Tiovotehs^ lasilo delavskega sveta leto II. ★ 1961 ★ ŠT. 3 NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarve NOVOTEKS Novo mesto 1961 Letnik II. Št. 3 (6) Januar - Februar Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Miran Simič Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 31, 71 Zunanja oprema: Brovet Bojan Tisk naalovne strani in vezava: Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško Naklada: 700 izvodov Poslovno porđčilć Novi gospodarski ukrepi VSEBINA: POSLOVNO POROČILO I. Splošni del 1-/ Pravni in organizacijski podatki • Vlada LRS je dne 18. 8. 1947 na predlog ministra za industrijo in rudarstvo z odločbo št. 5- zak. 441 ustanovila državno industrijsko podjetje republiškega pomena pod firmo Tekstilna tovarna Novo mesto. Ustanovljeno podjetje je dobilo v upravljanje osnovna sredstva, ki so znašala po bilanci z dne 30. 6, 1956 din 5-172.641.5o in so se ustvarila iz splošno ljudskega premoženja dotedanjih podjetij: Tekstilne tovarne Jože Povh, Novo mesto, Predilnice in tkalnice za volno Josip Penca, Novo mesto, in Tvrdke Ivan Medic, Novo mesto. Obratna sredstva so bila ustvarjena iz iste imovine in so znašala po isti bilanci din 4,568.786,8o. Podjetje je zastopal ravnatelj Prane Morel, ki je podpisoval samostojno v okviru zakonitih pooblastil in pravil podjetja. Poslovni predmet podjetja je bil: izdelovanje mikane volnene preje in volnenih - tkanin na industrijski način. 2 vpisom v register državnih gospodarskih podjetij, ki ga je vodilo Ministrstvo za finance LRS, dne 13. oktobra 1947 je podjetje dobilo lastnost pravne osebe in pravico do poslovanja. 2. 5. 1953 se je v registru državnih gospodarskih podjetij, ki ga je takrat vodil Državni sekretariat za proračun in državno administracijo LRS, pri podjetju Tekstilna tovarna Novo mesto zbrisala dotedanja firma in vpisala nova: "NOVOTUKS", tekstilna tovarna, Novo mesto. Z odlokom Izvršnega sveta LRS z dne 7. 8. 1953,štev. ^ 49/53, je prešla ustanoviteljska pravica do podjetja Novoteks na CLO Novo mesto. Na podlagi sklepa DS in odobritvene odločbe 0L0 Novo mesto se je dne 28. 10. 1954 v register gospodarskih podjetij Pri Okrožnem sodišču v Novem mestu vpisala sprememba poslov -nega predmeta, ki se je po novem glasil: izdelovanje volnene in po.l volnene mikane tkanine, volnene odeje, tkanino i.z česa— / -2 ne volnene preje, tiskano blago za obleke in dekoracijo, bombažne tkanine in tkanine iz umetnih vlaken, konfekcija iz preje in tkanin, ki jih tovarna izdeluje. 21. 4. 1954 je DS podjetja ustanovil prodajalno "NOVOTEKS MANUFAKTURA" in tako je v novem registru gospodarski) organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. Fi 69o/54 Rg I 76 pri podjetju Novoteks že vpisana poslovna enota - prodajalna s poslovnim predmetom; prodaja tekstilnega blaga in konfekcije na drobno. V letu 1953 je bil zgrajen obrat II v Metliki, zato se je spet spremenil poslovni predmet, ki sedaj obsega: izdelovanje volnene in polvolnene mikane preje ter preje iz umetnih vlaken, volnene in polvolnene mikane tkanine, volnene odeje, česane volnene preje za tkanine in trikotažo ter tkanine iz česane volnene preje. Na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Novo me3to z dne 25. 5. 196o se je k-podjetju NiVOTEKS pripojilo še podjetje TKALNICA Novo mesto. V letu 196o se je izbrisal upravičenec za podpisovanje Stevo Čavlovič in tako sedaj podpisujejo za podjetje: Stanislav Dolenc, direktor, Franjo Švent, vodja finančnega sektorja, Milena Baškovič, finančni knjigovodja; za prodajalno pa: Leopold Morela, poslovodja , Franjo Švent, vodja finančnega sektorja; Lojzka Dragman in Marija Pristavec (v njuni odsotnosti). Spomladi leta 1959 je NOVOTEKS sklenil s podjetjem "Sukno" Zapuže pogodbo, po kateri ima za dobo 10 let skupno s podjetji 'Sukno" Zapuže in "Jelka" Radovljica v najemu počitniški dom "Zelenica" Novi grad. 8. 9. 196o je DS podjetja izdal sklep o ustanovitvi gostinske gospodarske organizacije Menze tekstilne tovarne NOVOTEKS,vendar ta organizacija do danes še ni pravno urejena, niti vpisana v register, ker ObLO Novo mesto še do danes ni dal svojega soglasja. 2„/ Podatki o upravljanju podjetja a) Podjetje zaposluje v svojih obratih in poslovnih e~ notah po stanju na dan 31. 12. 1960 skupno 717 oseb„ Od tega je 208 moških in 497 žensk ter 12 vajencev« Leta 1960 se je v podjetju na novo zaposlilo 154 oseb^ iz podjetja pa jih je odšlo 79. Število zaposlenih se je od leta 1959 dvignilo za 75 oseb« Ta dvig zaposlenih gre predvsem na račun prevzema Tkalnice Ilovo mesto in pa potrebe povečanja zaposlenih v tkalnici in apreturi. Po posameznih obratih in poslovnih enotah je bilo zaposleno naslednje št.evilo oseb: Predilnica mikane preje 53 oseb Česalnica 30 fl Predilnica česane preje 227 11 Tkalnica 139 n Apre tura 81 n Pomožni obrati 49 u Menza 3 n Trgovina 4 n Uprava 49 n Vajenci 12 n Skupaj: 717 oseb Po kvalifikaciji je zaposlitev naslednja: Visokokvalif.delavcev 25 Višje strok, uslužbencev Kvalificiranih " 315 Srednje strokovni uslužb. 43 Polkvalificiranih del. 26S Pomožnih uslužbencev 12 Nekvalificiranih del. 14 Vajencev 12 b) Za upravljanje našega podjetja je bil dne 14. 5. 196o izvoljen 37-članski delavski svet. Njemu v pomoč pa je bil v obratu II v Metliki izvoljen 17-članski obratni delavski svet. Na prvi seji delavskega sveta dne 25.5.196o je bil izvoljen tudi 9-članski upravni odbor, Struktura članov organov samoupravijanja: Od 37 članov DS je 16 žensk in 21 moških. Od teh je 10 članov ZK, 5 članov ZB in 5 članov LMS. Po kvalif i?-;aei ji pa ja stanje naslednje: 2 polkvalificir' na delavca, 26 kvalificiran:?.h delavcev, 4 1 ‘i s ckck vali i 1 ci ■ n, i a e .■ a v c .., 2 uslužbenca s sr .nanj o strokovno izobrazbo ter 3 uslužbenci s višjo strokovno izobrazbe. Od članov obeainega delavskega sveta jo 11 žena in 6 moških. Od teh le '7 c. nnev Zli, 3 člani ZB in 4 elani LKS« Po 1: vaj ix Li a ii ;ji pa so s 1 nekvalificiran delavec, 4 polkvaiificirari delavci, 3 kvalificiranih delavcev, 2 visokokvalificirana delavca, 1 uslužbenec s srednjo strokovno izobrazbo, 1 uslužbenec z visoko strokovno izobrazbo, V upravnem odboru so od 9 elanov dve ženski in 7 moških* Po kvalifikaciji pa so: 5 kvalificiranih delavcev, 1 visokokvalificiran, 2 uslužbenca z visoko strokovno izobrazbo in 1 vodilni uslužbenec (direktor), Vsi člani DS, obratnega DS, kakor tudi UO so č.lani SZDL in sindikata« Od izvolitve do konca leta je imel DS pet rednih in 1 izredne sejo, kar pomeni, povprečno 1 aeja na 3$ dni. Obratni DS je imel v istem obdobju 4 seje, kar je 1 seja na 52 dni« Upravni odbor pa je imel od svoje izvolitve do danes 14 rednih sej, kar je ,1 seja na 15 dni, Delavski svet je na zasedanjih obravnaval probleme v zvezi s proizvodnjo, nabavo in prodaje osnovnih sredstev, razširitvijo oziroma rekonstrukcijo podjetja, periodičnimi obračuni, inventuro, uvedbo novih delovnih mest, spremembo nekaterih tarifnih postavk, raznih pravilnikov; razpravljal je tudi o anuitetah, priključitvi oziroma osamosvojitvi o-brata II, o varnostno tehnični zaščiti itd. Za konkretne naloge in priprave materiala ins DS osem stalnih, komisij in to: HTZ komisijo, komisijo za osebne prejemke, komisijo za delovna razmerja, komisijo za norme, komisijo za prevzem, ocenjevanje in razhodovanje osnovnih sredstev, disciplinsko komisijo, komisijo za štipendije in požarno varnostno komisijo. Obratni DS ima štiri komisije in to: HTZ komisijo, komisijo za delovna razmerja, komisijo za norme, in disciplinsko komisijo. Delavski svet in upravni odbor pa imenujeta po potrebi tudi občasne komisije za pripravo raznih predlogov ali izvedbo posameznih nalog, V stalnih komisijah je angažirano skupno 54 članov kolektiva. Na seje DS in UO so bili poleg vodilnih oseb v podjetju vabljeni tudi predstavniki političnih organizacij v podjetju (sindikata, ZK in mladine), predsedniki komisij in drugi poročevalci. Za seje DS in UO je bil po možnosti, zlasti v zadnjei obdobju, pripravljen material, ki se je skupno z dnevnim redom pred zasedanjem razdelil med člane DS, da ga preštudirajo in se tako pripravijo na zasedanje. Na zasedanjih DS so obravnavali naslednje najvažnejše jzadeve in 30 bili sprejeti tile najvažnejši sklepi; Ker bombažne statve, ki smo jih prevzeli od bivše Tkalnice v Šmihelu, niso odgovarjale našim potrebam, je bil sprejet sklep, da se prodajo, namesto njih pa se nabavi 6 novih volnarskih statev. Prav tako naj se odproda stare volnar-ske statve, ki ne odgovarjajo več našim potrebam, namesto njih pa se nabavijo nove statve. Potrebna sredstva bomo dobili del no od prodaje statev in iz kredita za serijsko opremo. Tako je bilo nabavljenih 20 novih volnarskih statev. Plan proizvodnje za leto 196o je predvideval realizacijo 2,6oo,ooo.ooo.- din. Na predlog sindikalne organizacije pa je bil interno povečan na 3 milijarde. S tem v zvezi je bil popravljen tudi količinski plan tkanin. To povečanje je bilo možno zaradi instalacije novih strojnih kapacitet v tkalnici in dviga storilnosti po uvedbi plačevanja po učinku. Delavski svet je na svojih zasedanjih večkrat razpravljal o razširitvi podjetja. Perspektivni plan razvoja našega podjetja predvideva povečanje bruto produkta od planiranih v letu l96o 2,600,000.000 na 6 milijard 5o milijonov v letu 1965. S tem v zvezi je bil izdelan program rekonstrukcije, ki predvideva zgraditev nove predilnice česane preje v Novem mestu. Ta predilnica bi izdelovala tkalsko prejo za naše potrebe kakor tudi za potrebe ostalih tkalnic v severozapadnem delu naše države. Obstoječa predilnica česane volnene preje v Metliki pa naj bi se specializirala na izdelavo trikotažne preje, S tem bi se dvignila proizvodnost posameznih obratov podjetja, Ker so pri uresničevanju tega programa nastale razne težave pri finansiranju, je DS sprejel tudi vzporedni program rekonstrukcije, ki predvideva le delno povečanje kapacitet predilnice česane preje, večje povečanje kapacitet pa je predvideno v tkalnici in apreturi. Sprejet je bil tudi sklep, da zaprosimo za podaljšanje odplačevanja anuitet, ki jih mora podjetje plačevati za najete kredite za nabavo strojne opreme v Metliki in poveča -nje obratnih sredstev za ta obrat. Naša vloga je bila ugodno rešena. Odplačevanje anuitet je bilo podaljšano cd treh na šest let. S tem v zvezi so se sprostila finančna sredstva, ki smo jih imeli pripravljena za anuitete v letu 196o. Investicijska banka pa nam je vrnila tudi že v začetku leta 1960 vplačane anuitete pod pogojem, da del teh sredstev posodimo investicijskemu skladu ObLO Novo mesto. Zato je DS sprejel sklep, da posodimo imenovanemu skladu skupno 17,000.000 in to: 9,000.000.- za nabavo likalnih strojev za Industrijo perila, 3,000.000.- za gradnjo motela v Otočcu, ostalo pa za komunalno gradnjo v Novem'mestu. Nadalje je DS sprejel sklep, da se dotira Občinskemu ljudskemu odboru Metlika 3,000.000. za gradnjo pekarije. Preostala sredstva pa naj bi se porabila za finansiranje gradnje poslovnih prostorov, ki so nam nujno potrebni, saj delamo v istih prostorih kot pred leti, ko je znašal kruto produkt podjetja 800,000.000.- din, sedaj pa se je povečal za 24o fo. Nadalje je nujno potrebno nabaviti nekaj novih strojev, s katerimi bomo lahko izboljšali kvaliteto naših izdelkov. Ker ni možnosti izvedbe rekonstrukcije po prvotno zamišljenem načrtu, se je DS kasneje odločil na etapno rekonstrukcijo, V prvi etapi nani je .uspel'.- a GhNSRAL EXPURTOM na -praviti aranžman v znesku 0 io2»cco* To posojilo bomo odpla -čali z uslužnostnim predenjem česane preje s tujo surovino« S tem kreditom bomo nabavili naslednje nove stroje; 2 prstenčeva stroja 2 sukalna stroja 1 vigore aparat s sušilnico 1 dublirni stroj 1 apara za oa ovan j e križnih navi krov 1 intersecting. Za plačilo carine se oodo uporabila prosta, sredstva podjetja. Stroji 'bcuo predvidoma dobavljen: in montirani v III, četrtletju 1961, leta, Delavski svet je na svoji redni seji dne 7 * septembra 196o razpravljal o proizvodnem planu za leto 1961, kot ga je predlagal UG podjetja. Sprejet je bil naslednji proizvodni plan; loc,ooo m2 volnenih mikanih tkanin 200.000 m2 pclčeeanih tkanin 500.000 m2 česanih tkanin 23o t mikane preje 45o t česane preje Finančno pa je v letu 1961 predvidena realizacija v.višini 3 * 4347600,000din. Plan predilnice česane preje predvideva zmanjšanje količine v primeri z latom 1960, to pa zaradi izdelave višjih Številk preje kot v preteklem letu, Plan izdelave mikane preje je isti kot v letu 1960, plan tkalnice oziroma apreture pa predvideva večjo proizvodnjo česanih in manjšo proizvodnjo mikanih tkanin v primerjavi z letom I96o„ Na zasedanjih DS se je razpravljalo tudi o proizvodnih problemih ter o periodičnih obračunih proizvodnje. Po analiziranju proizvodnje, ugotovljenih pomanjkljivostih in uspehih so bili sprejeti ustrezni sklepi tako, da je bil cilj,ki je bil postavljen v začetku leta 1960, tudi dosežen. Zaradi dotrajanosti tovornega avtomobila je bil sprejet sklep, da se ga razhoduje in nabavi nov tovornjak tipa _8- DSUTZ. Nadalje je bil sprejet sklep, da se odpro'da osebni avto FIAT 1100, ki je že v slabem stanju, namesto njega pa se kupi nov osebni avto FIAT 2100. Oba avtomobila se pla -čata iz amortizacije. Po sklepu DS se je pristopilo k adaptaciji menze v Novem mestu, ker kapaciteta kuhinje ni več zadostovala potre-kai£. Povečali in preuredili so kuhinjo in menze ter nabavi -li novo opremo. Sklenjeno je bilo tudi, da se menza loči iz obračuna podjetja, vendar da se cene hrani ne dvignejo. Predvidena izguba se bo krila po sklepu DS. V obratu II v Metliki se je pristopile po sklepu DS k preureditvi nekaterih prostorov in postavitvi nove vratarnice. V tako preurejenih prostorih se bo uredila menza za potrebe tamkajšnjega kolektiva. Zaradi urbanističnega načrta, ki predvideva posta -vitev novih tovarniških prostorov za tovarno ravnega stekla in tovarno električnih naprav v neposredni bližini našega podjetja, ter zaradi predvidenega povečanja poslovnih objektov našega podjetja, se je prenehalo s pripravljalnimi deli za ambulanto. Predvideva se gradnja večjih ambulantnih prostorov, ki bodo služili vsem industrijskim podjetjem v Bršljinu. Ker se bo z gradnjo predvidoma pričelo šele čez nekaj let, mi pa ambulanto nujno potrebujemo, je bil sprejet sklep, da se po izselitvi tov. Ivančiča začasno urede ambulantni prostori v stanovanju, ki ga sedaj on uporablja. Garderobni pro -stori in potrebne kopalnice, ki so bile mišljene v novi Stavči ambulante, pa se bodo zgradile ob novih poslovnih prostorih, ki jih bomo pričeli graditi letošnjo piomlad. Na pobudo sindikalne organizacije sta upravni odbor in DS razpravljala o organizaciji izobraževalnega centra v Podjetju. Sprejet je bil sklep, da se izobraževalni center oimprej ustai cvi ter nastavi primerno ossbo, ki bo center vodila, Te osebe pa trenutno še nimamo. Uvedlo se je tudi novo delovno mesto inštruktorja v tkalnici ter na to mesto Postavilo dve tkalki z daljšo prakso, ki bosta poučevali nove delavce v tkalnici. Poleg tega je UO sprejel sklep o štipendiranju potrebnega strokovnega kadra. Delavski svet je na svojih sejah sprejel tudi sklep 0 uvedbi novih delovnih mest, ki so bila potrebna v zvezi z razširitvijo podjetja, oziroma delitvijo dela. Popravljenih, je bilo tudi nekaj tarifnih postavk, predvsem za skladiščnike. Sprejeti so bili tudi naslednji pravilniki: Pravilnik o HTZ, požarnovarnostni pravilnik in poslovnik o de-™ lu disciplinske komisije, Ponovno so bila dopolnjena tuli pravila podjetja, ki pa jih kljub neštetim urgencam še do danes nismo prejeli od ObLC Novo mesto, čeprav je od prvotne predložitve pravil v potrditev minilo že skoro dve leti. DS je odobril tudi več dotacij in to: Okrajnemu sindikalnemu svetu, Vajeniški šoli, Obč. odboru SZDL Novo mesto in Metlika za novoletno praznovanje kakor tudi sindikalnima podružnicama Ncvoteks v Novem mestu in v Metliki. Na izredni seji DSr ki je bila sklicana na zahtevo UO naše sindikalne podružnice, se je razpravljalo poleg drugega tudi o sklepu UO podjetja, ki je odredil, da se namesto ponedeljka 28,novembra 196o dela v nedeljo dne 27.novembra, da bi kolektiv imel tri proste dni. Po daljši in burni debati je bil sklep UO potrjen. Na tem zasedanju je DS razpravljal v zvezi s tednom varnosti tudi o higiensko tehničnem varstvu delavcev, ter sprejel Pravilnik in ustrezne sklepe, da se varnostno službo v podjetju še izboljša. ' Ugotovilo se je, da so se razmere v podjetju z nastavitvijo varnostnega tehnika bistveno isbolj -šale. Za potrebe gasilske čete v Novem mestu se je po sklepu DS nabavila nova brizgalna. Na zadnji seji je DS razpravljal tudi o takozvani trinajsti plači. Članom DS je bilo pojasnjeno, da pravilnik o nagrajevanju po učinku ne dopušča delitve kakih takih plač, ker so vsi člani kolektiva plačani po učinku, ter se presežki dela mesečno. Ker se je v zadnjem obdobju v Metliki veliko razpravljalo o odcepitvi oziroma osamosvojitvi obrata II, je o tej zadevi razpravljal tudi DS podjetja kakor tudi obratni DS in partijska organizacija v Metliki. Vsi so obsodili postopek odgovornih oseb ObLO Metlika, ki vodijo tovrstne diskusije, ne da bi vprašali za mnenje organe delavskega samoupravljanja ali člane kolektiva. Sprejet je bil’tudi sklep, da se ugotovi, kako obračunavajo proizvodnjo druga podret 3 o., ki j maj o avoje obrate -lo- v raznih občinah. Na pomoč pa naj se pokliče Zavod za organizacijo in revizijo v Mariboru, Zavod je izdelal predlog, ki je bil od naše strani v celoti sprejet, Po njihovih navodilih bomo v letu 1961 obračunavali proizvodnjo obrata II, 0 večini spredaj navedenih problemov je v potankosti razpravljal UO podjetja ter izdelal in predlagal DS ustrezne predloge v potrditev. Poleg tega je razpravljal in sprejel sklepe o potovanju v inozemstvo zaradi nabave novih strojev, o ugotovitvah zveznega tržnega inspektorata, izrednem popustu blaga, ki se slabo prodaja, itd, Na zadnji seji pa je UO razpravljal o uvedbi ekonomskih enot v našem podjetju. Predlog predvideva uvedbo šestih ekonomskih enot tc-r tri predračunske enote, Prav tako se je razpravljalo o Pravilniku o kvali -tetni normi za obrat tkalnica, ki ga je izdelala posebna komisija, Predlog za uvedbo ekonomskih in proračunskih enot kakor tudi pravilnik o kvaliteti bosta predložena na prihodnjem zasedanju DS v potrditev. Imenovana je bila tudi komisija, ki bo izdelala predlog za pravilnik o kvaliteti v predilnici če-spne preje. Veliko pozornosti je UO na svojih sejah posvečal proizvodnosti in kvaliteti izdelkov. Večkrat je analiziral delo posameznih obratov ter sprejel ustrezne sklepe, da se dvigne proizvodnost kakor tudi kvaliteta izdelkov. Ker je kil v mesecu juniju procent izdelkov II, in III. kvalitete v tkalnici iznad postavljenih normativov in je UO ugotovil, da je vzrok v premajhnem prizadevanju nekaterih odgovornih oseb v tkalnici, je v smislu Pravilnika o plačevanju po eno-ki proizvoda odredil, da se odgovornim ne obračuna koeficient, ki je v pravilniku predviden za ta delovna mesta. Razpravljalo se je tudi o prošnji delavk, ki so vezane na prihod na delo z vlakom. Želji vseh delavk ni bilo Mogoče ugoditi, ker je večina delovnih mest vezanih na delo v dve oziroma treh izmenah. Obratni DS je na svojih zasedanjih obravnaval predvsem naslednje zadeve: Ker je pretežna večina članov kolektiva obrata v Metliki brez potrebnih delovnih izkušenj, je nujno organizirati. at rokovne tečaje. Mojstri in preddelavci pa. morajo #osvetiti vso pažnjo pri priučevanju na delovnem mestu, Ker nimamo potrebnih prostorov, kjer bi se vršili strokovni tečaji, je bil sprejet sklep, da se s tečaji počaka še toliko časa, da se uredijo prostori menze, kjer bodo tečaji. Zadeva je tik pred uresničitvijo. Veliko pažnjo je obratni DS posvečal proizvodnji in kvaliteti. Ker je bil proizvodni.plan za leto 196o zelo visok, je bilo sprejetih več sklepov, da bi se plan dosegel,Tudi kvaliteta proizvodov večkrat ni odgovarjala. Obratni DS je vse to analiziral ter ugotovil, da je tu včasih krivda na materialu, večkrat pa so krivi slabe kvalitete delavci in to običajno vedno isti. Sprejet je bil tudi sklep, da se tem delavcem posveti vsa pozornost ter se jih ponovno opozori na njihove napake. Če se ne popravijo, naj se jih premesti . Več pažnje je treba posvetiti tudi disciplini pri delu, ker le na ta način bodo doseženi potrebni uspehi. Organizirala se je tudi priprava in delitev malice v času delovnega odmora. Zaenkrat so to hladna jedila, ko pa bo urejena kuhinja in menza, se bo kuhala tudi topla malica in kosilo po primerni ceni. Ena izmed sej je bila posvečena požarno varnostni službi in HTZ zaščiti. Sprejet je bil tudi požarnovarnostni pravilnik in dane smernice za organizacijo prostovoljne industrijske gasilske čete v obratu II. Obratni DS je nadalje razpravljal o periodičnem obračunu za 9 mesecev ter o obveznosti podjetja pri vračanju najetih kreditov za obrat II v Metliki. Ugotovilo se je, da bi obrat v Metliki pri sedanji proizvodnji sam lahko odplačeval svoje obveznosti šele v 11 in pol letih, zato je nujno združenje sredstev celotnega podjetja, da bodo obveznosti pravočasno pokrite. Nadalje se je razpravljalo o nabavi surovin, izdobavi preje naročnikom ter obveznostih podjetja do družbe. Živahna razprava se je vodila tudi o govoricah o osamosvojitvi obrata oziroma priključitvi k podjetju "Beti". Članom obratnega DS je bilo pojasnjeno stališče DS podjetja, ki je proti osamosvojitvi ali priključitvi. Težnja vodstva našega gospodarstva je, da se podjetja jačajo in svojo proizvodnjo specializirajo, ne pa da se razcepljajo in s tem slabijo svojo proizvodno in finančno zmogljivost- Obratni delavski svet se s stališčem DS po'djetja popolnoma strinja ter zahteva, da se z ozirom na razne neutemeljene očitke,ki so bili izneseni na raznih zborih volivcev in drugod na račun podjetja oziroma obrata v Metliki, stvari najprej preverijo in se prikaže kolektiv v pravi luči. Obratni DS je sprejel tudi sklep, da celoten kolektiv dela eno nedeljo, ves zaslužek tega dne pa se odstopi za gradnjo fizkultumih objektov v Metliki. Člani organov delavskega samoupravljanja so v pre ~ teklem obdobju pokazali zanimanje za razvoj podjetja. Pri tem so se zlasti izkazali člani UOy kar dokazuje tudi udeležba na sejah, ki je bila povprečno 9o$* Vsi izostanki članov so "bili opravičeni (dopust, bolezen ali neodložljivo delo/. V razpravo so živahno posegali ter stavljali svoje predloge in pripombe. Te živahnosti pa na DS včasih ni bilo. To je zlasti očitno pri razpravljanju o proizvodnem planu in širjenju podjetja. Temu pa ni vzrok nezainteresiranost, temveč pre -majhna razgledanost članov DS. V razpravah, ki so bile njim bližje, so živahno sodelovali ter stavljali svoje predloge. Včasih so nekateri člani gledali skupne probleme preozko ter iskali le lastne koristi. To je bilo zlasti očitno pri razpravi o nadomestilu dela za 29.november, koriščenje tovornih avtomobilov, obdarovanju otrok za Novo leto in pri razpravi o takozvani trinajsti plači. v Člani obratnega DS so pokazali veliko iniciativo pri reševanju problemov in vodenju obrata kljub temu, da še nimajo dovolj izkušenj v družbenem upravljanju, saj je obrat sele pričel obratovati ter ogromna večina članov kolektiva kale or tudi članov obratnega DS še ni bila nikoli v delovnem razmerju in tako nimajo tistih izkušenj kot jih imajo starejša podjetja. Obratni DS je bil prvič izvoljen v letu 196o ker ima trenutno malo pristojnosti, ki jih bo pa potrebne v bodoče večati in tako dati pravi poudarek demokratičnosti pri vodenju podjetja. c^ Vodstvo podjetja V poslovnem letu 196o so v skladu s sklepi DS in DO, družbenega plana in zakonskih predpisov vodili upravo pod -0*5 +ja naslednji vodi 1 ni uslužbenci: 1./ Stanislav Dolenc, direktor, Dvor j- '1'ent. vodja finančnega sektorja, 3. / Uranj o Kelner, vodja tehničnega sektorja in 4. / Udovič Jože, vodja, splošnega sektorja. 3./ Podatki o družbenem standardu Za "boljši družbeni standard, skrbi v Kovoteksaa. 'tako uprava kot sindikalna organizacija. Menza, ki je bila že prilično urejena, je dobila čisto novo lice. Sedaj je urejena tako, da so delavci lahko hitreje in bolje postreženi. Hrana postaja vedno kvalitetnejša in izdatnejša. Uvedel se je sistem samopostrežbe, zato lahko delavci, če šele, dobe malo več ali manj enolončnice. Postrežba pa je veliko hitrejša kot pa pred samopostrežbo. Kad menzo se ravno sedaj -pripravljajo prostori za ambulanto, ki bo že v pičlih dveh mesecih začela sprejemati paciente. S tem se bo veliko pridobilo na času, ki ga naši ljudje izgubljajo s čakanjem v Zdravstvenem domu. Tudi za prijeten dopust se je sindikat potrudil, da bi ga koristilo čim več članov kolektiva. Dom na morju se je izpopolnil, tako da je v letu 196o koristilo dopust kar 222 članov kolektiva ter njihovih svojcev. V bodoče se namerava dom adaptirati in s tem pridobiti toliko postelj, da bo letno lahko koristilo dopust Še 90 članov. Sindikalna organizacija se je zanimala tudi za graditev doma na Gorjancih. Mogoče bi nekateri člani koristili dopust raje na Gorjancih kot na morju, in tudi na masovnem sestanku je bila izražena ta želja. Če bodo na razpolago potrebna finančna sredstva, se bo začel graditi dom tudi v domačem kraju. Za razvedrilo članov kolektiva smo sklenili pogodbo 2 1jubljanskim Mestnim gledališčem, ki nam letno uprizori 7 do 9 predstav. Tako imajo tudi naši delavci priliko obiskovati res kvalitetne predstave. Tudi za strokovno razgledanost delavcev in mojstrov se je poskrbelo s tem, da se je priredilo več predavanj in organiziralo strokovni tečaj za mojstre, ki so mu1lahko prisostvovali tudi delavci. Sindikalna podružnica, je priredila tudi kuharski tečaj, kjer se dekleta učijo modernega gospo-e dinj stva. V nekaterih primerih je odbor sindikata uvidel,da so nekateri elani potrebni gmotne podpore, zato jim je bila podeljena denarna podpora, posebno otrokom umrlih članov kolektiva. Še bi lahko naštevali, kaj vse se je nudilo članom kolektiva. Potrebno je, da se jim nudi več in več, da bodo vedeli, zakaj delajo, saj le tako bo njihovo delo vestno,kvalitetno in kvantitetno. 4. / Podatki o zavarovanju sredstev V skladu s predpisi o obveznem zavarovanju osnovnih in obratnih sredstev ima podjetje sklenjeno zavarovanje z DOZ-om Novo mesto. 5. / Podatki o pregledih in revizijah V letu 196o je bilo v tovarni NPVCTšiKS več komisij, ki so pregledale delo in naprave na različnih delovnih področjih. , a) Komisija za pregled zaključnih računov je izvršila tanjši popravek gl. odločbe SDK Fi-17l/4-6o z dne 2. 6. IS60 za leto 1959. Ta popravek je bil preknjižen v poslovnih knjigah v prvem polletju 1960. b) Komisija za pregled zaključnih računov je izvršila tudi pregled zaključnega računa za leto 1959 priključenega podjetja TKALNICA Novo mesto. Odločba o tem je bila izdana dne 3. II.1960, štev. Fi-983/l-196o. c) V mesecu novembru 196o smo ponovno zaprosili Zavod za organizacijo in revizijo Maribor za sodelovanje pri nameravanem uvajanju obračuna po ekonomskih enotah. Tako nam je zavod izdelal poročilo za pripravljalna dela, čigar realizacija pa še do danes ni izvršena. Komisija, imenovana v tej zadevi od UO, ne more nadaljevati z delom pred sestavo ustreznih planov za posamezne proizvodne oddelke.' Istočasno smo z ozirom na problematiko, ki jo povzroča ObLO Metlika z nemogočimi zahtevami po ugotavljanju in delitvi dohodka, prosili ta zavod, da nam izdela strokovni predlog. Zavod je v svojem poročilu obdelal ta predlog, ki je bil že v mesecu decembru 196o dostavljen ObLO Metlika,vendar še do sedaj ni z njihove strani nikakega pritrdilnega niii odklonilnega odgovora«. d) V času popisa, ki se je vrč 1.1 v okviru zaključevanja poslovnega leta 19 6c, so bili s strani KB izvršeni trije Pregledi in to-v vsaki fazi poteka popisa. Bistvenih ugotovitev po teh zapisnikih ni bilo, ker se je delo odvijalo skladno s tozadevnimi predpisi,, e) Zvezni trzni inšpektor je več dni pregledoval celotno poslovanje prodajnega oddelka in skladišča gotovega blaga. Ugotovil je, da je poslovanje v glavnem urejeno v smislu Predpisov, razen manjših dopolnitev, ki jih je treba vskladiti s predpisi JUS-a. Prav tako emo imeli periodične preglede Občinske tržne inšpekcije za prodajo blaga kakor tudi cen in ostalih plačilnih pogojev. f) Tudi s strani Tajništva za delo ObLO Kovo mesto so bili izvršeni trije pregledi. Pri tem ni bilo ugotovljenih hikakih nepravilnosti. II« Strokovni del 1./ Gospodarjenje z osnovnimi sredstvi in spremembe osnovnih sredstev .Za pregled in evidenco osnovnih sredstev vodi podjetje register in nekopirno kartoteko. Vse spremembe, ki so se izvršile v letu 196o kakor tudi odpisi za to leto, so spro-te-ieni v tej evidenci, 0 vseh spremembah je v smislu zakona o sredstvih odločal DS, Stanje osnovnih sredstev: ^snovna vrednost Cdpisi Sedanja vrednost Investicije v teku Denarni del osnovnih sredstev A^-ortizaci ja XII. vplač. v 1. 1961 Skupna vrednost per 31. 1?« 196o 1.171,914.795.-__413.238,836,- 758,675.959.- 718.915.- 49,456.524.-____4,432.821.- 813,284.219,- / Viri osnovnih sredstev: Sklad osnovnih sredstev 536.71o.937, Investicijska posojila za osnovna sredstva 268,o9o.3I9;~ Dobavite a. ji za osnovna sre dstva 9,623.ol3.- 814,430.269.- Interno finansiranje osnovnih sredstev -____1,146.o5o Skupaj: 813,284.219.- 2e/ Dosežena proizvodnja in proizvodnost Proizvodnja: Inodllnica mikane pre j e Mikana preja Nm 7,5/1 Ufedilnica česane preje: v- Sesana preja Nm 32/1 Ikalni c. a SOO votki Mikanih tkanin: Sesanih tkanin: m tek, m tek. °^upno m tek. ^ikanih tkanin m2 : esanih tkanin m2 : SkuPno m2 I lan Dej . Indeks 23o«ooo kg 3o4.774 kg 132,51 /o 54o. ooo kg 540.537,99 l00,l0 fo 75o,ooo 883,471 117,8 /o 193.ooo 2o7»ooo 21o.885,2o 228.6o2,3o lo9,27 1° llo,44 1» 439.487,50 263»ooo 287*000 287.9oo,73 324.510.96 lo9,47 1o 113,o7 1o 612.411,74 žrvanje "Jersey" ^ ervan j e triko preje 32/2 5.96o,2o kg 26,ol6,- kg 2,286,ol5 23,15 Irediln i ca mi k an e__p re_ j e Izdelano preden s Preden na efektivno uro Predilnica česane preje Izdelano preden Preden na efektivno uro Tkalnica: Proizvedeno votkov Votko-v na efektivno uro 16,911,164 31,7o 383,471*000 2.369 Apretura: Proizvedeno: tkanin 439.487,5o m tek jersey 5.96o,2o kg triko preje 26.ol6 kg metrov in kg jersey na efektivno uro 3,31 3,/ Problematika in izvršitev nabave V letu 196o je bila od domačih surovin nabavljena domača merino in polmerino volna, medtem ko grobih volu nismo kupovali.. Pri vsej dobavljeni merino in polmerino volni je Podjetje koristilo regres in sicer I.600 din za 1 kg pri me-, rino oziroma 880, din za 1 kg pri polmerino volni.v smislu odloka o naj višjih prodajnih cenah za zgoraj imenovano volno. Vsa nabavljena domača volna je bila kupljena na aukeiiškem mestu in prevzeta od. "Zavoda za unapredjenje proizvodnje tekstil-ne industrije". Pri pranju te volne smo ugotovili, da se ugotovljeni randman ujema z deklariranim s strani zavoda. Reklamacij zaradi količinskih razlik ali odstopanja v finoči v Preteklem letu ni bilo. Oskrbovanje z domačo volno je potekalo normalno. Povprečna mesečna zaloga merino in polmerino volne v letu l96o je znašala II.83I kg baza prana, medtem ko je povprečna mesečna zaloga v letu 1959 znašala 25»369 kg baza prana. Poleg domače volne je bila v letu 196o nabavljena stanična volna, ki jo proizvaja "VISKOZA" Ložnica, Povprečna mesečna zaloga stanične volne v letu 1960 je znašala 11*299 kg, v letu 1959 Pa 28.074 kg. Vsa stanična volna je bila dobavljena po pogodbi na naš odpoklic tako, da so posamezne pošiljke prispele pravočasno. Zaradi tega podjetje med letom ni imelo prekomernih 2alog. Nabava in poraba surovin v letu 1959 in 196o v kg 1960 1959 Volna domača prana 27.149 kg 22.873 kg Volna inozemska prana 61.268 kg 46,588 kg Volna stanična 52.2o4 kg 55.922 kg Umetna vlakna 14.787 kg 12.8o3 kg Mešanec 593.596 kg 274.235 kg Ostali material • Pri nabavi pomožnega materiala in pomožnih sred- štev iz domačega tržišča podjetje ni imelo večjih težav. Posamezne inozemske pošiljke pa so prihajale često zelo kasno kljub temu, da so bile pravočasno naročene. Iz uvoza smo v preteklem letu prejeli sledeči material: mikalno okovje,ža-gasto žico, delilno jermenje, električne nitne zaustavijalce, signalne žarnice, razpenjalce, vlačilce, nerjavečo pločevino, galove verige in rasne rezervne dele za posamezne stroje. Skozi celo leto smo uvažali razna barvila, katerih dobavni roki so bili če.:to prekoračeni. Nepravočasna dobava posameznih artiklov iz uvoza je nastala v glavnem zaradi zavlačevanja pri zamenjavi deviz, na kar pa podjetje kot naročnik ni imelo nobenega vpliva. Zaloke surovin v kg v letu 196o in 1959 196o 1959 Volna domača prana 11.831 25.369 Volna inozemska prana 19.673 13.538 Volna stanična 11.299 28.o74 Umetna vlakna 3.888 15.891 mešanec 6o.o53 34.159 4./ Dosežena realizacija V času od .1., 1. I96o do 31,12.1960 smo prodali z vsemi odbitki za 2.893 5 6.12 „ 880 , din tkanin in česane volnene pne j e, Od skupne realizacije tkanin in česane volnene preje je bilo prodano tkanin za 1»425,091*348 din in prav tako tudi česane volnene preje za din 1.468,521.532« Iz dinamike prodaje po mesecih se lahko ugotovi, da se prodaja blaga ne vrši v vseh mesecih leta enako zaradi tega, ker je volneno blago sezonskega značaja, ha bi bila prodaja in realizacija blaga po planu dosežena in presežena,zavisi od izbire vzorcev kakor tudi kolekcij , po katerih se blago prodaja trgovskim podjetjem, t,j, letajlistom in grosistom ter preko njih potrošnikom. Iz večletne prakse smo ugotovili, lo, 6 39,4 lo 5./ Analiza finančnega poslovanja A) Podjetje Z omenjenimi rezultati proizvodnje in realizacije je bil finančni plan podjetja izvršen takole: Celotni dohodek in dohodek: Plah Izvršitev 1° 1./ Celotni dohodek 2,6oo.ooo 3,094.293 119 2./ Poslovni stroški 1,522.574 l,896.24o 125 3./ Prometni davek 195.000 3o2.617 155 4./ Dohodek 882.126 895.433 lo2 Iz tega pregleda se vidi porast realizacije z ozirom na plan za 19 i°* To je rezultat predvsem novoinstaliranih kapacitet (statev) v tkalnici, poleg tega pa tudi povečana proizvodnost, ki gre v dokajšnji meri na račun nagrajevanja po enoti proizvoda, ki je bil uveden v preteklem letu. Poslovni stroški so v razmerju s povečano realizacijo porastli za 6 %, kar je predvsem rezultat višjih cen surovin, delno pa tudi neekonomičnega trošenja materiala v proizvodnji in režiji, Zmanjšanje poslovnih stroškov oziroma boljšega izkoriščanja in prihrankov materiala bi bilo zato nujno stimulirati. To Pa bomo dosegli samo na ta način, da pri nagrajevanju upoštevamo poleg količinske proizvodnje in kvalitete tudi rezultate iz naslova poslovnih stroškov. Z ozirom na to je nujno, čim-Prej pristopiti k obračunu po ekonomskih enotah, da se tako izkoristijo vse možnosti ustvarjanja večjega dohodka gospodarske organizacije. Skladno s povečanjem dohodka kot rezultatom tanjših poslovnih stroškov se bodo lahko delavcem izplačevali večji osebni dohodki. Odstopanje pri prometnem davku kar za 35 1° je pripisati sjiremenjeni strukturi realizacije v korist večje reali-Zacije tkanin iz česane volnene preje. Doseženi dohodek je torej povsem rezultat povečanja Realizacije, poslovnih stroškov in obračunanega prometnega lavka. V tem dohodku pa je predhodno že obračunana prenesena zguba iz leta 1959 priključenega podjetja "Tkalnica" Novo ^esto v znesku 6,99o.o55.~. Po obračunu prispevka iz dohodka družbi je bil ustvarjen čisti dohodek, dosežen v znesku din 4ol,329.675.- 7 tem znesku je sapopaden tudi posebni delež, ki po posebnih predpisih pripada gospodarski organizaciji v znesku din ll,lo3.368. V svrho ugotovitve in analize glavnih ekonomskih rezultatov se podaja naslednji pregled: Ekonomski rezultati poslovanja Uči nek Produktivnost Ekonomičnost • > tsj oj © ca ca • • -PT3 rt N t> • P :R D:R P :T D:T • CD O m rt 0 p rt H O > N rQ ca rt-rt 0 ca ncs-n ca rt N O H H ©0 ^ •H CD TO CD -H rt rt O rt\ p ra coa ft D R 1 2 3 4 Enota mere mil. ^96o mil..štev. mil 000 am 000 am kf kf Poseženo 3.094 895 655 16o7 ' 4,724 1,366 1,92 o,56 1959 doseženo 2.238 671 554 15o4 4,o4o 1,211 1,49 1,45 Indeks 1:2 I38 133 118 lo7 117 112 129 124 Osnovni proporci poslovne politike pa so naslednji: Struktura delitve Indeks °elotni dohodek 2.238 ■^°sl.stroški DPP pohodek trisp. iz doh. '-'isti dohodek 1959 mil. / 1o 1o 196o mil. lo 60:59 2.238 loo 3.o87 loo 138 1.323 59,2 1.889 61,2 142 244 lo, 9 3o3 9,8 124 671 29,9 loo 895 29 loo 133 239 432 35,6 64,4 494 4ol 55,2 2o7 44,8 93 Prednji pokazatelji v indeksih odgovarjajo dejanskim •^szultatom poslovanja z izjemo prispevka iz dohodka in čistega dohodka.Ta dva elementa izvirata v letu 1959 iz spremenjene sinukture delitve dohodka zaradi dejstva, da je bilo podjetje v času od 1. 1. 1959 do 3o. 4. 1959 v poskusni proizvodnji in 83 za ta čas ni obračunaval prispevek iz dohodi::.. Poslovna politika delitve čistega dohodka pa je nasledil j a; Struktura delitve Indeks kisti dohodek 1959 mil JUI * loo $> 19 60 mil 4.0.1 _ 1° loo * 93 k. Osebni dohodki 169 39 loo 227 57 loo 134 Do viš. po tarif.post, 139 82 168 74 121 kad tarif.post. 3o 18 59 26 197 S. Skladi 263 61 loo 174 43 loo 66 Rezervni fond 16 6 18 lo 112 Skup.rezer,f. 2 1 4 3 2oo Nerazp.sred. 245 93 152 87 62 Takšen predlog delitve čistega dohodka je sestavljen na podlagi potreb podjetja skladno s tistim delom zakona o sredstvih, ki govori o dobrem gospodarjenju. To nam potrjuje prikaz v prejšnjih tabelah, saj je povečanje osebnih dohodkov 2 indeksom 134 skoraj v skladu s povečanim dohodkom z indeksom c03, kljub tomu, da so se takozvani osebni dohodki nad tarifno postavko povečali v primerjavi z letom 1959 skoraj za dva-krat (indeks 197). Takšno povečanje je v skladu z doseženimi nezultati in obračunano po obstoječem pravilniku o nagrajevanju po enoti proizvoda. Ostanek čistega dohodka je v predlo-oU bilance zajet kot nerazporejena sredstva in bi se ostanek ~° kritju anuitet razporejal sproti na ustrezne sklade,'nek; -nadno pa po potrebi. Takozvana že angažirana sredstva za odbacilo anuitet obstoječih investicijskih posojil pa znašajo: za odplačilo v 1. 1961 skupaj osnovna sredstva 457,149.747.- 66,154.o34.- ^°ratna sredstva __ 39o,000,000.- 74,316.919.- rodstva skupne porabe 36,5oo.000.- 4,374.874.- S k u p a j 883,649.747.- 144,845.827,- -25« Poleg ostanka nerazporejenih, sredstev ho podjetje v letu 1961 ustvarilo še nekoliko sredstev iz naslova amortizacije, prodaje, osnovnih sredstev itd*, tako da bodo znašala vsa razpoložljiva sredstva v letu 1961 predvidoma: Nerazporejena sredstva iz bilance Nerazporejena sredstva iz leta 1959 stanje 2o/2-1961 Amortizacija prosti del stanje 11/2-1961 Amortizacija blokirani del stanje 11/2-1961 Amortizacija za 9 mesecev 1961 cca Denarni del osn.sredstev stanje 27/1-1961 Denarni del skupne porabe stanje 19/2-1961 Garancija pri JIB vračilo Prodana osnovna sredstva Skupaj 192,3o4.3o8,- 41,035.395.- 4,137.915.- 9,877.381.- 40.000. 000 .-19.961.- 529.148.- 4,727.5oo.- 13.843.000. - 266,475.oo7.- Upravnemu odboru oziroma DS se predlaga, da se zaenkrat razporedijo samo sredstva, ki so po prednjem pregledu potrebna za plačilo anuitet in pa ustrezni del za izvršitev pripravljalnih del za gradnjo skladiščnih prostorov. Ta predlog se utemeljuje s tem, da je izgradnja skladiščnih prostorov Pogojena za izvršitev prve faze rekonstrukcij e, za kar bodo podjetju že v kratkem času odobrena sredstva pri Jug. banki za zunanjo trgovino. Ves ostanek nerazporejenih sredstev naj Di se, kot je že omenjeno, razporejal naknadno s predpostavko, Ga se pri tem nujno upoštevajo potrebe, o katerih je že raz -pravljal DS. Ta ukrep je zelo umesten vse dotlej, dokler podjetju ne bodo znani vsi predvideni gospodarski ukrepi, ki pa Dodo veljali že 1/1-1961. Do takrat nam bo znana tudi situacija glede sredstev za gradnjo stanovanj, katera se namerava Sajeti kot posojilo. \ , b) Prodajalna V prodajalni je bil v letu 196o dosežen promet v vrednosti din 163,3o2.ooo. V primerjavi z letom 1959 se je Promet povečal za cca 19 $. Struktura prodanega blaga je že razvidna v prejšnjem poročilu in znaša: a) Prodaja blaga matičnega podjetja din 1o5,285.296 1) regularno blpgo 11,283.299 2) ostanki oz.blago s popustom 94,ool.997 b) Prodaja blaga ostalih dobaviteljev 58,ol7*ooo Razmerje prodaje blaga znaša torej 64:36. Poleg upoštevanja vloženega truda zaposlenih v prodajalni gre zasluga za tak promet predvsem na račun prodaje ostankov blaga matičnega podjetja, katerih plasman ni težak. Doseženo realizacijo povečujejo izredni ,dohodki, ki se nanašajo na koriščenje kasaskonta pri puačilu računov in inventurni viški. Za vse artikle določa podjetje prodajno ceno na ta način, da dovoljuje prodajalni pribitek marže 6fi. Po predloženem predlogu zaključnega računa lahko ugotovimo, da je pribitek na ceno zadosten tudi kljub kritju 3 i° občinskega davka in da se lahko ustvarja sorazmerni dohodek. Po kritju prispevka iz dohodka in obračuna posebnega deleža znaša doseženi čisti dohodek din 3,674.ooo. Predlog razdelitve čistega dohodka je v zaključnem računu izdelan tako, da se najprej v celoti pokrijejo obračunani in izplačani osebni dohodki po pravilniku o nagrajevanju po tičinku. Po izločitvi sredstev za obvezno formiranje rezervnega sklada prodajalne in rezervnega sklada občinskega ljudskega odbora se predlaga pokritje že odobrenega nakupa osnovnih sredstev s formiranjem sklada osnovnih sredstev. Ves ostanek čistega dohodka v znesku din 850.000 pa se naj bi po predlogu kolektiva prodajalne izločil za povečanje sklada obratnih sredstev prodajalne. III. Zaključek Zaključni račun, katerega sestavni del je to poslovno poročilo bazira na dejanskih podatkih iz knjigovodstva, ti Pa so vsklajeni z dejanskim stanjem po popisu, ki je bil izvršen per 31/12-196o. NCV' ukrepi v Gospodarstvu Novi ukrepi v gospodarstvu, ki se bodo uporabljali v letu 1961, prinašajo celo vrsto sprememb pri poslovanju gospodarskih organizacij, Ti novi ukrepi se pokažejo v vseh področji" , tako pri politiki cen, razdelitvi dohodka, raznih prispevkih, davkov na promet, obrestih in uvozno-izvoznih instrumentih. Zaradi lažjega razumevanja sprememb, ki se vršijo v naši panogi, bomo opisali nastale spremembe po novi shemi razdelitve celotnega dohodka. Celotni dohodek Celotni dohodek se formira kot pri dosedanji razdelitvi iz vrednosti realizacije in izrednih dohodkov ter se zmanjša za izredne izdatke. Tukaj je treba poudariti, da bo vsekakor prišlo do znižanja celotnega dohodka v panogi 124 (tekstilna industrija). Razlog za tako formiranje celotnega dohodka je v zmanjšanju cen tekstilnih proizvodov. Po gibanjih, ki jih povzročajo novi instrumenti razdelitve dohodka, uvczno-izvozni instrumenti in drugi, je ugotovljeno, da se v tekstilni industriji lahko zniža cene, ker so te bile do sedaj previsoke. Zaradi tega je prišlo do znižanja davčnih stopenj , kar mora vplivati na spremembo cen tekstilnih proizvodov in to s pni bombažni česani preji za 10 pri vseh bombažnih tkaninah za 10 $ pri tkaninah iz volnene Česane preje za 10 fo pri svilenih, rajonskih in sintetičnih tkaninah 10 ;7o pri tkaninah iz staničnih vlaken volnen.tipa za 25 pri konfekciji za 6 - 8 ( 10 ) $ V ostalih dejavnostih tekstilne industrije se bo -do cene v glavnem obdržale na dosedanji ravni, razen pri konoplji in proizvodnji iz konoplje, kjer se cene formirajo svobodno na tržišču. Amortizacija Stopnje amortizacije cenovnih sredstev gospodarskih 28-. organizacij v naši panogi so ostale na prejšnji ravni. Med« tem je bil izdan nov odlok o uporabi sredstev amortizacijo iz prejšnjih let, ki se po do sedaj veljavnih predpisih niso rac gl a koristiti (oziroma sc 'se koristila v določenih primerih). -o tem odloku bodo gospodarske organizacije uporabijale sredstva amortizacije po stanju na koncu leta 19co za poravnavo svojih obvez in tc. 1. / za izplačilo kreditov, dobljenih iz splošno investicijske- ga sklada; 2. / za pr ravnava, oz? roma zmanjšanje dolgov gospodarskih or- ganizacij zve o" m bankam. Znesek amortizacije iz prejšnjih let, ki se po do sedaj veljavnih predpisih ni mogel koristiti in ki ostane tu-po poravnavi navedenih obvez, se lahko po 1.1.1962 koristi po predpisih, ki jih bo izdal Zvezni izvršni svet. Davek na promet V zve z j. s spremembami v sistemu delitve dohodka gospodarskih organizacij, v cenah in pri zunanjih trgovinskih instrumentih, so predvidene spremembe tudi pri davku na pro-r‘st. Osnovne spremembe pri davku na promet proizvodov so iz-vr 'ene na podlagi kriterija, da se v principu ne plača tako imenovani medfazni davek na promet,temveč se ta prevali cd surovine in polproizvodov na kenene proizvode - v glavnem na artikle široke potrošnje. Tako je davek na promet za tkanine, predelane v konfekcijo, prevaljen na oblačila, namesto da bi plačan pri nabavi tkanine v njihovi ceni, Določeno je tudi, da se vpelje o, 5 '/° davek na poslovni promet, ki se plačuje od celotnega dohodka vseh dejavnosti. Posebna sprememba davka na promet v tekstilni industriji so zmanjšane stopnje davka pri; °ornbažnih tkaninah od 3o 7° na 26 cf°, ^igogns tkaninah od 10 na 6 i°, frotiru, sanitetsnem materialu, dekorativnih tkaninah iz "bombažnega in drugega tekstilnega materiala od 15 7° na 11 m, pni tkaninah iz umetne svile od 30 7° na 2-.. p, --utetičnih tkanifiah od 40 7° na 20 fo9 Pni trikotaži, nogavicah in po7-amentariji iz sintetičnih prediv 22 fo na 12 j, Druga taka isprememba je uvedla davka'na promet pri industrijski in obrtni proizvodnji oblačil ter perila in to t na oblačila iz volnenih in česanih tkanin 13 i° davka, na oblačila iz volnenih, vigogne in oel tkanin volnenega '-ipa 4 P davka, na. oblačila iz bombažnih sintetičnih in svilenih tkanin 12 jo isvka, na perilo iz vseh vvst tkanin za 13 j° davka. To pomeni, da bo konfekcija nabavljala tkanine v industriji brez davka na promet in pri prodaji gotovega obla-°ilnega prometa plačala davek na promet po preteznosti materija izdelave na osnovi zgornjih stopenj. Z ozirom na velike 2aloge metražnega blaga v konfekciji, da ne bi te plačale dv-a-? nnat davek, je sprejet sledeč sklep s Iz novo nabavljenih tkanin brez davka na promet izdelani oblačilni predmeti se podvržejo plačevanju novega davka na promet. i Za oblačilne predmete, izdelane iz tkanin, za katere že plačan davek na promet, se ne bodo uporabljale te dav -Cne stopnje v roku dveh mesecev. Smatra se, da v tem roku lahko predelajo tkanine, ki jih imajo na zalogi in jih prodajo« •^° izteku tega roka se bo plačal tudi za te oblačilne predmete dagek po gornjih stopnjah. Obresti na sklade v gospodarstvu \ Na vaa družbena sredstva, ki jih koristi gospodarska 0;rganizacija, se plača prispevek družbeni skupnosti v obliki obresti. Pod družbenimi sredstvi v gospodarstvu se razumejo sredstva poslovnih skladov, gospodarskih organizacij, poslovnih in kreditnih skladov bank in družbenih investicijskih skladov. Obresti na družbene investicijske sklade se plačajo na tisti del sredstev teh skladov, ki je dan na kredit gospodarnim organizacijam. Obresti se ne plačajo za čas,v katerem S6 vrči obračunavanje interkalarne obresti. Splošno obrestna 8 topnj a za sklade v naši panogi znaša šc vedno f> j * -3o- Obresti na ros o,j 1- a in _ in ej i ? t _ Banke so proste pri določevanju višine obrestne mo-re na posojila in kredite, toda ne morejo iti preko 'določene stopnje, ki jo določa Zvezna ljudska skupščina. Za gospodarske organizacije, k.i plačajo obre-mi na svoj posl’ ovni sklad po stopnji 6 /i (to sc vsa tekstilna podjetja) znaša najvišja stopnja obresti za posojila in kredite 10 fo, Na sredstva, ki jih gospodarska organizacija vlaga v banko, plača ta ooresti s tem, da stopnja ne more biti večja od 7 Prispevek iz dohodka gospodarskih org ar: izaci j Prispevek iz dohodka se bistveno razlikujejo od istoimenskega instrumenta v dosedanjem mehanizmu razdelitve. Ta baziika je sledeča; v dosedanjem sistemu razdelitve je prispevek iz dohodka določen na osnovi razmerja dohodka v primeri z minimalnim osebnim dohodkom, to je ostanek dohodka se je đe-p-1 preko minimalnih osebnih dohodkov, medtem ko se sedaj za-»-manje prispevka vrši iz celotnega zneska dohodka, to je eliminirajo se minimalni osebni dohodki kot merilo za razdelitev. Stopnja za izločanje prispevka je proporcionalna in eiiotna za Vsa podjetja in panoge ter znaša 15 1° sa vsa podjetja tekstil-rie panoge razen za industrijo konoplje in podjetij za proiz -/0dnjo ročno tkanih preprog, ki po odloku o prispevku iz dohod-r‘a gospodarskih organizacij ne plačajo prispevek iz dohodka. Prispevek iz dohodka je v celoti dohodek federacije ih služi za poravnavo proračuna iz skladov, s katerimi ona kavlja, V kolikor neka gospodarska organizacija ne ustvari iovolj čistega dohodka za izplačilo zajamčenih osebnih dohodov delavcev, gre razlika do polnega zneska dohodkov v breme Prispevka iz 'dohodka, to je zmanjša se prispevek dohodka v iistem znesku, za kolikor je nepokrit zajamčen osebni dohodek. Tukaj je potrebno omeniti, da se minimalni osebni aohodki ukinejo kot merilo za razdelitev izmed gospodarsko bbganizacij o in družbeno skupnostjo, vendar se pa pojavljajo v hovi obliki kot zajamčeni znesek osebnih dohodkov, ki se brez °zira na uspeh gospodarske organi sanijo zajamčen vsakemu zaposlenemu. Prispevek iz osebnega dchodka Od osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev se plačajo sledeči prispevki: !•/ Prispevek preračunom iz osebnega dohodka se plača po stopnji 15 /6 od bruto zneska osebnega dchodka. Od skupnega plačanega prispevka pred njegovo razdelitvijo na politično teritorialne enote se izdvaja najmanj io fo na račun prispevka za družbene sklade in šolstvo. Ta prispevek za šolstvo odgovarja prejšnjemu prispevku za kadre, ki se je izplačeval v breme poslovnih stroškov. To pomeni, da so v stopnji 157> prispevek proračunom lokalnih-enot občine in kraja ter republike in prispevek za šolstvo. ^•/ frispev ek za socialno zavarovanje se obračunava od bruto osebnih dohodkov po stopnji 24 Ta stopnja je na ravni tiste iz 196o. leta. V kolikor sredstva ustvarjena za zdravstveno zavarovanje v posamezni občini ne pokrivajo izdatke zdravstvenega zavarovanja, se predvideva možnost,da se za zavarovane osebe iz te občine uvede izredni prispevek, ki bi ga plačali zavarovanci iz svojih osebnih dohodkov. Izredni prispevek lahko znaša največ 1 i od netto zneska osebnih dohodkov. 3• / Iriruevek za stanovanjsko izgradnio_ se plačuje po stopnji 4 ,1 in to iz dela čistega dohodka izdvojenoga za osebne dohodke. ho sedaj so gospodarske organizacije ta prispevek plačevale iz prispevka iz dohodka, to je iz tistega dela, ki pripada družbeni skupnosti,, tako da ne bremeni sredstev podjetij. Potemtakem prispevki iz osebnega dohodka znašajo 43% cd bruto zueskov osebnih dohodkov. Pessben urispevek od izrednega dohodka Gospodarska organizacija, ki dobeže v letu 1961 izučen dohodek, vlača prispevek od izrednega dohodka in sicer 25 io. Gospodarska organizacija je dosegla izredni dohodek, c’e doseže razen sredstev za izplačilo določenih osebnih dohodkov delavcev še sredstva za sklade, ki presegajo 6 $ skupnih osnovnih in obrcanih sredstev, s katerimi razpolaga v letu, 2a katero deli dohodek, S določenimi osebnimi dohodki so mišljeni osebni dogodki delavcev obračunani na podlagi povprečnih osebni dohod -Kovj doseženih v preteklem letu v dejavnosti, ki ji pripada gospodarska organizacija, Ta prispevek je prispevek federacije in kot prehodni instrument predviden samo za leto 1961. Namen uvedbe tega prispevka je, da prepreči ustvaritev eventualnih pretiranih dooičkov posameznih podjetij v dobi uvajanja novih gospodarjih ukrepov. Prispevek investicijskim skladom Glede na zmanjšani znesek prispevka iz dohodka, ki 3e v celoti dohodek federacije, se uvede prispevek družbeni, investicijskim skladom po stopnji do 20,1 na ostanek čistega dohodka za'sklade. Do sedaj se je prispevek družbenim inve-sticijskim skladom plačal iz prispevka iz dohodka. Prispevek družbenim investicijskim skladom se plača investicijskemu skladu občine po stopnji do 10 ^ in investicijskemu skladu nepublike do 10 Ljudske republike določajo stopnjo prispevka v mejah prispevka, ki jim pripada. Okrajni ljudski odbor lahko v sporazumu z občinskimi ljudskimi odbori njegovega področja odloči, da se del prispev-investicijskemu skladu občine vnese v investicijski sklad °knaja s tem, da del prispevka, ki pripada občini, ne more bili manjši od 6,. % skupnega zneska prispevka, ki pripada občinskemu investicijskemu skladu. Prispevek republiškim in, občinskim rezervnim skladom To je nova oblika prispevka, ki se izloči iz iste osnove kot prispevek družbenim investicijskim skladom (iz dela cistega dohodka, namenjenega za poslovni sklad in sklad skup-j porabe). Sredstva skupnih rezervnih skladov občin in re~ PUblik morajo služiti za preskrbo izplačila osebnih dohodkov in sanacije podjetij. Z zakpnom se predvideva postopek za li-~vidacijo obstoječih rezervnih skladov, ki so služili v iste pri Zvezni industrijski zbornici. Stopnja tega prispev-je 2 t občinskim ljudskim odborom oa je dana pravica, da ta procent zvišajo na 3 1°» šrisusvek rezervnemu skladu podjetja Gospodarske organizacije morajo izločati za svoj rezervni sklad del sredstev čistega dohodka. Gospodarske organizacije lahko izločajo iz čistega dohodka za svoj rezervni sklad toliko sredstev kolikor žele. Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabij ajo v prvi vrsti za kritje svojih poslovnih potreb po zaključnem računu. Razen tega, v kolikor neka gospodarska organizacija v teku leta ustvari dovolj velik čisti dohodek za izplačilo osebnih dohodkov, lahko v vdakem času koristi vsa sredstva rezervnih skladov. Ako pa organizacija vloži v svoj rezervni sklad večja sredstva od predvidenih, lahko sredstva rezervnega sklada uporabi za izplačilo osebnih dohodkov, jih prenese r poslovni fond ali fond skupne porabe. Tali a funkcija rezerv-rega sklada izključuje potrebo obstojan ja posebne kategorije "nerazporejenih sredstev" tako za osebne dohodke kot za sklade. Izvozno-uvozni instrumenti Zaradi obsežnosti carinske tarife'tako pri uvozu kot pri izvozu smo prisiljeni, da vas opozorimo na izdajo uradnega lista FLRJ, v kateri so vse stopnje posamezno iznesene. ^ri tem se bomo seznanili samo z najvažnejšimi instrumenti. V tekstilni industriji je večina surovin oproščena 0arine pri.uvozu, medtem ko je pri nekih umetnih in sintetičnih vlaknih in prej ah postavljena uvozna carina v stopnji 25 V izvozu tekstilnih proizvodov je vrednost dolarja v Upadanju, kar je razumljivo, ker se skupnosti ne splača dozirati nerentabilni izvoz. Instrumenti so tako postavljeni, favorizirajo dejansko rentabilen izvoz in se povprečno gibljejo v vrednosti 95o_.din za 1 0 . Vsi do konca prejšnjega leta sklenjeni posli se lahko v teku tega leta izvršijo po 3iarih oziroma po novih instrumentih, kakor je za uvoznika "bolj ugodno. Vsi novi posli se bodo izvrševali po novih veljavnih predpisih. Treba je omeniti, da so vse surovine in proizvodi v glavnem na blagovni listi prostega uvoza razen volnene česa- ne preje, ki se nahaja na blagovni listi z liberalnim dovoljenjem, V blagovno listo uvoza s restriktivnim dovoljenjem se nahajajo tudi statve za industrijo bombaža in voJne ter predilniški stro ji* Uredba visoke carinske stopnje na uvoz opreme 38 % tn predviden uvoz na osnovi restriktivnega d -vo. jenja imata za cilj poleg zaščite domače proizvodnje strojev tudi pospešitev osvajanja proizvodnje strojev za naše panoge v domovini- Vsi detajli iz uvozno-izvoznega poslovanja bodo objavljeni / posebni izdaji Ur»l« FLRJ v katerem se bodo našli lahko vsi instrumenti, ki gospodarsko organizacijo zanimajo. Zaradi lažjega razumevanja vseh instrumentov dajemo shemo razdelitve skupnega dohodka v letu 1961: le CILCTRI DOHODEK 2* Material (tudi režijski) stroški 3, Amortizacija 4o DOHODEK ( v širšem smislu) 5, Davek na promet proizvodov 60 Davek na celotni dohodek o,5 $ 7. Obresti na sklade 6 $ 8, Obresti na kredite do 10 $ 9- DOHODEK GOSPODARSKE ORGANIZACIJE Is? Prispevek iz dohodka 15$,razen industrije konoplje in ročnih preprog 1-1. CISTI DOHODEK 12» Sredstva za osebje dohodke bruto osebni dohodki neto, prispevek za socialno zavarovanje 24 $, prispevek proračunom 15 $, prispevek za stanovanjsko izgradnjo 4 $. 1-3. Ostanek za sklade bruto prispevek za izredni dohodek, prispevek družbenim investicijskim skladom po stopnji 2ofo prispe/ek republiškim in občinskim rezervnim skladom po stopnji 2 $ s tem, da lahko ObDO procent zviša na 3 $>. l4t Rezervni sklad znaša najmanj 2 $ od obratnih sredstev, s katerimi je podjetje razpolagalo / teku treh zadnjih let „ Ec so skupna sredstva tega fonda ustvarjena v višini lC/o od povprečnega zneska obratnih sredstev, prestane obveznost plačevanja v rezervni sklad. Id, Ostali skladi gospodarske organizacije neto: doslovni sklad, Sklad skupne porabe. Razen prejšnjega se lahko uvede izredni prispevek za s°c. zavarovanje, toda največ 1 fo na neto znesek osebnih dohod-k°v. To pomeni da na ta prispevek plačajo zavarovanci iz svojih osebnih dohodkov. Spremembe^ ostalih predpisov. Med mnogimi predpisi, ki obravnavajo področje poslovanja gospodarskih organizacij, je zelo valilo število tistih^' se razveljavljajo. Tudi v osnovnih predpisih je prišlo do /rste sprememb in dopolnitev in zato bomo opisali najpomembnejša. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij razveljavlja dosedanje sklade osnovnih in obratnih sredstev in spaja ta sklada v enotni poslovni sklad Podjetja. V tem zakonu se obravnava tudi. material razdelitve oistega dohodka. Na podlagi tega zakona so gospodarske crgani-zacije dolžne, da sprejmejo pravilnike o razdelitvi čistega dogodka do konca 1961. Čisti dohodek se razdeljuje na osebne dogodke in sklade. V tem cilju morajo gospodarske organizacije obdelati osnove in merila za razdelitev čistega dohodka in dolomiti pr.avice obrata, ekonomskih in drugih enot. Na podlagi prejšnjega morajo organi upravljanja podjela gledati položaj svojega podjetja v novih pogojih, poiskati ^Se možnosti za boljše poslovanje in v okviru tega obdelati perspektivo svojega podjetja. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih Razmerjih razveljavlja odlok o minimalnih osebnih dohodkih, u-r^dbo o postopku pri izdajanju tarifnih pravilnikov, ker uvaja izdelavo novega pravilnika o razdelitvi osebnih dohodkov, ki ga ^cra gospodarska organizacija izdati do konca 1961. leta. Osn©-Va za delitev sredstev namenjenih za osebne dohodke med pcsamez-je učinek delavca merjen po količini in kakovosti ter po Prihrankih pri materialnih in drugih stroških; pri tem se upoš-^eyajo zahtevnost in teža dela, odgovornost in delovne razmere -35- na Plovnem maštu in drugi elementi, ki pripomorejo k pravi*?*! delitvi sredstev po delovnih uspehih. V tem zakonu se tudi pred«? videva prenos posameznih pravic na obrate, ekonomske in druga cnote, ter se uvajajo zajamčeni osebni dohodki. Odprava tarifnih pravilnikov in izdaja pravilnika o razdelitvi osebnega dohodka je vsekakor ena. ad pomembnih sprememb novam, sistemu* Organi upravljanja podjetja in delovni kolek-ivi ekonomskih in drugih enot morajo dosedanje osnove razdeli-Proučiti in postaviti stvarne osnove, ki bodo bazirale na sbvarni vrednosti dela v odgovarjajočih pogojih in imeti v vidu jPnedvsem učinek dela in splošne pogoje v delu ekonomske enote ln Podjetja. Tukaj moramo tudi omeniti, da je bil izdan odlok Zvez-.^a izvršnega sveta o znižanju cen tekstilnih proizvodov,kakor to še spredaj omenjeno* Smatramo, da nam bodo ti podatki koristno služili in ^■terjali pozornost na nove predpise, ki bodo doprinesli k bolj-ekonomične jšemu in rentabilne j somu poslovanju podjetja. ^laVa teh predpisov in analize nam morajo pokazati notranje ^Zorve in možnosti, katerim-je treba posvetiti večjo pozornost', ^i bil rezultat dela znatno boljši, zahvaljujoč boljšemu v podjetju.