGAJ 26. Glasom nekeg* semkaj dc§!e-ga poročila je neki Kore.ee ustrelil knezi Ito, ko }e dospel v Harbin. Japonski generalni kontni in ravnatelj jsp >nskih železnic sta bila ranjena. Mri'c* so z prli. PETROGRAD 26. (P^tr. brz. ag.) Knez Ito je bil povedim se.t-.&kd z fi lanČnim mi-ristrem K kovcem na železniški potaji v Harbinu m t- Lo so bili izpostavljeni enaki nemarnosti. M aister Kokot cev ee je nahajal bližje Ita nego pa ra-ojeoa Japouca. Truplo knera Ito so popo-ludne odpeljali proti jngu, Raski odposlanec v Pekingi ]e spremljal truplo do K?eng* Tierg-T.u. Po cdredbi vsprejmeta truplo ruska aiplom^tifina zastopnika v Mak lenu in Dolnjem. Minister Kokovcem je potom rusk?ga odposlanca v Tekiju izrekel japonski vladi stoje loža je. _ SRBIJA. BELIGRAD 26. Obe radikalni stranki sta ce d g>vorili, da se ima cajprej reSiti državne potrebe, iz?aiti prorafui, posojilo itd, potem se pa pričae s preosnovo mini-kterstva za notranje stvari. Bolgarski oar v Srbiji. BELI4SAD 26. — Car Ferdinand je s preslilonasieduikom Altksaodrcm dotpcl v K u5e*ec in si egiedal mesto. Op jI u ine je b.l obed. M. Ah lu Bsaouviile. Sirom? šen starec z belo brado n\ju je poprosil mii( šiice. Moj drug Jo»ip Davr»-nche ma je podani petit. Jaz stin se čudii. Oa mi rekd : — Ta revež n:e je spcmcil zg dbe, ki ti je fatčem povedati in ki se asi vriva neprestano e,en spe mio. E?o je: Mo a dru^. DP, izvirajoča iz Ha?ra, ci bi'a Stgva. ŽivLtsri'.i smo p č; kaj se čc-! Oče ;e dtlai, vračal se pczoo iz pisarne ia li služil miiogo. Imei s-m d:e sestr, Me;a n.tt je anogo trpela redi sliska, ▼ ktt ri saci živel?, ii naS a je Če»t3 pikr;h fce ed sn sto t ga seprt ga, prikritih in ostrib cćtvir*. Tcde.} je utitgi človek napravil k.-.*i- tc. o, ks ma } ■ zb -dia. Nesel j * odprto 1C&.0 prtko čeia, k&kor da bi hotel obrisati j' t, k> ga ni bb, in ni odgovoril niča.ar. Č-t!l sem njegoio cnemcg'.o bol. Vaiče^ali ; smo, d i joj ; gistije nismo vsprejemaii, ker ni-mo imeli, da bi jo vrnil:. Kupovali smo živila po na n.ž i ceni — ostanke. Moji sestri sta »i šivali s mi obleko in sta se raz-gDvsrj&li ta do g i m široko o ceni našitka, ki je stai petnajst vinarjev metbr. Nafta hrana je ob*t* a!a v tolsti juhi in govejem m^tu, pripravljenem v vseh možnih namakab. To je zdravo in krepfiilno, pravijo; jaz bi bil i m -1 rajši kaj druzega. Odurne &«ane ao se mi vprizarjale radi i:gabl:emh guaabov in strganih hlač. Ttida vsako nedeljo amo napravili tvoj g:Ia*cprebcd po nasipn. Mjj oče, v suknji, z velikim klobukom, z rokavicami, je dal roko moji materi, nafto pir je ni kakor barčica , v praznik. Moji sestri, prvi gitari, sta čakali znamenja za odhoi; a v zadn em hipa sta; odkrili redna fte kak pozaoljen madež na oče- j to vi suknji in treba ga je bilo takoj odstraniti 5 canjico, namočeno v benzini. Moj oče je čakal, ogled »vaje ai veliki klobuk na glavi, goiorok, da ba opravilo kon-! čano, dočim se je moja mati podvizala, da bi mu spravila v red naočnike ia vzela rokavice, da ce ce cnisž jo. Slovesno smo nastopili svojo pot. Moji sestri sta si podali roke ia sta stopali naprej. Bili sti v Ženitbenih let h in zato »ta se kazali po mesta. Jaz s t m se držal mnt-re na levi in moj oče jo j« varoval na dosni. In i KRUŠEVAC 26. Car Ferdinand se je ob 1. nri odpeljal v 8 fi o. Ob slovem je objel prestolonaslednika Aleksandra, ga poljubil in mu prisrčeo stisnil reki. Mnogošte-riloa ircožica je priredila carin viharne ovacije. Prestolonaslednik Aleksander se je potem vrnil v BJigrad. TUBČIJA. CARIGRAD 26. — Minister civilne list« Nuri bei je podal ostavko. SOLUN 26. Govori se, da je bivši sultan Abdal H*mid zopet prosil velikega vezirja, naj >e eu odkaže drugo bival 65e, ker podnebje v Solunu ne ugaja njemu in niegovi rodbini. Nedalje je prosil, nsj se mu dovoli, da se vrče v Carigrad in naj se skrbi tudi za v7gijo njeptvih sinov, ker rastejo v Solunu v nevednosti. Gi tudi je odstav^ea sultan, vendar nimajo pravice, da tako postopajo ž njim. Njegova plač- mesečnih 100 funtov, cd k&t^re pridižijo del v Carigradu, mu ne za-dastaje. _ Bakarošta 26. Bleriot je do* p M semkaj. — Jutri priredi v dirkališča Bmeasa VZlet. Atana 25 Neki v Eg ptu umrli bogat Grk iicenom Kialdanis je v svoji oporoki zs-puvtil 20 000 fgipt. fantov v pr.lo* organizacije gr4ke fljte. Kodanj 25 Kralj je sestavo ministentva 'poveril Zahle-ju, voditelja radikalcev v parla meata. _ Državni zbor. Ekspoze finančnega ministra. DUNAJ 26. Po prečitanju došlih ulog je fiaaučni mmister Bilioski z obš raim ekipo-Z)jem predloži državni pror^čan za 1910. V ekspozeju je povdarjal, da znašs pravi pri> maejkijaj 198 m lijonov, ker je treba rezui primanjkljaja proračuaa v zaesku 42 miL pokriti z fiaaLŠao operacijo tndi 109.6 mil. potrebnih za investicije in drug3 stroške, a 47 mil. je treba odbiti v d;hjakib državnih železnic, ki se jih je kaktr plus stavilo v proračun. Minister je naglaftaf, da je bilo sestav-l en e letošnjega proračuia zelo težavno. Potre bšč ne posamičnih mini»t;rslev so v za-čitkv zaašala 2848 miij)nor, tsko da bi b:Io treba računati z drfi^i'ora 294 mil. Treba je bilo več meiccev, da se je moglo reducirati proračun. Minister je omes 1, da je že lanski proračun kazal deficit in da manjkaio le-toiajema prortčaau ianska postavka 29 ml. na no Čaem dobičku in prej*obbtjječi prebitki. Ti prebitki, ki so ziašsli 100 in več milijonov, so presehniH. (Čmte! Čajte !) in po računskem sklepu za 1908 je navproti prebi' ka 14 8 mil. zabeleženih v proračunu, primanjkljaj 30 mii., tako da je p-avf ga priman kijaja 15 in pi>l mil, ki je b;l sicer pokrit iz bla gainiške gotovine. Te blagajniške gotovine pa n>!glo pada o in blagajniški preostanek od 31. decembra 1908 je nasproti ostmi od 31. decembra 190S padel za 135 milijonov. B a-gajniftka gotovina od včeraj je v primeri z ono od 25. oktobra 1908 manjia za 45 mil. Gavni vzrok je padajoča konjunktura, ki je raz»idna tudi iz tega, da so se indirektni davki do ktnea avgaata tega leta zmaajšsli za 12 in pol, dočim pokszujejo direktni da«ki v istem razdob u plus 12 in pol mi'. Nadaljoi vzroki so tsdi v tem, da se mura sanirati različne resorte in da se je zgradilo mnogo spominjam se napetosti mojih revnih starišav ob teh nedeljskih pohodih, njihovih umerjenih korakov, njik>ve stroge hoje. Pomikali so se dattojan.tveuega koraka, visoko vzravnan', trdih nog, kakor da bi bilo odvisno od njihovega držanja bcgiivedi kaj skrajno va£ nega. In vsako nedeljo je spregovoril moj oče ob pogledu na velike ladije, povraivše se iz daljnih, neznanih dežel, n*spremeajeno vsaki' krat iste besede: — He! Ko bi bil J ali j tam notri, kakšno presenečenje 1 Mjj strio Julij, brat mojega očeta, je bil — prej njen strah — edino upanje moje rodbine. Izsa otroških let sem slišal govor.ti o n em ia zdelo se mi je, da bi ga spozn -l na prti pogled, tako domača mi je bila postala misel oanj. Pozni! sem vte podrobnosti Djeg^eg* življenja do njegovega odpotovanja v Ameriko, da-si so se pogovarjali le potihema o tej dobi njegovih dnu. Zdelo se mi je, da je meral živeti ne-kr&čacsko, to se pravi, požrl je precej denarja, kar znači ? revnih druŽ'n»h en' ga izmed največjih zlučinov. Pri bogat h — človek, ki se veseli, „nonu; on je, kakor pravijo •mehoma, sneekž. Pri airom&kih postaie dtčko, ki je prisilil stariše, da razda-o premož.nje, huiobea stvor, lopov, potepahl (Pride še), novjh šolskih stavb ter potrosilo več tndi v interesu narodnega gospodarstva. Minister je rekel, da sa potrebuje ve3e zneske za sbolišenje plač orožnittva, za spo-polnitev v«euči'«šč in ustanovitev srednjih šil, m-j temi 6 novih gimnazijov, 7 realk in 2 trgovskih šel. Nato je michter podrobno «o cril o potrebščinah državnih žfl znic, pri fe^er je na-glašal, da znašajo obresti za glavnico investirano v drž. železnicnh skaoaj 173 milijonov, obratni prebitek leta 1908 je na znašal 95 mil., tako da je primanjkljaj 78 mil., to ie, za 22 mil. vibi nemoiao. Gitda davka na žgaoje je minister naglaša!, da hoče vlada v primeri a zadnjo predlogo najprej urediti ekiportna bon.Akacije. Ta ured lav so tak« uravna, da bo v prvem letu znaiala 10 K, v drugem 8 K, in potem normalno 7 K. Nadal e dela vlads razliko med Sgalui-cami s kotli, pravimi kmečmi žgalnicami in ve-ikimi žgalnicami, ki so napotedane kakor žgalnica s k .t:i, ki pa delajo aa prodaj. Ta naSin žgilnic ba podvtian prodakciiskema davku, dačim se gotavo ne obdeči kmečkih žgaluic. Po odciik 20 mil. bi ii povišanega da*ka na žgaaje ostalo 15 ail. za pokritje d.ficita 42 mil. Ureditev prihodninskega davka naj prične pa pri dohodku 21000 K s povifian.e« davka 5*/«» in 9e do najviše stopinje zak)&a pri prihodsu 10 mil. K poviša d > 30*/s> tako d* naraste davčno merilo od S*/» na 6 48*/0; ako bi se več zahtevalo, b« poosebilo to uničiti princdainski dav^k. Zal da dobi država od t h dohodkov le 6 mili^onvv. (Kltci: Uboga Avstriia 1) Da se končno odpravi manjše napovodba, b j vlada predlagala, d) se pri vik'iaih in kazenskih postopannh zamore upogkdaa v paslovne knjige. (Pritrjevaije.), pri Čemer sa bo skrbelo, da «e ne bodo dajale kamni-jam nikake podrobnosti, marveč le konečae številke. Nadalje se bo predlagalo davek na tantiema ia dividande. Davek na kartale bi bil sicer opravičen, vendar tehnično neizvedljiv. Pri da7ka na dividenia ee gre li za oblačenji di možao vrnili 124 milijonom založenih iz b'agajaiške gotoviae. Nadalje bo treba za oboroženia dtželae bresabe svoto 18 m L Skupni de^sit vojaškega giban,e ziaša 184 mil. Pjt m je minister napovedal uvedbo no vih davkov ia sicer poleg davka na m aeralne ved?, rtfjraio davka na vina in monopoliziramo vžigalic. Moaopolizirati se ima ne sa*ao produkcija, amoak tudi prodaja vžigalio, minister je isračanal, da bo ta monopol nosil državi 16 miL; ako se bodo prodajale škat-ljice »ž galic po 4 stot. Minister je konečno izjavi), da so more vs« te finančne predloge dovolili državi in ne Stran*?! * EDINOST c it. 301 V Tr3tn, dae 27. oktobra 19ov ▼ledi. Zato ne berači za v«prejem proračuna j vane do duba Sata, temeljitim spremembam, ramo sedaj ima na Ducatu glavno beaedo svojo hvstežnost, sta nadobudna znaka z« ~ * pfedadniral a.-u. vojne mornaric?, ki treba Se cb»t*nek in cadaljni razvoj uvedbe Iiu m finančnih predlog mar reč prosi zbornic t, caj razpravlja o njih uitavnim potom. O političnem položaju ie priobčil državni poslanec U d r ž a 1 v šeikk listih dal šo zanimivo razpravo, v kateri kaj nazorno predočuie vzroke sedanji državni k izi, nje nevararst za državo, in nujno potrebe, da vladoi zistem krene s po-gobaih peti. Za avstrijske Sicvsne so ta ii-vajania zanimiva tembolj, ker vsebujejo topel apel k slogi in »kopnima delu. Uverjeni amo, da bodo naši čitatelji z najvećim zanimanjem titali ta jasna razmotrivcDja, ki jih podajamo tu le v glavnih markantnih potezah. Viled mogočne evolucije avstrijskih Sto* vanov coiobno v nerodnem pogledu se je polastila Nemcev bcleitoa bojazen za njihovo nasilno gospodstvo. Ta bojazen jim je vzela zadnjo sled prevdarcosti in previdnosti. Avstrija pripada geografiški in etnografiški po */3 Slovanom. Po napredujočem razvoju za* dobiva obliko, primerno faktičoim razmeram. Čim gorečne je so sedanji oblaitneži na delo, da bi cdpratili meje med Avitrijo in Nemčijo, tem bolj občetijo Slovani potrebo aknpaega postopanja.] Centralistom samim postajajo neprijetci sadovi — centralizma. Ker »o hoteli vse osredoiočati na Duaaju, jim postaja Dunaj jezikovno mešano me »to in po naravnem razvoju postane Dunai to, kar mora biti: slika te driavne polovice tudi v narodnem pogledu. Kmalu bedo Nemci vsklikali z Goethejem: duhov, ki smo jih izzvali, b« ne moremo več i znebiti. Razsodni nemški voditelji vidijo Se davno to perspektivo, ali nedc staje jim srčnost!, da bi ottaviU dosedanje poti in tako drvć v v se nemški šovinizem, ne meneč se za to, da s tem v zadnjih konsrk*encah spravljajo v nevarnost d.iavo in dinastije. Ta se avktor na razsežno bavi z nem-ikimi krščanskimi socijalci, ki so se popolnoma izneverili svojim prvotnim obljubam io so prišli do ti a, da forcirajo l«x Kolisko-Aztnann. Dejitvo pa, da ao se Nemci začeli zatekati v deželne zbore, pomenja polom za centralizem — smrtni udarec za centralistično ustavo. Oziram na ljute borbe med nei&ško manjšino ia čeftko večino v češkem deželnem z So m pravi poslanec U d r ž a 1: AH se bo diživne temeljne zakone spoštovalo in uvs-povsodi, ali pa drsava ^ ^___ ^ Kavljalo povsodi, ali pa država pogine na Brezmerno proilavijanje jedino zvelfčavneg* posledicah take zgrešene politike. TseaemšUa povodom aneksije Boine in Har- j V milieju sedanjih časov,. ki vse izied-cegovine je dovelo do ustanovitve - n^ačaio, moreta le med jednakopravnimi vla-„Slovanske enote-. Ta nima sioer le dati red in mir. „Slovanska enota" združuie podrobno izdelanega programa, ali princip j sedaj v svojem taboru vebko večino avstrij-takega programa je ti, in je od klan j a-'skih Slovanov in ne mine dolgo, ko bodo v nje nemške hegemonije, ki jih1 me okrilju združeni vsi Slovani. Zaslug* na ovira in ugrežava v vsem njihovem narodnem i tem gre režimu barona Bienertha. L? nje-in političnem razvoju. A kaj je bolj narav g"** žilavost v odbijanu vseh pravičnik nega, nego da si Slovani skuiajo pridobiti z»htev Slovanov, le njegova protivlovanska politična oblasti, ki bo odgovarala njihovi i justameot-politika je mogla dovesti do takega etacgrcftški in gergrafiški moči?! Anekaiia združenja slovanskih plemen. Ekica'enca Bie-Bosne in Hercegjvine je napravila našajnerth je napovedal Slovanom vea-nov Slovanov. Ta nervoznoit odmeva iz' nia. Njegov jedini reditelj je sedaj — § 14. zrcali v vseh do* nemške žurjtlistike m se godkib, ki selijo aoekfiji. Ko }e bila nemarnost vojna odpravljena, so začeli Nemci vseh barv trjz vsake mere prošla*l ati nemškega zaveznica. To ?e presto že v mahko?an;e — tako, da smo nga-bili vscfci vpliv na razvoj in uravnavanje siluvacije. V*e, veliko in malo, tja d i — predeitinirace krščansko - socijalne državne stranke, je slavilo našega „'edinega rešitelja v sili, kar je dovelo končno do vanja, do izgube n-oitva. Na ta način ao v n a n j i vplivi popolnoma zavladali nad našim notranjim političnim položila ;e m. N & u m$ki zatezriik žanje sla»o in pobira gospodarske koristi, na«n pa ostaja nemlki jasno vi- Gospodovalo se bo s § 14. v po Inavadi. L) tako naprej 1 Z* je i deti začetek — konce. Nunci so se odločili s:a va-ba'qie politiko. Vidijo, da se njihova hegemouija na-giblie k zatonu in zato hočejo izkoristiti sedanji vnanji položaj in rešiti od svojega samovt&stnega goipodit»B, kar se soleh Se rali* d«. Tako smo mi prisiljeni vo;evati ob femoponiže- najneogodnejih okolnostib ; v po žici i defenziva sicar, ali tako d)!go, dokler na izgine zadnji napadalec. Nam se ne treba bati končnega izida, Mi smo sav prošlih dobah ob na teža v-najih razmerah povzdigoili toliko, da nimamo nikckdga vzroka za malodušie. Poznamo moč sovražnika, ali poznamo tudi njegove Ahilovo — pibč&*anj6 stotin m.lijono*. Čim pride čas pete. Nemci so eventuvelno združenje S ova pl&čevan a, presne todi avstrijski N.mci kmalu b?o;o vsenemško pi;anost. Sebičnost našega ntmlkega zaveznika je prozorna. Sa svojim nastopom proti Ratiji, za sedbj neipotcbni za k&ko akcijo, ni Nem čija nič riskirala, pač pa si svoj lastni brb. t, N-ta draga no t rod za^tifo ^Slovanske enote" t mega z^dojib posledicah označsli kakor kataatro-tal io neireč) za ob »tanek države, ker bi vsled tega prišlo d:> boja, kateremu posledice bi uničile diživo. V resnici pa je sedaj vsled je zav&rovsla nemškega s^movlaatnega gospodstva v«e prišlo oboroževsnja, iz svojih sklepov in ravno zato je sedanji na katerih se imamo v prvi vrsti našemu pel'ž n nevzdržlji*. za-ezniku zahvaliti, prinesejo seboj ^ korglotmritu narodnosti, kaker^n je financ i ielno bedo, ki ram bo za ne- A^riia. ne more biti nacijonalieem drčavna cog'edno bodjčn;st onemogočala vs^ko vtče ideja, narodni šovinizem manjšine pa se celo izkoriščanje naš h pozicij na jugu. Ia četudi ne!! Ob naših razmerah morebiti zanesljiva kedaj poatanemo zopet sposobni za luko ves sa drstavo edino le pravičnost, jednako• akcijo, bo tam (na jugu) vse tako okupirano pravnost Prav pravi pl. Haitmano v svoi: t d nemškega kapitala, d a se ne bomo „Pba lomeaologie de« siitlichen Bwj»itieinsa : mogli nikd&rveč preriti do vodilno pozicije. S. dan]i pjiitičai položaj je v znamerja i7boriiianja vcan;e »ituvacre po Nemcin. D-jsi zatrjajo neprestano, da je Avstrija r.emška in da mora ostati nemška, vendar GTajajo njihovi voditelji često, da jim nedc-ttaja vere v te. Nočejo se odreči centralizma, ki jim je prinesel hegemonijo v tej državni polovic'. Zato iščejo kakega izhoda, ki naj bi jim podal,Šil njihovo hegemoni o. Najprej so se skušali iznebiti Galicije is cen-trčlae dižaroe zveze. Ko se je ta na/rt izjalovil, so se Zbče'.i laikati Poljakom. To se jioi je tudi posrečilo v toliko, da Poljaki v zidnih č.'Sih često postopajo preti svojim k.vaim scrodoiiiom. Sedaj pa so obrnili vso svojo pozornost slovanskemu jugu. Po aneksiji so postali Nemci — kakor Ž9 cmanjeno — zelo vznemirieci in kar naenkrat s našli v srojecs srcu l;ubezen do trijalizma in so hinavako dajali Slovane m razumevati, da bi se oni ne u irali nvhovim trialiatiikim espiracijam. S tem so botelile Jugoslovane zvabitiv past, kajti vtako parcijelno rešenje a-stri;-»Ktga vprašanja bi bilo utodao za domače Slovane. Veliki federalistični problem možno temeljito rešiti le tako, da se rešite? istočasno izvtda na severu, zapadu in jugu. Igra Neucav je hiSa prozorna: po stari stoji navadi so hoteli raspaliti prepir in rasdor med Slovani. Ali btai* bi eu : to pot so politično is-šolani voditelji Jugoslovanov ne le odločno odbili take insinuvacije, marveč so v dr k-z, da dobro ume vajo ves teka prišepetavan^a s „Slovantko enoto". Nikdar se ne bo moglo dovolj ceniti zasluge Jugoslovanov, da je iz njih prišla misel na ustanovitev take velike taktične organizacije. Postcp&nje B eoerthoto oa vpraian'u hoiemke agrarne banke je še bolj poostrilo „Ntč ne žali človeka g obSje, nego če ti« m, k er smo pričakovali ljubezni in dobrohotnosti. ne naba;a niti najjednostavneje obzirnost. in mnra trpeti krivično postopanje". Kar pravi Nemfc Hartmann o potamičniku, to velja še v veliko veči meri o narodib. Silijo nas v obu pao obrambo, ker se nas smatra v narodnem pogledu brezpravne. Iz tega usiljenega nam boja iziđemo getovo kakor nn&govalci, a k? bomo ta boj vojevali do kocca • znamenju sloge! Ia v tem moramo mi č.hi prednjačiti drugim Slovanom A«striie dobrim izgledom. Slošnost in trdnost „Češke sveseu je prvi predpogoj sa sloinost in trdnost „Slovanske enoteu. De luimo složnimi močmi za oavoboienje države, ugrrž-ne po vsenemAkens iovirizmu. Ta dr-šava pripada nam po dveh tretjinah etnografično in geografično. Dogodki S6 nam bUž»)o naglo. Krnalo bomo morali podati dokaz, da-li zaamo poitavliati skupnost nad osebnosti, blagoslova donešajočo slogo nad malenkostne spore I _ Bar: svobodno pristanišče! Jadransko morie je dobilo zonet eno svobodno pristanišče. Nikakor ne v Splitu, ali v Boki Kotorski, ker Avttrija ne mara, da bi je se na dalmatinskem obrežja razvil kaki veliki, kakioih 400 miliion^v kron za nove utrdbe ia predavanj — znamenie je to, kako ukaž 'lla imel par pastirskih k?lib. Bar leži daleč od Teie1a neprisiljena zabava. Đ at dr. Sla vi k, obali in tadi on je bil neznatno mesteca, ki podstarosta tržaškega „Sokola", je pozdravil j v večnih bojih med Križem in Muhamedom openske brata S?koie, povdarjajoč, da je da-jni« sanjal ni, da njegovo ime postane slavno De« prvič, da sta se tešla na bratski »fs^a-v kulturni zgodovini Jadrana. cek tržaški Sokol io sokolski odsek na Op- O Bara se je začelo nekai več govoriti (iQ&h do 100 Sakolcv. pred leti, ko je on prvi na Jadranu d)bil Sokolska ideja prodira iz mesta v ok > Marconijev brzojav brez žic. To je bila iico in žalia tržaSkeg\ „Sokola" je, d* bi druga zveza, ki je slovanski T8Sk okoliški okraj imel svoje sokoUko d-n-Bar spojila z italijannskimBa - |tro ali pa vsaj sokolski odsek, kajti so* l-iri. Prva taka zveza je bila ženitev italijan- Bka ideja je tiko lzvišena. tak^j obsežna, da skega kraljeviča s Črnogorsko princeso Jeleno. združuje v sebi vse najrazličnejše stsiio^ r n Potem je prišla politika Golu- strogo narodni podlagi. Openski .Sokoli" *«» chovrakega in Aerhenthala, ki s svojim pustem pokazali, da razume,o id*'* je te zveze izborno ojačila s brat4ka, enakosti ia vzajemnosti Vzpodbu a-item, da ie C nigori z«p?la dotedanja prista- j0č vsa brate k edinosti in sležnesti v ntrod-cišča v B ki Kitirski. Kako so se zveze nem delu je zaključil brat podstaro»ta aro) m*d lilijo io Č-nsgoro razn^a'e, to se dade krami in navdiševalni gjvor ter izzval burno predati v dveh besedah: izkl učno italijanski cdobra^anie, ko je dvignil časoincapil open-kapital je uresničil misel knjaza Nikole, naj (kim Sokolom. se v Baru-P.-iitano o«nuje svobodno prista- S i koli z Opčin so se dvi^o^Ii in zape'i nišče. In res, minole sobote je bila nsnitcio, nato pa skupno s trža&kimi Sok.» i na svečan način izvrSena ceri- „H^j Slovani*. Prj tej himni dvignilo se ih monija, po kateri je slovanska vse občinstvo in Živit-ter Nazdar-klicev ui Črnagora za 60 let odprla tvojo hotelo biti kooca. krilo invaziji italijanskega k a- V imenu sokolskega odseka na OpSinah pitala. Bar je danes svobodno pristanišče- se je zahrahl na napitoioi brat S kri a v n j Poleg priprostih kolib se dviga ondi sedaj ter izražal radost, da smo se seili na bratski samo par poslopij, ki so potrebna železnici, sestanek, kakor sokolska dražina, da a» Z a par let bo Bir imel svoje tovarne, skupno navdušimo za sokolsko stvar. K>. nečno svoje ulioe in trge, svoje meščane in trgovce, se je priglasil k besedi ša brat Bizj a k, ki In njihova večina bo italijan. je bodril navzoča brate k odločoemu nast> možno razbiti. V njem najde lahko prostora se ločili bratje od bratov z žii j o, da se zcp t vse hrodovj^^vse Evrope! kmalu snidejo. Bar ne dolgo časa čakal svojega raz- Ve«el pojav v sokolskem ž'vljenju je b l voja. Sedaj u vsi činitelji edini v tam, d a ta sku^m sevtanek, ki nam j»sno kaž?, d s i* ta pet tržaškega »Sokola" pravilna v do*fg> raz^inenja sokolske ideje v okolico, da s t^m prentha v*ika ločitev meata od okolice, Jadransko - Donavska železnica more končati v Baru. Tar< ški Sv, Giovanni di M dua debi svoj železniški rokav. Trgovina vse S bije, SandŽ&ka in mcš jaun oi okoličana. E iako«t vseb brat>v velikega dela srbske Turčije ulivala se bo v ia ljubezen do v^eh sta prvi izmed sokolskih B;r. Posredovalci m=d svetom in sloranakim idej. N-j zdar! jugom pa bado — Italijani «... Mej tem pa zidamo mi v Boki Kotorski redn vojašnice in za Split in Trst se pripravli*io načrti.... načrti nov h vojnih pristanišč !! ! Dnevne vesti. Zaupniki polit, društva „Edinosta za III. državnozoorski volilni okraj (S:ara m t niča-Bt vršilo v petrk, 29. t. m., zvečer, ob 8. uri, v prostorih slavnfga „Tr-i ž«šk>ga bralnega ia po/parnega draštva44, ul. Stadion 19, I. nad. Kdor je v o medenem okraju deloval kakor z»upnik pri potledmih S3lošnih državno-zborskih ia občinskih vohtvab, na] te udeleži . posvetovanja, tudi če ne pre?m* oosebnega teorna m zborovo petje. pismenega vabila. ODBOR 1 I,totako 8e vrS' d polit, društva „Edinost Spremembe v aodnijskl službi, sodnije tvttnik in predstojnik okrajnega sodišča B hard Pisto t ni g v Pazinu je premeščen k deželnemu sod šču v Tnt. Sretniki deželnega sodišča so imenovani: okrajna aod- Ruski kružok javlja, da bode im?l ovoj Gočoi zbor v petek 29. t. m. ob 7. i j p 1 ari zvečer v ulici G^latti št. IH, II a-d. Vcbljeci so vsi čleui in prijatelji društva, da se zborovanja udeleže. Ui lo se bo tudi l?t-»<* juiki, hrvatsko-«rbski, češii in morda tudi poljski. Na obenem zboru se naznanim ura ia cece posamičnih kurzov, ztto prosimo rt*) one, ki se mi tlijo učiti kasega jezika, nai pridejo prav gotovo, da pruedo sToje žel r, na katere se bo odbor po možnosti ozirtl. Oibcr r. kcužka. Pevsko in glasbeno društvo v Trstu (Podružnica „Gasoena M t ca v Ljubija >i). D^nes popoludne od_ 3 d > 5. je vpisova ije za glasbeno šolo v nČitaiciiciw v Nar. douiu. V glasbeni šoli se bo pou&ezal klavir, vijolica, danes vpisovanje za dijaški pevjki zbor, med tem ko se vrši vpi-moški zbor v.ak torek in p^t k za ženski zbor pa vaaki pout-deljrrk in četrtek od 8. do 9. in sicer vselej v čitalniški dverani Nar. doma. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Ddželne >OTanle za Deželne od ^ ^ ^ svetovni emporir. Av ttija ne rabi svrj'ga obrežja za raznto trgovino, amoak samo za svoje vojne ladij e. Ko se na Dunaiu misli o Dalmaciji, Istri in Trstu, si skrbni čuvarji nooarhije ne postavljata vprašanja: odkodi bi naši deželi lahko prišla blaginja ?! — Ne, njih mori le skrb: odkedi vse ne bi moglo pripiavati sovražno brodo*je ? In tedaj poltžai, odgovorili na glasuj, ti ljubi parlsm9nt, milijone za utrdbe t m da so ustanovili in topove, fci morajo odeti v grozno jekleno obleko rajkrams^i* kraje Jadranvkfgt obrež a: Pulo, Š ben k, Bik > Kotonko! 6 asa] za nika z naslovom in značajem deželnosodnega im» v •f0>1 nalogi narodui kolek, racuuske svetnika Otelo B r e 1 i c h deželnega sod šfia Uitke in razne razglednice, v Tratu, potem okrajni sodnik Rudjlf baron. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda Farfoglia deželnega sodišča v Trstu za so leo vir aružienb d h^dkov. Nekateri to deŽ9lno sodišče, okrajni sodnik Anton nabiralniki neso družbi vsako lepe lepe zneake. V i doz v Gorici za Gorico, okrajni sodnik Je pa tadi nabiralnikom, ki so v goitiinnh io Viktor Devetak v Rivinja zi Rmaj in restavracijah, kamar zabaja »eliko ljudi — okrajni sodnik področja višjega deželnega pa se v njih le malo nabira. Vzrok, da se v sodišča v Trstu, prideljen kakor tajnik kon- teh nabiralnik h malo nabira, ri tkopott h i larnemu višjemu sod.šči v Carigradu, dr. Ba- malomarnost občinstva, ampbk drug, namreč zilij Ba sil j adi s za deželno sodišče v ta, da počiva nahirala-k na.adno v k ki zs-Trstu. Poslednji ostane pa na STojem do se d t- prašeni Ouiari. Oskrbnikom takih speč.h u»-njem mestu. • Diralnikov svetujemo, da jih ob r(z h „Plccolo" in nais šolsko vprašanje. —! prilikah, ki je mnogo občinska, aa'o o^*-Včerajšnji „Piccolo" >e na do»go bavi z novo, ^jo, ter tudi povedo, v ksk nam^n ;ih hram. fazo. v katero je p*iilo našr ljulsko-šolsko vprs- Vapeh nabiralnikov bo potem g tovo vciji. Sanje z gibanjem Čehov, da se mtvari poseben Družba SV. Cirila in Metoda v LJubljani d'žavni šolski zakon, ki nbj vredi vorašauje! priporoča najtopie e bUgo, ki «e prodata v šol za narodne manjšine. Na dilgo.njeno krist. Kakor so s s povsod na Sc-se muči vPiccr.lott in djbro se mu vidi, kako! venskem udomači e dru!bine vžigalice, tnku te mu je to vprašanje težko leg o na dušo. Ker I naj prikupi vae drugo blrgo. ne more stvarn mi argumenti bran ti stališča Družabni večer Slavjanske Či alnice. primorskih Italijanov, «i skuša po stari ns-{Kakcr ua kretko javtjeuo v nedeiissi -vadi pomagati iz zadrfge sofiiterijo in drznim t »ilki našega luts, je oriredila nSiavjan, posebna doicčila za izrrievttj* trgovine z mešanim blegim, trgovine s spfo-rijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom, kako s3 dobi/a davka prosti bencio, kdo sme sejmartti in v kakem obsegu in uiitninska tarifa za meso ia vino izven zaprtih krajev. Letošnji koled&i te odlikuje po obSirni i»borni vsebin'*, tako, da je vreden sovrstnik dosedaj iz šlih koleda jev dro£t?a »Merkur«, Koledar pruv toplo priporočamo občinstvu posebne pa slovenskemu frgovstvu. Koledar je uredil posp. dr. R. M srn. Cana mu je s poštnino vred K 1*20 Tržaška mala kronika. Aretacija zloslavnega tatu. — Pred- vč9rajša,eiij ob 5. uri por», »o v ul. B dvedere aretirali 49 L'tneg % d iinaria Josipa Tavčar is lv*ngrada, pristojnega v G rjansko, ko . je nosil v žaklm 4 kokoši, ki so bile bržkone vkradene. Pri n.tm so tudi našli nekaj denarja, o katerem ni znsl povedeti. kje da ga je dobil. Tavčar je ziasti v okolici tržaški po tt^aji predrznosti in nis.lnosti razvpit tar. Poskus samomora. P.-eds nočn era ob 1. uri je Viuitj Tjg.iiipeirs, lJKeten kariač na Licydoveci paroiMu „Haruburg", skcčil jri 2<9ieoem mostu v morje. R šiii so ga in spra* vili v opazovalnico. Ni hotel povedat«, zakaj je poikuul samom r. Naši ljubi regnikoli! Alojzij Riccotti, star 30 let, iz P&vie, je pred kratkim priš.l iz blažene d žele v Tr.t po krat. I'.oral si pa je prav ćcd^n posel; sapnčel je l^abimiko razmerje s proittitko Mjiito I«kro in zahteval <_d nesrečoicj, da ga vzdržuje- Na negativen cdgoror s j vedio pidale batine, en-srat jo je celo ranil. Tndi pri neki kubarci zaposleni v gostil .si »Alla sardella" je poskusil svojo srećo. Jedel tn pil je tu, da je bilo veselje. Ali ko se je ženska na veliš ila, je z ihte rala plačilo 100 K- (toliko je znašal njegov račun). Drugače da ga ovadi. Ted*j se je zopet zatekel k prostitutki in z grež-c-ami zahteval denar. A ona se je tudi njega naveličala in ga o»edila policiji, ki ga je aretirala. Kciedar In vreme. — Danes: Frnm»ncij šk. — J atn : Sidion in Juda ap. T^mueratur« včeraj ob 2. uri popoludne -t- 15f Cel«. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Sem'erfcja oblačno. Z nemi vetrovi. Temperatura malo spre sen ena. — V začetku lepo, potem motno. Naše gledališče. Prcgram caicga g edaiišča za prihodnje praznike je sledeči: V nedeljo 31. zvečer re pri/s burke „N i o b a" ; 1. nov. na dan Vseb svetih prpo.u ine ijud.ka igra .Mlinar in njegova hči"; 2. nov. ra dan S••. Jušta s e vprizori noviteta, burka „D r a srečna d a e v a". Repriza „Pepelke*- ai'Bole n- d-»Me je vspela popjinr.ma kakor pre-(Lijera. L: ta razlika je bila: obisk še številoeji — d»-oraoa je bi.a cabito pjlna star ga ia iiiiadega svata — in nositelji ntkatenh važ B.*jih vlog so uraževali nasvete, podane jim v sceni premi ere. Princa K-asaoslavu g. L s ći nismo imeli kaj oporekati in moramo t^j fzborui moči uc.beg\ glfd-l §ia la če.tirati na nedeljskem vipehu, ki g« je občinstvo saakcijoniralo glasaiss opetovanim aplavzom. Tadi g>«pici Paceljeva io Železnikova sta d&li oa reprizi svojima tipoma (Kumguida in S*rafiaa) pravi zaačaj in kolorit. Izraziteii sta bili v predstavljanju zlob?, zavisti ia škodoželja — poluseiter. O gospe; G r m e k o v i (mačeha S bila) pa moramo ksr prizusti, da ;'e bila pravo poosebljen e trdosrčnovti mačehe, slepe in smešne zaljubljenosti t svoji nič mačje domišljavi hčerki t?r — ti ranke svojemu možu, dobričini, ki se pon&Šs, da ima besedo, ali ne — v domači hiši. Gospa Grmekova je bila mačeha in tiranka v vsaki kretnji in z vsakim pogledom. I O Pepelki (gospici Mekindovi), čarovnici j Valpur^i (gospa Danilova) in o Monteoonfc-u (g. Bajne r) bi morali le ponoviti, k»r je že rekla ooena premijere: izborno so igrali. V ras de lit vi vlog ie bila na reprizi mala sprememba. Kralja Kakadu je igral g. Bole- ; slavski. ki je dostojanstveno rešil svojo na- ' logo. Vlogo ministra Purana pa je prevzel g. Vavpotić in kakor začetniku mu moramo izreči vso hvalo. Kakor pa smo opažali z zadovoljstvom, da so bili nositelji nekaterih posamičnih vlog bolji nego na premijeri, meramo na drugi strani povedati, da so nam ensembli maoin ugijali nego prejšnjo ned?ljo. Na nekat;iih mestih io se ra?govori malce zakasnevali in ni bil tempo povsem tak, kak^r ga je Želeti, da prihajajo prizori do popolnega 'fekta. Ta pripomba pa ne velja o Škratih in Vilah. Ti so svojimi baleti izzivali orkane navdušenja. Sploh je bilo razpoložerje po vsej dvorani nekako posebno vznešeno, da so je človek meral kar veseliti na tem za vse lepo ia dobro dovzetnem 1 udstvu. Dratt čen dokaz aa to nam je dala galerija frenetičnim dolgotrajnim aplavzom, ko je dobrota in ponižnost Pepelkina zmagala nad zlobo. Kakov str' g sodnik bo videl v tem morda izraz — najiv-nostt. Bodi. Morda. Mi pa pravimo, da se je v tej radosti izražal tuii čut do poštenja-in morale v rašem priprostim ljcd«p. S etko Ma»tilanc, B .r-koflj*) za **e tn namece: Gjrap K 10 Anica in Milka E 5, Arb. Coitaperaria E 2, Šrauc Franc E 1*20, Jurij V soboto 2. t. m. se je odprla v Trstu, ul. S. Sebastlano 7 liouo prodni. ^11'Alpinista (D. A ras tein) edina v tej stroki, ker je bogato aaložena z vsemi popotnimi potrebščinami (kakor kovčegi, torbice itd.) dobro poznane tovarne FRANZ ZFIJ.F.R na Dunaju in Bploh vseh uanjatih predmetov. Specijaliteta : Potrebščine za vsaki šport. Nepremočljivi angl. plašči Me BougMof P. Fram-astein k Sons. Po'or8~ 2?]ZtiJ?£:7mllom' Pridno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištvo Angelo Palma TRST, ulica Giosue Ctirducci 20, kjer najdete solid. blapo W po najnižjih cenah. Pri nakupovanju Jedilnih, spalnih in nOVODOrOCBnCOlTI ZZZ prejemnih sob. posebne olajšave --mz.-s- Stran IV „EDINOST« St. 801 V Trstu, dne 27. ektobra 1909 RESTAVRACIJA PAS8EGIO SANT* AHDSEA St 36 Toči izvrstno o ivo, vino I. vrsto- Dobra kuhinja. Ve'ika dvorana in posessa p bivši lastnik gostil. sob« za društva ALLA STELi A. SiSmelj Kil, po Ki: Hyo<>k Vojttb, Koiže Jenko, Stare Ferdo, Ivo KroSel, Vekoslat Ko« *iTič":C, B gostil S h^ina. Jan Janko, Bniolf Mart iarc, N. B.. N. N. Pola 75 (gosp:d Mikots) za rse tri ctta^e: W jtograf Jerk č K 6, dr. J>s*p Martinis K 6, Iran Vi dr 6 K 1, Frenc B^daž K 1, N. Ribič 50 »t., Nikola Julij 50 st. Cink Jcs:p zlatar K 1. Srčna fe»aia! (Pride ie). Vesti iz Goriške. * Odkritje spomsnlka v Podgori. — Ob kresnem vremenu te e ti šilo v nedeljo 24. t. m odkritje spomenika, ki ga je postavilo geriško veteransko društvo stotniku Favergesn ■v Pcdgori. Pcdgora fe bila o*j tei priliki ^ea r na-rentin io Cesarskih zustarf.b, in zbralo se je na slavnostnem prostoru kakih 5000 ljudi iz Podgore. bližnjih vasi) ia iz Gorice. Ob 9.30 je dospela sictri a pešpolka šr. 47 i? Gorice z zistavo in godbo. Slavnesti bo se udeležili: veteransko dr. s r. t čelnik cm Jacobijem in tajnikom g. S m-& i lj, pijocir i. cddelek drrg ncev, topništva, veliko število oficirjev, med njimi deputaci a p*.špolka Št. 52 \i Budimpešte, u adništvo ter icn< go drugih odličnih oseb. PnŠ i si» tndi : tržaški namestnik pr;cc Hoheikbe, admiral t p. Spaan, gr f Ž ga Attems, generalitet , loekaj deželnih in drž. p.slaneev in dr. — Pu&ebno številno je bila zastopana ariitokra* *Tj£, — Ob 10. uri je dospel ▼ Podgiro kiOTo-md^kcf dr. S^dej, na kar seje vraila tloretna vojk^a maša. Po miši je bilo odkritje ličnega speme-nika in vrstili so se razni navdušeni govori najprej v nemškem, potem siovenikem iu ia-škrnn jeziku. Laško je givoril p:- d ied ik Jakobi, slovensko pa tajnik go*p. S.m5:č, ki se je najprej zahvalil ?a ogromno udeiežbo in potem v kratkih besedah po ainil ptm*a *U*nost'. Zlem se ie vršil v Attea^sovi prlači baLket, k« »o te ga udeležili razni >o;aški in civiin: uostojanst veliki. Oficijelnega v?prejei:ns cd strani župan strn in starešinstva ni biio. ker županstva ■ b sil; obv stili, o vsa? tej slavnosti; ep > ne sik je p< stailjen na privatnem posestvu grefa Attem-a. Ču i *mo, d* je radi tega camett-&:k pca'al k bi župana, ki pa mu je po* >fi«Jiil stvar. S avnottni odbor te zžg-efiil te-Hso netaktnost, da je županstvo popolnoma igroriral, sa) bi bila mesda edino občina jpskl'eanfl, da vzdržuje in čuva poitavljeoi spomenik, dočim se tako labko zgodi, da z e*eutu eloo prodsfn At^emscvega posestva preide novemu kupcu v last tudi spomenik 1 K (.klepu še nekai o stotinku Favergeiu. Ko se je leta 1609 vnela vojna med A*itrijo in Napoleonom, so padali prvi streli za v do v Pcdgoii, in sicer v noči od 10. ca 11. sprila. V tej vih&rni in deževni neči se je tekrttni stotnik gref Fran Karoi Faverges dobrovoljno pinu-tfl, da prebredeS č> s kid-2-Ick 50 ntu trkšrn.h mcž. Franceske patrulje »iio o p t z le brtbre čtte, ki «e jej je drzna naloga posrečile, na kar je Faverges s sv« j m krdeiom zasedel utr eno stražnico pri podg r-aki pakirnici, ujel f ancosko moštvo in se za* taboril v stražnici. Vkl.ub ftancoski premoči se jo brabro krdelo držalo vspešno tako dolgo, dokler ni avstrijska brigada pod po-vei]«tvrm general« Gavassini premostila S če ter vrgla Fraoc< ze nszaj. Za ta vojaški čin je tii stotnik Faverges odikovan z najvišjim vs a*kim rede m, to je z vitežkim krietm Marije Terezije, ostalo možtvo pa je pre.elo razsa d uga priznanja. Da ]e sedaj postavljen ta spomenik, na %etu iccajo nai večjo z^singo predsednik veteranskega društva Jarobi, tajnik Sin.čič, gre f Attems in inženir Mabnič. - Vesti iz čstie Pevtko bralno in godbeno dr. „Istrski Snaić" v spodnji Šk fi i ua2n&n a, da pnreui v Ledeljo dne 31. t. m. kotceitno veselico v d craai g. Irana B ž ča, krčmatia v Spodnji Š«cfiji. Na vsporedu bodo petje, godba in g v r. Po veselici pa priredi dmitvo javen p les. Vt.opnina na veselico 20 st, k plesu 80 st. Vesti iz Koroške. Podr. dr. sv. Cir. in Met za Celot ec. Ker. ška deželna «lada je že potidia no«t-ped užtio C. M. Dr, za Celovec in okoSico. TJ tc>novni občni zbor se bo vrši v soboto etee 30. t. m. ob 8. uri svefer v »Benediktinski Uleti*1 na B ned kt mkem trgu v O-iovco. K m '.ogo:teviki udeitžbi vabi vse Slovence-iu S o*eoke Pripra lialni odbor. Razne vesti. Veliko morilsko in tatinsko družbo je v soboto po v«čcn?vt,i raspra*: cbtcdih rorotr-o to^tšče v Pr»n-*, Prcslaii m'.:;il&t Bočfk je obH-cjen iiort na vta*iih, n;?: povi kompiici pa: Vc:yz k ca 2 leti je^e TicfccvsJ'j na 8 letn te-?ba }ečef Ant S:ebiikr v» ns 5 mesecev jfče ; 3 .obtožetk in 1 o? žente so S>*li oproščeni. Zemeljski plazovi v Južni Italiji. Telf g'- m javlja iz R d Culabria o vil« m plssn ki ie p; dvul Žp'eznJBko :>rog^ ir.ed Metapnntr iu B ggio di C&labria. Na r.ekaterih me-*ih e železnica popolncirc ui o & manje 5 dni bt'de promet nemogoč. Pr. ga trčo p<< pokrajini, ki jo jo b:l lanski potres tako Ludo cškcd^fsl, 3C Gospodarsko in konsum. društvo m v Lokvi na Krasu priredi v soboto, 30. oktobra t I., ob 8 uri zvečer izvanredni_občni zbor DNEVNI RED: I. Dogovor o povspeševanju skupnega gospodarstva. II. Dogovor o vzajemnem pospeševanju kmetijstva oziroma živinoreje. Nače'stvo. Gnoj je na prodni ▼ Barko v Mah 6tev. 42, blizu cerk.e 1906 Posoda za vino na prodaj — Ulica mera št. 17. LHnnrtn i$čem, veščega v vinogradništvu. Bo'e, nI d P UČI Rjan 242. 1878 Hrlrlo Cd mebliraoa aoba s prostim uhodom UliUa OD 1L rad. v. 5 ul. Gaspari Gor?i St 3. Og'asiti se pri vratarju. (1899) TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČ ČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Predaja f veže ga kruha 4-krat na dan. - Pes trezna točna h nadom „AGLI flHTICHI CflHPl EUIl":: IRSt --u IIIIM 11 I i -- ^—L-^J-jansraanMI 1"rL' I nr _ 1: Z0B0ZDSAVNISK1' IMBDLAT0B1J Dr. Viktor M Trst, ulico Son GIovDnnl 1, l. natis, od O. do I. in od 3. do 6. uxnmtt$uu%nmtn Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Intcru&cijon&lno prevajanje ic aoištva — — — na t se kraje — — — C3T s posebnimi zaprtimi vozovi. Šiai^S „EDINOST" 1 Velika* zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles Peugeot, Waf> fenrad Standard od 150 Pnevm,ti^l in ^ potrebščine. Mehanična delavnica^ Hitra postrežba Cene zmerne T V & D & A Kostoris -» o d ? * a s» A 5 a a — *s! t & •=> B Caro & Jellinek V v "l-^"— skl&diide oblek za moške in dedk Trst^ Via S. Giovanni 16, L n. ; (crsves Reatavraelje C#oper»tli» ex Baek«i>i prodaja na mesečue ali tedenska obroke obleke iii površnike z* moške, perilo ttd. Najdogovornejše eene. PGZOR! Skladišče nI v pritPJču ampak % prv m nadstropja Celef. 16-27. Trs! - Ulica Carradori 15 - Trst ^ Prodajalnica manufaktur. blaga ^ S EnricooE Francescbi h K K n H M — TRST — al'ea d^iie Poste 10 - va^al al. TalAIrtvo Velika izbera bombaževine, izdelanega moškega in ženskega perila in drob. predmetov po najzmernejih cenah n X n s nunn munnnu Sveže pristne kranj. klobasa po 48 8totiDiw eno in druge jeptvine prodajam po 2°/0 popusta proti ver ki konkurenci. Josip L u i n, Trst via Gisc iito Gal in i 6. 1861 Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ J Fotcgraf Anton Jerkič 3K PAVEL VISINTINI štev. 10j Gorica, Gosposka ulica Stev. 7 looo Gostilna ,AI Girnasio" ^,Trst« dL ®Mne 3L ' __I ... . ■ » ■< m ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinHtvu za obilen obisk H. Kosit 1237 Peskuatts »T- SnluHltM kl i* aovo kavo tf^saiiiiin o„0jii i. salzdravsjil kavni prldatsk. Dobiva sa v vsafe baljAlk prodajalnicah. o Velika iabera moSkib ,n ienskih če Ijev. - Po- c prave se izvrSujejo toč-no in solidno po zmernih cenah Liniment Capski Cooip. madomeatek aa Pain Eueller s sidrom. Ob rabopoTabju tega prizua»«ga adravila, ki je ua prolaj t TB«*h ifkar'i h, paziti j« us anainko , SIDRO" in trnl-ko ,BICHT£B. QioVanni di QioV. Kanobel Pošiljat^e, komisije in zastopstva, g Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, 1 prejeme in oddaje na domu, poiiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi preva-■_ žanje pohištva v mestu na vse kraje. _ TRST, ulica Anastasio štv. 10, TRST Pozor krčma? ji in zasebniki Podpirani se priporočam trg. krčmarj^m ia zal sebn:kom, da se zanesljivo obrnejo do mene bodi* pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma y*u istrska vina kakor, n. pr. belo in irno, rr foSk, bema-min rizling, vino v huteljkahin sedaj občanu tr tudi gro Z': je, upam. da se bo io gg. krt mar j i ia zu gf-bniki obrnili do mme, ako nameravajo kaj nakupita Gotovi naj bodo da posredujem poSteno in brezplačno. Za odgovor pros m, da 8e pritoži znamko. Udani Martin Sreboth t govec in posredovalec v Poreča (fet^a) ava prvi urad za revizijo prizive i i 3£!e v davčnih zadevah Trst, ulica doU'Istituto IO, III, 5. Sprejema sestavljanje pol za hi&ni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuj" prizive proti pretiranim odredbisam in pogrešenim klasifikacijam Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto od 9. ure prcSp. do 1. pop. □ m ulica Giosue Carducci 32 Prodajalnica oblek JPoi^plii u,ica 6,"o8u® • 1 di V^lllf Carducci 32 vogal Lsrgo Santo rio. - PODRUŽNICA: Corso št 26 s zalogo elegantnih oblek zadnje novosti in elegantnega kroja. - CENE ZMERNE. Xx vrlo jejo se obleke po meri r lastni krojačnlol. ■ U s Carlo Bicchi ulica deli' Olmo Stev. 7. prvo c&d. vogal Molio a Vaporo. : Zaloga slik : •gledal, tnod.l) nov, . bwi.il, Dragotovlj«-uib oblek, blag* ia fetiake oklaktr, Bikov, kakor .n-li MlniaikoT, (>erila itd. Prodaja tudi na spanje ™ 1 &u u,»u h Predaja tudi koruzno por]a zc postaljt ud. ZEB,QTTEHXK tlica Lfii£i ia Palestrisa 2 (m al. ftmtt). n Trst - ulica Tivarnela št. 3 F? Telefon 16-64. p* ZALOGA VSAKOVRSTNEGA ® Oglja in Premoga. »< m »« J'jmi-is ':>var«e in deUvnics po- ništva in stavbenih »>He»kov v SOLKANU pri I Gcrici. ===== r.irtii itl.ialikl ttr I * € Hca,drž.k«lcd ,S9lkaa izarsika zadruga v Osrednja ravnateljstvo. ZA LOČE: SOLKAN. TRST, vla C?«rr.a 4 i ZALOGE i REKA Vla Pile 2 SPLIT, m revo] obali (i Srz.: ZA13HUGA - Trti J | Teicl št. IG31 .»»tiir ur » l* | 4 v Soteski (Se^ifij) % J Letna prsdukcija % = K 1,000.000 | MOTEL RALKAIV 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE. •• P0ČKAI L K0GL. HOTEL. UALKAN