GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXV. - ŠT. S - 7. JUNIJ 1983 Pozdrav udeležencem kulturnega srečanja Pozdravljamo udeležence V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije z željo, da bi se v Celju prijetno počutili In s svojimi prispevki obogatili kulturno dejavnost v našem mestu. 5. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije-celje 1983 V današnjem času mora kultura postati vedno bolj sestavina ustvarjalnega dela In vsestranskega razvoja. Tako bodo delavci, samoupravljale!, postali tisti kreatorji kulturnega življenja, ki bodo skozi umetniško snovanje potrjevali, da kultura raste Iz ustvarjalnega dela, da Je enakopraven element tega procesa, da raste Iz samoupravnih odnosov s sadovi lastnega dela. Organizacijo letošnjega srečanja je prevzelo gradbeno Industrijsko podjetje Ingrad iz Celja, delovni kolektiv s 3500 delavci, ki bodo prihodnje leto praznovali petindvajsetletnico ustanovitve. Razvoj delovne organizacije je povezan z razvojem družbenoekonomskih odnosov v naši samoupravni družbi In marljivim delom članov kolektiva. S proizvodno dejavnostjo delovne organizacije pa je vseskozi povezana tudi kulturna In telesnokulturna dejavnost, saj sodi kulturno življenje delavcev med temeljne smeri družbene vloge sindikata. V naših vrstah so številni pevci priznanih zborov, Igralci, likovniki, literati, plesalci, glasbeniki, uveljavljeni športniki In spretni ustvarjalci ročnih del. Kulturna ustvarjalnost pa se ne odraža le v lepoti oblike, besede ali zvoka, spretnosti gibov, prijetnemu glasu... temveč In predvsem v preobrazbi človeka samega. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Republiškemu odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Občinskemu sindikalnemu svetu Celje, Kulturni skupnosti Celje, članom žirij In vsem, ki so pomagali pri organizaciji V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije. Organizacijski odbor 3. JUNIJ Ta dan praznujemo gradbeniki kot svoj dan zaradi spomina na dogodek Iz leta 1936, ko so na ta dan slovenski gradbeni delavci pod vodstvom komunistov v organizacijah sindikatov pripravili stavko, ki Je bila temeljni mejnik v njihovem nadaljnjem boju za uresničitev svojih pravic. Letos smo Dan gradbenikov proslavili v Kranju 3. In 4. junija. V počastitev praznovanja gradbenikov je letos, devetič zapored, Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije razpisal proizvodno tekmovanje za zidar- je, tesarje, odrarje, železo-krlvce In žerjavarje ter Iz teh ekip sestavljeno ekipo za tekmovanje na področju SLO In DS. Organizacijo proslave In Izvedbo 9. proizvodnega tekmovanja je prevzelo SGP »Gradbinec« Iz Kranja. V petek, 3. Junija, Je bil dopoldne plenum gradbenih delavcev Slovenije, zvečer pa svečana akademija ob Dnevu gradbenikov. V soboto, 4. Junija, Je bilo najprej tekmovanje v partizanskem mnogoboju In protipožarni varnosti, nato pa proizvodno tekmovanje, katerega se je udeležilo 12 delovnih organizacij iz Slovenije. Ingrad se je udeležil tekmovanja z vsemi ekipami, o PROBLEMSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV INGRADA Začrtana pot k napredku Komunisti in najodgovornejši delavci Ingrada so se na problemski konferenci, 25. aprila 1983, opredelili za smernice In metode boljše organiziranosti delovne organizacije. »Povečanje proizvodnje, kar pomeni ob enakih stalnih stroških večja izkoriščenost možnosti gospodarnega dela, večja storilnost, spoštovanje pogodbenih rokov in boljša kakovost dela, vse to zagotavlja tudi višje osebne dohodke, so osnovni cilji, ki jih želimo (moramo) doseči v Ingradu!« je uvodoma poudaril Franc Brinovec, predsednik akcijske konference ZK Ingrad. »Ingrad je v zadnjih desetih letih dosegel velik razmah, za štirikrat se je povečal obseg proizvodnje, izpeljane so bile tri združitve, podvojilo se je število zaposlenih, tudi tehnološka rast je bila ogromna. Vzporedno pa so se pojavila tudi določena neskladja in potrebno bo prilagoditi sedanjo organiziranost obsega proizvodnje. Sedaj, ko je spričo razmer v našem gospodarstvu prišlo do upadanja gradbene dejavnosti, se je treba še posebno dobro organizirati, da bomo izkoristili naše zmožnosti in da bomo dosegli večji prodor na domačem in tujem tržišču. Organizacijske spremembe so zahtevne, a nujno potrebne. Vse aktivnosti se bodo vrtele okoli povečanja proizvodnje in izvrševanja planov, da bomo dosegli nadaljnjo rast de- rezultatlh pa bomo poročali v prihodnji številki. Vlil Šuster lovne organizacije«, je dejal Janko Golob, glavni direktor. Načrt aktivnosti nove organiziranosti sta pojasnila mag. Viktor Opaka, vodja službe za organizacijo poslovanja in Mirko Vlasek iz Republiškega zavoda za produktivnost dela. Po obširni in vsestranski razpravi so delegati konference sprejeli sklepe, ki jih objavljamo v celoti. Zadolži se vodstvo DO in strokovna služba, da pripravijo najbolj primerno organiziranost GIP Ingrada za doseganje kakovostnih ciljev. Organizacijske spremembe se morajo pričeti takoj izvajati ter postopno razširiti na vse poslovne funkcije. Vodstvo DO in strokovne službe do 1. julija 1983 pripravijo popravo plana, ki mora odraziti hotenja za povečanje proizvodnje. Plan in planske naloge se morajo upoštevati kot obveze najvišje stopnje za vse organizacijske enote in za vse vodstvene delavce. Samoupravni organi, vodstvo DO in TOZD ter družbenopolitične organizacije so dolžni polletno razpravljati o planu in planskih dosežkih ter na njihovi osnovi oceniti sposobnost vodstvenih delavcev, ki so za plan zadolženi. Pri pripravi, sprejemanju in odločanju o planih in obvezah morajo biti prisotne zdrave ambicije rasti GIP Ingrada z vsakoletno minimalno 10-odstotno rastjo fizičnega obsega proizvodnje in prodaje. Temeljne organizacije, službe in poslovne funkcije se morajo prilagajati in podrediti skupnim interesom delovne organizacije ter le-tem dati prednost pred posebnimi, skupinskimi ali celo posameznimi interesi. Vsa prizadevanja za dohodek se morajo usmeriti na tržišče (domače in zunanje), temu pa morajo biti podrejeni tudi odnosi med temeljnimi organizacijami. V tem smislu so dolžne TOZD združevati zmogljivosti in znanje. Vodstvo DO je dolžno v vseh izrednih primerih poživiti notranje razsodišče, obveščati samoupravne organe in družbenopolitične organizacije in predlagati ukrepe za odstranitev teh primerov. Strokovne službe in vodstvo DO so dolžni takoj pripraviti in uresničevati uvaja- nje normativov za delo in materiale kot osnovo za merjenje učinkov. V razdobju preureditve vsebine dela (predvidoma do konca leta 1983) se ne spreminjajo določilni akti, ki urejajo to področje (razvrstitev, ocenitev del in nalog, poslovnik ...), temveč se te oblikuje po končanih spremembah. Delavci, ki bodo razporejeni v skladu z novo organiziranostjo, so dolžni nove naloge opravljati v najboljši možni kakovosti in obsegu. V času preureditve opravlja vsa potrebna usklajevanja delovna skupina: Janko Golob, glavni direktor, Leopold Rihteršič, predstavnik direktorjev TOZD, Tomo Studnič-ka, predstavnik direktorjev skupnih služb, Franc Brinovec, predstavnik predsedstva konference ZK Ingrad, Jože Mešl, predstavnik konference sindikatov, Ivan Rebernjak, predstavnik samoupravnih organov in Viktor Opaka, vodja službe za organizacijo poslovanja. Delovna skupina bo po potrebi povabila k sodelovanju predstavnike področij dela, ki bodo obravnavana. Temelji organizacijskih sprememb, opredeljeni na tej konferenci, so osnova za obveščanje kolektiva in razpravo. Udeleženci konference so dolžni tolmačiti cilje, ki jih hočemo doseči, z vso odgovornostjo in skladno z dogovorom. Program nadaljnje organizirane razprave in obveščanje pripravi predsedstvo akcijske konference ZK Ingrad. Te sklepe in načrt aktivnosti je konferenca sprejela v predloženi obliki. Naj končam z mislijo delegata Zorana Trošta: »Ne bo težko, če smo vsi za to!« Vili Šuster 32. SIG SLOVENIJE 20. ZMAGA INGRADA Zadnjih osem let je prehodni pokal v Ingradu, sicer pa so naši športniki dvajsetič zmagali v skupni uvrstitvi, letos pred Pionirjem In Gradisom. Več o uspehu prihodnjič. V. S. Organiziranost delovne organizacije V prejšnji številki našega glasila smo sporočili, da bomo v nadaljevanju informirali člane kolektiva o delu in rezultatih oblikovanja vsebine dela na področju organizacije poslovanja. V tem času smo intenzivno pripravljali, obravnavali in tudi že oblikovali predloge za nekatere organizacijske spremembe, ki so usmerjene k boljšim rezultatom poslovanja. Naloge, ki jih nameravamo postopno izvajati, so dokaj zapletene, vendar ne toliko v strokovnem pogledu kot zaradi usklajevanja stališč posameznih strokovnih služb in tudi posameznikov. To pa je povsem normalno, saj si posamezniki predstavljamo organizacijo poslovanja vsak s svojega stališča, kar pomeni, da predvsem v največji meri poznamo svoja delovna področja z vsemi dobrimi in slabimi pojavi. Zelo težko si je predstavljati poslovanje v celoti, zlasti še zato, ker je naša delovna organizacija velika, razdeljena na večje število organizacijskih enot (TOZD in strokovnih služb) in lokacijsko razdrobljena. Vsaka TOZD je samostojna enota s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki niso v vsakem primeru enaki interesom, ki jih ima delovna organizacija kot celota. Pri spremembah vsebine dela na kateremkoli področju dela in življenja želimo, da bi rezultati bili čimprej na dlani. To je mogoče le v primerih kadar gre za manjše spremembe, težko je pa dati oceno in meriti rezultate kadar se poslovanje organizira na vseh področjih dejavnosti. Za vsako delo je potreben pripravljalni postopek, zato smo tudi na tem področju pristopili k analizi stanja, oblikovanju in obravnavi predlogov organizirano, da bi na ta način zgradili sistem poslovanja, ki bo za dolgo razdobje vnaprej tudi funkcioniral in dal željene rezultate. Strokovna služba za organizacijo poslovanja skupaj v sodelovanju z Zavodom SRS za produktivnost dela v Ljubljani ter vodilnimi in strokovnimi delavci naše delovne organizacije analizira stanje in oblikuje predloge za organizacijske spremembe. Predloge sistematično urejamo in jih v pisni obliki posredujemo delovni skupini, ki je bila I-menovana na akcijski konferenci ZK dne 25. 4. 1983. Delovna skupina temeljito obravnava predloge, jih dopolnjuje, nato pa tako dopolnjene obravnava koordinacija 2 (direktorji sektorjev v DSSS) in koordinacija 1 (direktorji TOZD in sektorjev ter predstavniki DPO in organov samoupravljanja). Tako oblikovani predlogi s stališči delovne skupine, koordinacij 1 in 2 postanejo osnova službi za organizacijo poslovanja za podrobnejšo obdelavo predlogov in uvajanje v prakso na posameznih delovnih področjih. Na ta način zasnovan in izvajan pri- pravljalni postopek pa zahteva določen čas, zato pričakujemo razumevanje in aktivno sodelovanje. Na izredni seji predsedstva akcijske konference ZKS Ingrad, dne 22. 4. 1983, so bili pripravljeni predlogi za aktivnosti, ki zagotavljajo napredek naše delovne organizacije. Na akcijski konferenci ZK, dne 25. 4. 1983, so bili sprejeti konkretni zaključki, ki so objavljeni v tem glasilu. Načrt aktivnosti, ki zagotavljajo napredek delovne organizacije Ingrad natančno o-predeljuje cilje, ki jih želimo in moramo doseči na področjih povečanja obsega proizvodnje na domačem in tujem trgu, doseganje večje stopnje gospodarnosti (ekonomičnosti), kar pomeni, da moramo močno povečati razliko med vrednostjo proizvodnje in storitev ter stroški, ki v zvezi s to proizvodnjo in storitvami nastopajo v tem smislu, da bo celotni prihodek večji in stroški zmanjšani na normalno mejo (normativi), dalje spoštovanje pogodbenih rokov, zagotavljanje prednosti pred konkurenco in kot rezultat doseganja teh ciljev znatno višji osebni dohodki. In kako nameravamo te cilje doseči? Predvsem moramo delo vnaprej dobro pripraviti (definirani procesi dela), oblikovati sistem planiranja in razvrščanja zmogljivosti delovnih sredstev in delovne sile, oblikovati sistem gospodarjenja z materialom, organizirati delovne procese tako, da bo čim manj jalovih časov, izdelati in uvesti stimulativno nagrajevanje delovnih dosežkov, uporabljati moramo sodobne metode dela, ki temeljijo na združenem znanju in delu idr. Akcije, s katerimi želimo doseči zastavljene cilje, so v prvi fazi usmerjene k organiziranju »priprave procesov« »plana procesov«. To sta dve zelo pomembni organizacijski enoti, ki smo jih doslej okvirno že opredelili in predvideli vsebino dela. V »pripravi procesov« so predvidene skupine aktivnosti (nalog) v štirih oddelkih in sicer: Razvoj proizvodov, tehnologije, sredstev za delo in investicij. Projektivni biro — gradbena projektiva, projektiva instalacij in statika. Tehnologija — popis za gradbena, obrtna in instala-cajska dela, gradbena in o-brtna tehnologija; tehnologija instalacij; elaborati priprave del; geometrska dela; pridobivanje soglasij in gradbenih dovoljenj ter kalkulacije. Kontrola kakovosti — vhodna, medfazna za lastne objekte, prevzemna kontrola ter laboratorij. V organizacijski enoti »plan procesov« so predvidene skupne aktivnosti v štirih oddelkih in sicer: Plan In distribucija materiala — oskrba; materialna e-videnca; skladišča materiala za proizvodnjo; skladišča polizdelkov; skladišča gotovih izdelkov. Plan kapacitet — gradbene mehanizacije; transporta; delovnih sredstev za proizvodnjo in delovne sile. Kooperacija — referati za nepokrite dejavnosti. Varstvo pri delu — več referatov. Poleg teh oddelkov je tudi predviden dokumentacijski center, razpis in lansiranje dokumentacije. Za posamezne skupne aktivnosti (oddelke) bomo izdelali podrobnejše programe dela, ki bodo morali biti u-sklajeni s programi dela v operativi, prodaji, kadrovski in vseh ostalih službah v TOZD in DSSS. Za razumevanje načrtovanega dela so te informacije, ki jih posredujemo, zanesljivo preskope, zato bomo o spremembah vsebine dela v naši delovni organizaciji organizirali razgovore tako v DPO, organih upravljanja in v posameznih strokovnih sredinah, da bomo tako dobili čim več koristnih predlogov in dosegli maksimalno razumevanje, predvsem pa sodelovanje tako pri oblikovanju predlogov in izvajanju sprejetih zaključkov. Vse akcije na področju organiziranja poslovanja delovne organizacije moramo zasnovati na na- čelu skupinskega (teamske-ga) dela, kadar pa se bomo dogovorili za določene principe in načine dela, smo jih dolžni vsi brezpogojno disciplinirano tudi izvajati. V današnjih gospodarskih razmerah in položaju, v katerem se je znašla tudi naša delovna organizacija in gradbeništvo nasploh, si ne bomo mogli privoščiti brezkončnih razprav brez učinkov in upoštevanje drobnih interesov skupin ali celo posameznikov, temveč bomo odločno vztrajali na izvajanju smernic, ki so bile sprejete na akcijski konferenci ZK. Sprotno informiranje o razmerah in potrebnih akcijah nas mora spodbujati k reševanju naših skupnih problemov. Viktor Opaka Poslovanje v prvem trimesečju Pogoji gospodarjenja so bili v prvih mesecih tega leta izredno težavni. Na veliko problemov, ki so se odražali v poslovanju delovne organizacije, so vplivali vzroki zunaj podjetja. Ti so povzročili, da je prihajalo do neskladij na področju ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka v celotnem delovnem procesu temeljnih organizacij. Osnovni vzrok za slabljenje gospodarske moči naših temeljnih organizacij je v tem, da je delež sredstev za naložbe v Sloveniji in v Jugoslaviji zmanjšan na raven, ki že ogroža položaj zaposlenih v gradbeni dejavnosti. Zaradi tega smo primorani prevzemati tudi taka dela, od katerih ne moremo pričakovati dobrih finančnih rezultatov. V sedanjem obdobju zmanjševanja obsega investicijskih vlaganj prihaja vsled nezase-denosti kapacitet v gradbenih firmah pogosto do nelojalne konkurence med izvajalci gradbenih del in do pritiska investitorjev na zniževanje cen storitev, večkrat celo pod mejo pokritja. Zaradi vsega navedenega in zaradi vpliva gradbene ne-sezone, ki je običajna za pr- ve tri mesece v letu, so poslovni rezultati v TOZD nekoliko slabši kot v enakem obdobju v prejšnjih letih. V tem obračunskem obdobju so se pojavile izgube pri treh temeljnih organizacijah. V TOZD Mehanizacija znaša izguba 8.211.358 din, v TOZD IGM Medlog 14.098.349 din in v TOZD GO Laško 661.041 din. Na višino izgube so pri vseh omenjenih temeljnih organizacijah poleg navedenih vzrokov vplivale še podražitve naftnih derivatov in rezervnih delov, povišane stopnje amortizacije in nedoseganje zvišanja cen ob podražitvah BI UNCA RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA DO I. TRIMESEČJE 1963 repromaterialov zaradi zamrznitve cen. V ostalih temeljnih organizacijah v okviru GIF Ingrada so bili doseženi za to obdobje še relativno dobri poslovni rezultati. Dosežene poslovne rezultate v obdobju januar—marec 1983 na ravni delovne organizacije prikazuje tabela o razporeditvi celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka. Poslovni uspeh delovne organizacije je primerjan s poslovanjem DO v enakem obdobju v prejšnjem letu, ter s procentom doseganja sprejetega plana za leto 1983. Olga Logar ELEMENTI 1 - lil 1982 1 - lil 1983 IND 83/82 % doseganja let.plana 83 CELOTNI PRIHODEK 907.041 1.001.990 110,5 17,5 PORABLJENA SREDSTVA 593.417 666.719 112,4 rsT? od tega: amort.po pred.stop. 33.454 42.396 126.7 25.1 DOHODEK 313.624 335.271 107,0 22,3 RAZPOREDITEV D0H. ZA: Skupno porabo 31.683 32.685 103,2 23,8 splošno porabo 1.172 3.408 290,8 18,9 Delovna skupnost 38.163 36.867 96,6 25,0 Amort.nad predp.stop. 21.713 36.230 166,3 23,3 Druge obveznosti 18.189 21.116 116,1 20,8 Skupaj obveznosti Iz dob. 110.920 130.306 117,5 23.2 CISTI DOHODEK 202.704 204.465 no?? 22,2 BTT0 OSEBNI DOHODKI 149.331 153.508 102,8 tO» Sklad skup.porabe-stan.del - spl.del 7.018 7.986 113,8 17,3 6.220 8.259 132,8 24,4 Poslovni sklad 47.118 52.027 110,4 58,5 Rezervni sklad 5.832 6.156 105,6 18,1 Izguba 12.816 22.971 179,2 Odbor za gospodarjenje Odbor za gospodarjenje je na svoji redni seji, dne 16. maja, razpravljal o cenah, o rezultatih poslovanja v prvih treh mesecih, obravnaval poročilo službe za organizacijo poslovanja in o predlogu za rebalans plana za leto 1983. Glede na povišanje cen nafte je odobril povišanje cen strojnih in prevoznih storitev v TOZD Mehanizacija in TOZD Prevozi in sicer: — za prevoze se povišajo cene z veljavnostjo od 20. aprila letos za 10%; — za prevoz betona z mešalci se povišajo cene za 9%, z veljavnostjo od 20. 4.; — cene težke gradbene mehanizacije pa se povišajo v povprečju za 5 % prav ta- ko z veljavnostjo od 20. aprila 1983 dalje. Iz rezultatov poslovanja za prve tri mesece, je razvidno, da so tri temeljne organizacije in sicer: TOZD IGM Medlog, TOZD Mehanizacija in TOZD GO Laško izkazale izgubo. Odbor je zahteval od teh TOZD, da pripravijo predsa-nacijske ukrepe za odpravo motenj v poslovanju, ki so jih te TOZD tudi predložile odboru. Te ukrepe bo pregledala in ocenila posebna komisija, nakar bodo ti ukrepi predloženi pristojnim organom. Odbor je vzel na znanje informacijo o delu službe za organizacijo poslovanja. Istočasno je imenoval projektivni svet v naslednjem sestavu: 1. pomočnik glavnega direktorja — inž. Leon Crepin-šek 2. direktor komercialnega sektorja — inž. Tomo Stud-nička 3. direktor TOZD PO — inž. Jože Pintar 4. vodja službe za organizacijo poslovanja — mag. Viktor Opaka 5. direktor TOZD GO Celje — inž. Roman Ajster. Odbor je razpravljal o predlogu koordinacijskega odbora GIP Ingrad, da izvedemo rebalans plana za letu 1983 in da povišamo osebne dohodke za 10 do 11 % od 1. maja 1983 dalje. Za izvedbo rebalansa plana bo izveden samoupravni postopek. Ivica Bezlaj I TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Nov odlok o priznanjih in nagradah občine Celje Zadnji dan v maju je bila 15. seja zbora združenega dela Skupščine občine Celje. Na dnevnem redu, ki so jih ločeno obravnavali vsi trije zbori, so bila pomembna vprašanja, med ostalim poročilo o izvajanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju v letu 1982 in informacija resolucije o uresničevanju družbenega plana za obdobje 1981—1985 v prvem četrtletju 1983, ocena uresničevanja zakona o združenem delu ter nekateri predlogi odlokov: predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Celje za leto 1982, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Celje, predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih in nagradah občine Celje. O slednjem nekoliko več. Posameznikom in organizacijam se za uspehe in dosežke splošnega pomena, še zlasti pa pri pospeševanju razvoja občine, širjenje njenega ugleda in za sodelovanje z njo, podeljujejo naslednja priznanja in nagrade: — proglasitev za častnega občana, — nagrada Slavka Šlandra, — priznanje samoupravljal-cu, — priznanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, — celjski grb, — priznanje občine Celje, — plaketa mesta Celja. Pobude za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela, delovne in krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva, enote ter organi oboroženih sil SFRJ, državni organi ter druge skupnosti. Proglasitev za častnega občana opravi občinska skupščina, ki podeljuje tudi nagrado Slavka Šlandra in priznanje samoupravljalcu. Celjski grb, priznanje občine Celje in plaketo mesta Celja podeljuje izvršni svet občinske skupščine. Priznanje splošnega ljudskega odpora in DS pa podeljuje svet občinske skupščine za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Za častnega člana se lahko priglasi oseba, ki je izredno zaslužna za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslo- vanskih narodov in narodnosti, za utrjevanje miru v svetu, za razvoj in dosežke na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti, oziroma za pomembne dosežke v razvoju občine. Častni občan ima pravico do dodatka k osebnemu dohodku, če njegov osebni dohodek ne dosega določene višine. Nagrado Slavka Šlandra podeljujejo za najvišje dosežke, izredne stvaritve ali vrhunske uspehe na vseh področjih življenja in dela, ki so splošnega pomena za občino ali prispevajo h krepitvi njenega ugleda. Nagrado Slavka Šlandra lahko prejme posameznik tudi za izredno pomembno življenjsko delo. Nagrada je denarna in se podeljuje praviloma ob občinskem prazniku. Priznanje samoupravljalcu dajejo za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja in delegatskih odnosov, podeljuje pa se ob občinskem prazniku. Priznanje splošnega ljudskega odpora In družbene samozaščite dajejo za dosežke na področju razvoja, krepitve in podružbljanja ljudske o-brambe, civilne zaščite, varnosti in družbene samozaščite. Podeljuje se vsako leto ob dnevu varnosti in oboroženih sil. Celjski grb dajejo za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine ter mesta Celja na kulturnem, športnem in drugih področjih. Celjski grb dajejo v obliki kovinskega ščita, na katerem so tri šesterokrake zvezde. Priznanje občine Celje se daje za pomembne uspehe in dosežke na vseh področjih u-stvarjalnosti v občini, z namenom, da se spodbudi nadaljnje ustvarjalno delo. Plaketa mesta Celja se daje za kakovost izdelkov, razstavljenih na sejmih in razstavah v občini Celje. Podeljuje se v treh stopnjah: zlata, srebrna in bronasta plaketa. —mj Nalogo smo odlično opravili Ob občinskem prazniku občine Črnomelj je 19. februarja 1982 zabrnel prvi stroj na gradbišču »Obrat vodoin-stalacijskega orodja v Starem trgu ob Kolpi«. Stari trg ob Kolpi leži v Poljanski dolini, obdani s hribi Kočevskega Roga. V približno deset kilometrov dolgi in tri kilometre široki dolini polni kraš-kih jam še živi približno o-semsto ljudi. V dolino nas pripelje lahko s kočevske kot črnomaljske strani vijugasta makadamska cesta, saj se mora izogibati številnih k raških jam. Ker na majhnih kra-ških njivah, ogroženih od divjadi Kočevskega Roga, ni bilo dovolj kruha, so moški odhajali v svet. Postali so zdomci. Kazalo je, da bo ta prelepi kraj ob Kolpi počasi u-mrl in da bo velik del Poljanske doline postal kraj o-starelih ljudi. Zato je razumljivo, da se je ob pričetku del zbrala skoraj vsa dolina, ki nikakor ni mogla verjeti besedam direktorja zreškega Uniorja, Marjana Osoleta, ki je obljubil, da bo čez leto dni stekla proizvodnja. Tu naj bi stala hala s 3000 m2 zazidanih površin, s proizvodnimi prostori, obratom družbene prehrane in upravnimi prostori. Letna proizvodnja, je obljubljal Marjan Osole, bo okoli 400 ton, oziroma 244 tisoč komadov, predvsem cevnih klešč, cevnih ključev, rezalcev cevi, naprav za krivljenje cevi itd. Domačini njegovim besedam niso kaj prida verjeli. In vendar smo uspeli. 2e v začetku oktobra so monterji pričeli z montažo strojev. V šestih mesecih smo v trdi skali izkopali cca. 15.000 m3 in postavili žele-zobetonsko Ingradovo halo. Ob hali je zgrajen trinadstropni aneks, deloma v armiranobetonski izvedbi, delno pa z lesenimi Hojinimi stebri in nosilci s skupno kvadraturo preko 1000 m2. IGM Medlog je svoje proizvode razstavljal tudi na Kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Nov obrat zreškega Uniorja v Starem trgu ob Kolpi Urejena je tudi zunanja o-kolica objekta s približno 4000 m2 deponijskih prostorov, vratarnico, skladiščem vnetljivih snovi, plinsko postajo, usedalniki in dovozno cesto. Vrednost vseh del je znašala 91,296.524,00 din. Natančno po letu dni, letos 19. februarja, je trak prerezal predsednik delavskega sveta Unior in v nove proizvodne prostore je kot prvi stopil Ivan Maček-Matija in z njim Martin Košir, ki je ob otvo- ritvi obljubil, da bo zamenjal vsakogar, ki bi bil kriv, če stvari ne bi šle tako kot so bile zastavljene. Nikogar ni bilo treba zamenjati, saj smo v oddaljenem nerazvitem kraju postavili novo tovarno v predvidenem roku. Edina velika pomoč našim ljudem so bili prijazni domačini, ki so nam poskušali pomagati kjerkoli je bilo potrebno. Za uspešno zaključeno delo imajo največ zaslug šef gradbišča Ivan Vrenko, delovodja Ivan Skok in Ivan Re-tuznik ter tesar Pavel Romih. Še priznanje za IGM Poročali smo že o zlati plaketi, ki smo jo prejeli za montažni kmetijski program na 2. jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni aprila letos. Ingrad pa je na tem sejmu prejel še priznanje za montažno trafo postajo, ki jo serijsko izdeluje naša temeljna organizacija IGM, obrat v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini. Vili 3. iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD Na največjem Pravzaprav nič novega, ali pa tudi. Tako kot v minulih dvajsetih letih, je tudi danes za Ingrad stanovanjska gradnja ena od osnovnih dejavnosti. Gradnja stanovanj je pomembna za vsako gradbeno podjetje. S to gradnjo si delovna organizacija povečuje svojo afirmacijo, zvišuje ali znižuje svoj ugled, dobro ime. Vedeti moramo, da je stanovanjska gradnja zelo zahtevna. V ocenjevanju njene kakovosti namreč sodeluje širok krog občanov, ki ne samo pred vselitvijo in neposredno po njej, marveč tudi ves čas, dokler so stanovanjski objekti v uporabi, dajejo svoje pripombe. Takšne in drugačne. V stanovanjski gradnji se na koncu koncev zrcali celotni napredek tehnologije, napredek posameznih oddelkov ne le gradbene operative, marveč še v večji meri tistih, ki izvajajo gradbena obrtna dela. Skratka, stanovanjska gradnja je bila in bo zrcalo dosežene sposobnosti in prizadevanja vseh udeležencev v njej. Vse to sem imel v mislih, ko sem se skupaj s tovarišem špegličem in Čatrom znašel na največjem stanovanjskem gradbišču v Celju, na Spodnji Hudinji. Tja smo prišli zaradi reševanja strokovnih problemov na nizu B. Prostor zajema okoli 17 ha in je med Opekarniško cesto na severu, Mariborsko na jugu. Medtem, ko je na vzhodu omejeno z individualnimi hišami, je na zahodu Libela. Tod so prvi buldožerji zaorali že 1980. leta, danes pa tu stoji že nekaj stanovanjskih nizov, tako niza A in C s po 60 enotami (že vseljena) ter niz B s 96. stanovanji, ki je v zaključni fazi pred vselitvijo. Ves ta prostor je bil pred tremi leti še močvirje in zato zapuščen, zdaj pa je to največje gradbišče prepleteno z makadamskimi cestami, posejano z gradbiščnimi barakami, tu brnijo najrazličnejši stroji od buldožerjev, dvigal in drugih. Vse nize A, B in C, skupaj 216 stanovanj, je zgradil Ingrad, TOZD GO Celje. Sef gradbišča je bil Marko Roj-šek. Po zaslugi vseh prizadevnih delavcev, projektantov, strokovnih sodelavcev in v prvi vrsti vodstva gradbišča, so bili vsi nizi pravočasno končani. Te bloke je Biro za gradbeništvo SR Slovenije o-cenil kot najracionalnejše. Po takšnih rezultatih dela, zlasti po objavi nizov A, B, C v katalogu Biroja za gradbeništvo SR Slovenije, se je ponudil še en izziv — še ena gradnja novih in še zahtevnejših nizov: F z 62 stanovanji, G s 196 stanovanji in H s 168 stanovanji. Ingrad je sodelo- Dokončana Glasbena šola v Celju V lanskem letu je TOZD GO Celje pričela z adaptacijo in dozidavo Glasbene šole v Celju, v vrednosti 35 milijonov dinarjev. Delo je potekalo tudi v zimskem času nemoteno, zaradi izredne zavzetosti naših delavcev pod vodstvom šefa gradbišča Karla Gornika. Tako smo v sklopu proslav ob dnevu mladosti, 26. maja letos, že izročili v uporabo ta za Celje pomemben objekt, ki so ga v dogovorjenem roku zgradile pridne roke naših delavcev. K temu uspehu so veliko prispevali družbenopolitična skupnost, posamezniki v Glasbeni šoli in zunaj nje, vsi od vodilnega upravnega delavca, pedagoga in projektanta do gradbenega delavca. S prostovoljno zbranimi sredstvi vseh naših delavcev in delovnih ljudi, smo tako dobili sodobno središče najširše glasbene vzgoje v Celju. Ta novi hram muzike, te večne spremljevalke človeka, naj Celjane in vse naše delavce vsak dan spodbuja in krepi v prepričanju, da bomo zmagovali v boju za boljši in lepši jutrišnji dan. TOZD GO Celje Marko Rojšek, vodja gradbišča val na tej licitaciji in dobil pravico izvajanja, oziroma gradnje novih 426 stanovanjskih enot. Vidimo šefa gradbišča, kako hiti z gradbišča B na področje F, kjer so že posajeni gozdovi armatur in kjer že stojijo velika dvigala. Marko se je izkazal že s prvimi nizi. Zato ni naključje, da je dobil zaupanje za vodenje gradnje novih gibljivih stanovanjskih enot. Tako imenovana gibljiva stanovanja se prvič v zgodovini Ingrada izvajajo na tem gradbišču. Navdušenje, optimizem in prizadevanje tega mladega šefa gradbišča je očitno. Z enim obračunskim tehnikom in z dvema delovodjema uspe za vsakega delavca določiti nalogo. Vsakemu daje navodila, informacije, skratka vse, kar je potrebno. Skrbi ga deževno vreme. Zaradi tega zunanje ureditve okoli nizov A, B in C ne bodo mogli dokončati v času kot bi želeli. Vodstvo gradbišča si je šele po treh letih uredilo večjo pisarno na gradbišču niza F, ki je na voljo tudi za udeležence strokovnih in delovnih sestankov. Teh ni malo, kar ni čudno, saj je na tem področju kar 632 stanovanjskih enot. Vsi in zlasti šef gradbišča želijo, da bi se njihovo delo ne končalo s stanovanjskimi nizi, marveč bi radi gradili še blagovni center, ki je predviden na tem prostoru. Soseska Spodnja Hudinja bo prav gotovo najnovejši in največji Ingradov dosežek, vodstvo gradbišča s sodelavci in delavci pa uvrščeno med zelo uspešne graditelje. stanovanjskem gradbišču TOZD GO LAŠKO Oba posnetka sta narejena že pred dvema mesecema, vendar v prejšnji številki glasila ni bilo prostora za objavo, pa ju objavljamo tokrat. Desno Je »prerez« montažnega mostu v Boštanju pri Sevnici, spodnji posnetek pa prikazuje stanovanjsko gradnjo v Radečah. Franc škrobar, delovodja Samo veliki graditelji lahko prevzamejo odgovornost pred sedanjostjo in prihodnostjo. Zato vzgajajmo velike graditelje in jih šolajmo na gradbiščih! Milisav Mandič Ta posnetek pred Jamo Pekel spada sicer na 5. stran k članku »Izlet v..., prostor pa je našel tu PROGRAMSKO-VOLILNA KONFERENCA ZSMS GIP INGRAD CELJE Sprejet akcijski program dela Aktivnost mladincev 00 ZSMS TOZD GO Žalec v mesecu mladosti Delovno predsedstvo mladinske konference Dne 28. aprila smo na pobudo 00 ZSMS TOZD GO Žalec organizirali v popoldanskem času čiščenje gradbišč in izobešanje zastav. V to akcijo smo pritegnili vse zaposlene. Akcija je v celoti u-spela. V soboto, 14. maja 1983, pa je bil sprejem zvezne štafete mladosti v občini Žalec. V žalsko občino je prispela ob 16.05 uri. Sprejeli so jo mladinci iz Vranskega od mladincev iz kamniške občine. Nato pa je šla štafetna palica proti Preboldu, Šempetru, Žalcu, Polzeli in Letušu. Tam pa so jo nato sprejeli mladinci iz občine Mozirje. Za učence prvih letnikov smo organizirali čudovit izlet NASE ŽELJE Programsko-volllna konferenca Je za nami. Pogled nazaj nas uvršča med aktivnejše. Kakšni smo, sami najbolj vemo. Ob takem mejniku skušamo razčistiti s slabim, vgraditi nove cilje, naloge, skratka biti v toku načrtovanja In graditve Jutrišnjega dne. Ali se nam je posrečilo vse to na zadnji konferenci? Odgovor bo jutri. Kakšen bo, pa je odvisno od nas samih. Najbrž bo težko uresničiti v celoti vse sprejete naloge. Težko zato, ker nas Je premalo, ki želimo, da bi bili enakopravno udeleženi pri načrtovanju politike. Težko je razumeti naše želje. Veliko jih je In so odraz generacije, ki prihaja. Morda so za nekatere prevelike, nerazumljive. Vendar mi moramo biti takšni, pozneje bomo morali dati odgovor generaciji, ki bo prišla za nami. Terezija Cvek Mladi smo zvezno štafeto mladosti pozdravili v Žalcu ob 16.48 uri in je v naši sredini ostala 5 minut. V tem času je bilo prebrano pozdravno pismo predsedstvu SFRJ in predsedstvu CK ZKJ, v katerem je bilo opozorjeno na prizadevanje vseh delovnih ljudi in občanov, posebno naše mladine, da uresničujemo Titovo začrtano pot, da dosežemo bitko za stabilizacijo gospodarstva, za krepitev bratstva in enotnosti naših narodov, za izgradnjo našega samoupravnega socialističnega sistema in neuvrščene politike. Na koncu je bil krajši kulturni program. Simon Brdnik v Logarsko dolino. Na poti smo se ustavili v Šempetru, kjer smo si ogledali Rimsko nekropolo. Nekaj minut iz Šempetra pa smo bili na o-gledu čudovite kraške jame (edina kraška jama na Štajerskem) — jame Pekel. Po tem postanku smo se odpeljali mimo Polzele, Mozirja in Nazarja v Gornjo Savinjsko dolino, kjer teče prečudovita Savinja. Ustavili smo se pri Presihajočem studencu, Igli, kjer smo počakali toliko, da je voda v njem prišla in ponovno izginila. Po ozki cesti smo nato zapeljali v eno izmed najlepših alpskih dolin — Logarsko dolino. Da ne bi izgubljali časa smo se odpeljali proti slapu Rinka, vendar zavoljo snega smo dobršen del poti prehodili peš. Pod slapom Rinka je bilo zelo hladno, pa to v primerjavi s prijetnim občutkom, ki nas je navdajal, ni bilo nič. Po kosilu smo odigrali nogometno tekmo in se mnogo pre-smejali. Proti večeru smo se precej utrujeni, pa vendar bogatejši za lep dan, vrnili domov. Blaž Lilija Dne 14. aprila 1983 je bila programsko-volilna konferenca Zveze socialistične mladine GIP Ingrad Celje. Mladi smo sprejeli poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora za preteklo mandatno obdobje. Po obširni razpravi, iz katere objavljamo povzetek misli nekaterih razpravljalcev, smo izglasovali akcijski program dela za prihodnje obdobje in ga dopolnili s sklepi in stališči konference. Po razrešnici starega vodstva, smo volili nove člane koordinacijskega sveta ZSMS. Naj povemo, da je bil izvoljen za predsednika ZSMS Blaž Lilija iz mladinskega doma in za sekretarja Bogdan Filipčič iz TOZD Projektivni biro. Za uspešno in prizadevno delo v Zvezi socialistične mladine smo podelili plaketo in priznanja. Plaketo ZSMS GIP Ingrad so prejeli: Pavel Grabner, Peter Ograjenšek In Marija Gazvoda. Priznanje ZSMS Ingrad pa so prejeli: Marija Pšaker, Jelka Slemenšek, Miša Bračun, Jelka Doberšek, Janko Arnuš, Marjan Vengust, Zlatibor Čur-kovlč, Blaž Lilija, Rajko Dju-darič, Mladen Pasarič, Bogomir Maček, Olga Križanec, Brane Drevenšek In Edita Čebela. MENILI SO: Rajko Dudarlč, DDF: Komisija za izobraževanje in idejnopolitično usposabljanje je v minulem mandatu organizirala dve politični šoli ter več ostalih predavanj in izobraževalnih tem. Pogrešala pa je pobude iz 00 ZSMS, predvsem glede izbire tem. Lahko rečem, da je bila udeležba kljub temu dobra. Franc Belehar, PO: Mladi v TOZD se predvsem ukvarjajo s problematiko nagrajevanja po delu. Čeprav o tem veliko govorimo, smo doslej le malo dosegli. Zato bo potrebno na tem področju takoj ukrepati. Pavel Grabner, TOZD Projektni biro: V preteklem mandatu smo se mladi v Ingradu dogovorili, kako reševati stanovanjsko problematiko. Vsekakor ne bo šlo brez namenskega varčevanja. Osnovne organizacije in vsi mladi so dolžni izvajati sprejete sklepe, ki sem jih le bežno preletel. Kar se tiče sklepov, ki se morajo realizirati na nivoju občine, smo sprožili akcijo na občinski konferenci ZSMS Celje. Olga Križanec, GO Rogaška Slatina: Mladi smo se na letni programski volilni konferenci dogovorili, da bomo delali kot enotna organizacija mladih v Rogaški Slatini. Ne glede na to, ali gre za mlade iz Gradbeništva, Mehanizacije ali IGM. Le tako bomo lahko realizirali vse naše cilje. Jože Mešl, predsednik konference OOS GIP »Ingrad«: Kaj je krivo za današnje stanje? Že dolgo govorimo o gospodarski stabilizaciji, pa je v glavnem ostalo pri tem. Mladi imajo iniciativo! Od besed k dejanjem! Mladi se ne smejo pustiti od starih, ki so že v kalupu. Nagrajevati moramo le po delu in merilo sploh naj bo delo. Za ta merila pa se moramo dogovoriti v Ingradu enotno. Edita Čebela, DSSS: Sprejemamo kritiko za določene napake v delu komisije za izobraževanje. Vendar se moramo zavedati, da nam znanje nihče ne bo dal, moramo si ga sami pridobiti. Zato moramo vsi sodelovati pri oblikovanju izobraževalnega programa in dati svoje predloge in ideje. Tanja Tramšek, DSSS: Informiranje še vedno ni takšno, kot si ga želimo. To se odraža tudi v našem glasilu v Glasu mladih. Le tega bo potrebno popestriti, kar že dolgo govorimo. Pridobiti moramo nove dopisnike, ki bodo poročali o delu in življenju mladih v najožjih sredinah. Pavel Grabner, TOZD Projekt biro: Osnovne organizacije zveze komunistov premalo bdijo nad delom mladih v 00 ZSMS. Mlad komunist ne more biti dober komunist, če ne da svojega prispevka v mladinski organizaciji. Aktiv mladih komunistov je le povezovalna oblika mladih komunistov, predvsem za izobraževanje, organizacijsko dogovarjanje. Poudarek mora biti na delu mladih komunistov v 00 ZSMS. Franc Flršt, GO Rogaška Slatina: Dela mladih komunistov v 00 ZK ne poznamo dovolj. Izobraževanj se mladi udeležujejo več ali manj po prisili. Morali bi se dogovoriti, katere teme so tiste, ki mlade zanimajo in tiste, ki so nujno potrebne v izobraževalnem procesu. Delavcu moramo nuditi možnost, da bo lahko zaslužil. Peter Ograjenšek SKLEPI IN STALISCA VOLILNO-PROGRAMSKE KONFERENCE ZSMS Konferenca daje pobudo, da družbenopolitične organizacije v Ingradu organizirajo problemsko konferenco o nagrajevanju po delu in rezultatih dela v letu 1983. 00 ZSMS so se dolžne povezati z OOS in OOZK v vseh TOZD in DSSS ter se skupaj pripraviti na problemsko konferenco o nagrajevanju po delu. Konferenca daje pobudo, da naj se mladinci 00 ZSMS TOZD Rogaška Slatina in obrat IGM in Mehanizacija Rogaška Slatina povezujejo v vseh dejavnostih (tako na športnem, kakor na kulturnem področju itd.). Konferenca zavzema stališče, da naj bodo 00 ZSMS pobudniki za obogatenje vsebine izobraževalnih programov in tudi oblik. Konferenca vztraja na tem, da se morajo vsi mladi zavedati, da je težišče družbenopolitičnega dela v 00 ZSMS. Na osnovi vseh težav, ki nas tarejo (nizki OD delavcev, stanovanjski problemi delavcev, neprestano zviševanje cen, življenjskih artiklov, upad fizičnega obsega proizvodnje), konferenca ZSMS GIP Ingrad zahteva od slehernega mladega delavca, da bo pri svojem vsakdanjem delu težil k povečanju obsega proizvodnje ob istočasnem zmanjšanju materialnih stroškov. Edino na osnovi dela, zlasti mladih delavcev, lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti izboljšanje proizvodnih rezultatov in ob tem tudi dvig OD vseh zaposlenih ter razrešitev vseh ostalih težav. Ker je konferenca ZSMS u-gotovila, da so mladi v samoupravnih organih, delegacijah in DPO premalo aktivirani in aktivni, je sprejela sklep, da se v bodoče kadrovski politiki na teh področjih posveti posebno pozornost, za kar se zadolži predsedstvo KS ZSMS. Naloga je trajna. Konferenca ZSMS zahteva od vseh 00 ZKS, da obravnavajo aktivnost mladih komunistov v svoji 00 ZK in o morebitnih ukrepih obvestijo predsednika AMK pri KS ZSMS Zdenka Prosena. Komisija za sklepe NOVICE IZ DOMA DUŠANA FINŽGARJA — V Domu je bilo organizirano regijsko tekmovanje dijaških domov v šahu in namiznem tenisu; — na dan, ko so se odvijale Igre mladosti (7. 5.), je bila tudi Domiada, to je tekmovanje učencev domov Slovenije; — učenci tretjih letnikov so prebelili sobe v našem Domu in si tako zaslužili nekaj denarja za maturantski izlet; — učenci drugih letnikov so zbrali staro in odpadno železo in si tudi oni zaslužili denar za izlet; — imeli smo tudi spomladansko čiščenje okolice doma; — dobili smo nove košarkaške table. B. L. Izlet v Logarsko dolino §§ pravna posvetovalnica V RAZPRAVI SO SPREMEMBE SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV S PODROČJA ZAPOSLOVANJA DELAVCEV V TUJINI 2e v prejšnji številki smo pisali o medrepubliškem dogovoru o družbenoekonomskem položaju delavcev v tujini, zdaj pa že lahko poročamo o tem, da se je pričela javna razprava o uskladitvi samoupravnih splošnih aktov s področja zaposlovanja delavcev v tujini z republiškim družbenim dogovorom in s samoupravnim sporazumom, katerega pobudnik je Zvezna direkcija za promet in rezerve. Navedene splošne akte bi naj v DO GIP »Ingrad« uskladili s 1. 7. 1983. In katere so bistvene novosti? 1. dinarske osnove: Obračun OD delavcev v tujini se izvrši v jugoslovanskih dinarjih. Te postavke so bile doslej določene v tuji valuti, na dinarsko osnovo pa bodo prevedene tako, da se bo dosežena devizna vrednost posamezne postavke pomnožila s srednjim deviznim tečajem. To pomeni predvsem enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka oziroma za približno enako delo tudi približno enak osebni dohodek. Po tem načelu bi naj delavec, ki dela v tujini, imel približno enako osnovno obračunsko postavko kot delavec, ki opravlja enako delo v domovini. Zaradi posebnih pogojev dela v tujini in pa zaradi različnih komercialnih pogojev, pod katerimi so prevzeta dela v inozemstvu, se osnovne urne in mesečne postavke povečajo tako, da se pomnožijo z ustreznimi faktorji. Višino faktorja bo glede na zgoraj navedene pogoje, upoštevaje pri tem specifične pogoje v določeni državi, oziroma regiji, določal za vsak primer posebej delavski svet DO. Faktor ne sme biti večji kot 4,5-krat. To pomeni, da osebni dohodek delavca v tujini, ki vključuje osnovne urne in mesečne postavke z oceno individualne uspešnosti, oceno uspešnosti poslovanja, dodatka za nadurno in nočno delo, za enak delovni čas, ne more biti več kot 4,5 krat večji od osebnega dohodka delavca v domovini, ki opravlja enaka dela. 2. devizna In dinarska izplačila OD: Osebni dohodki se bodo izplačevali delno v devizah, delno v jugoslovanskih dinarjih. Pri tem se bodo za izračun deviznega dela OD uporabljali srednji devizni tečaji, ki bodo veljali zadnji dan mesečnega obračunskega obdobja. Višina izplačila v devizah je določena z zakonskimi predpisi in trenutno ne sme presegati delavčevega 70 odstotnega OD, med tem ko dinarski del ne sme biti manjši od 30 odstotkov. 3. Spremenjeni dodatki za nadurno In nočno delo, ki znašajo 25 oziroma 15 odstotkov. Takšna višina dodatka je usklajena z osnutkom republiškega dogovora in sporazumom. S tem je odpravljena dosedanja različna praksa med izvajalci, ki je povzročala negodovanje delavcev. 4. Povrnitev stroškov za prevoz na letni dopust enkrat letno: Tudi ta ukrep bodo vse udeleženke sprejele. Delavec bo še vedno imel pravico do letnega dopusta po najmanj 6 mesecih nepretrganega bivanja na delu v Inozemstvu, vendar mu bo DO pokrila stroške potovanja enkrat v roku 12 mesecev. S tem bomo znižali stroške nadomestil za prevoz na letni dopust do višine, ki jo pogodbena cena lahko prenese. To je le nekaj najbolj bistvenih sprememb samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo delo delavcev v tujini. Spremembe se obetajo tudi na drugih področjih, s čimer se pa naj delavci podrobneje seznanijo v javni razpravi. Stefan Gruškovnjak kršitve delovnih obveznosti V mesecu maju 1983 je skupna disciplinska komisija na 5. sejah obravnavala 31 kršiteljev delovne obveznosti v TOZD Šentjur, Laško, Ljubljana, IGM Medlog, Celje, Proizvodni obrati in DSSS. V 4 primerih ni izrekla ukrepa, izrekla je 12 opominov, ostali ukrepi pa so: Javni opomin BEGIČ Ferid in CVIJANOVIČ Duško — predčasen odhod z dela ob »podaljšani« sredi, TOZD GO Šentjur. Denarna kazen v višini 5 °/o OD OSMIČ Ramo — predčasen odhod z dela ob »podaljšani« sredi in odklanjanje čelade, TOZD GO Šentjur, CAVIC Drago — neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD GO Laško, MEZGA Martin — neopravičen izostanek z dela zaradi vinjenosti 1 delovni dan, TOZD GO Laško. Denarna kazen v višini 10% OD — pogojno na dobo 1 leta ČOLNAR Ivan — neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu kot inštruktor vajencev, RAMlC Medo — neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu, oba TOZD GO Ljubljana. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno na 1 leto BLEK Anto — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD Proizvodni obrati. Prenehanje delovnega razmerja KULJANOVIC Ahmed — neopravičen izostanek z dela V soboto, 21. maja 1983, Je odpotovala v Irak zopet večja skupina Ingradovcev, pred odhodom pa še tale skupinski posnetek. »Srečno« smo jim zaželeli. Ob 30-letnici Letos praznujemo v SR Sloveniji 30-letnlco krvodajalstva. Ob tako visokem jubileju bodo v vseh občinah proslave, ki bodo potekale ob Dnevu krvodajalcev — 4. juniju. V Celju bodo vsi krvodajalci — ne le odlikovanci — praznovali septembra. Vsem sodelavcem — krvodajalcem ob Dnevu krvodajalcev In 30-letnici krvodajalstva v SRS čestitamo! AKCIJA PRITEGNE LJUDI Tako pravi Peter Rorič, VK slikopleskar iz TOZD Proizvodni obrati. krvodajalstva Peter Rorič je krvodajalec od leta 1960. V našem glasilu smo enkrat že opisali njegove odlike v krvodajalstvu v članku »štiriperesna deteljica«. Tokrat ga predstavljamo kot dobitnika ZLATE PLAKETE za 25-kratno darovanje krvi. Dobil jo je leta 1982 in ponosen je nanjo. Ko sva se pogovarjala o njegovem delu, o krvodajalskih akcijah v Ingradu ipd., je odločno podpiral akcije. Pravi, da akcija mora biti redna, ker ta pritegne ljudi. Ljudi je potrebno samo organizirati, pa bo u-speh. Sami se ne zdramijo. Po njegovem je vsak človek pripravljen dati kri, posebno še, če jo potrebuje sodelavec, le vsi za to niso sposobni zaradi prebolelih bolezni in drugih vzrokov. Ob akciji za tovariša Lorbeka ni mogel sodelovati, ker nima njegove krvne skupine. Bilo mu je zelo žal. Tovarišu Roriču iskreno 'čestitamo za zlato plaketo in ob tem želimo, da aktivira okrog sebe. čimveč mladih krvodajalcev. Marija Gazvoda IV. POHOD PLANINCEV SOZD ZGP GIPOSS Letošnje srečanje planincev sestavljene organizacije SOZD ZGP Giposs pripravlja planinska sekcija gradbenega podjetja Stavbar iz Maribora. K doslej organiziranim trem srečanjem planincev, ki so bila na Veliki Poljani, Veliki Planini in na Raduhi, se bo pridružil še pohod na Glažuto na Pohorju. Pohod bo 10. septembra. Predvideno zbirališče bo v Rušah pri Mariboru, odkoder bodo udeleženci srečanja krenili na pot mimo domačije legendarnega Sarha, od tod pa bodo po dveh in pol urah hoje prišli do Planinskega doma na Glažuti. Glažuta na Pohorju je znana po svojih glažutah, krajih, kjer so v preteklosti, vse tja do leta 1889, izdelovali pohorsko steklo. Glažuto na Pohorju so organizatorji izbrali za srečanje planincev tudi zato, ker vedo, da pot izletnika le redkokdaj zanese na ta konec Pohorja. Torej, že sedaj si v svoje planinske rokovnike zabeležite soboto, 10. septembra. kadrovske vesti nad 20 delovnih dni, TOZD GO Šentjur, OSMANOVIC Si-nan — neopravičen izostanek z dela 19 delovnih dni, TOZD GO Šentjur, KOTARAC Andri-ja — predčasen odhod z dela ob »podaljšanih« sredah 6 krat, TOZD GO Ljubljana, Ml-DŽAN Juso st. — neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana, ZVEKIČ Husein — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD IGM Medlog, SABANOVIC Beriz — neopravičen izostanek z dela 18 delovnih dni, TOZD GO Celje, PANIČ Momčilo — neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD GO Celje. Štefka Krušič V mesecu aprilu smo na novo kadrovali 22 delavcev, od tega iz JLA 2. V istem razdobju je odšlo 72 delavcev, od tega v JLA 32. Upokojeni so bili: Starostno: Anica AMBROŽ, rojena 23. 7. 1972, knjigovodja v Mehanizacija, delo je združevala pri naši organizaciji od 4. 10. 1949 do 15. 4. 1983. Stalno bivališče ima Jakopičeva 6, Celje. Stana URANIČ, rojena 8. 11. 1931, knjigovodja v Medlogu, delo je združevala od 1. 5. 1958 do 15. 4. 1983. Stalno bivališče ima, Dečkova 25a, Celje. Marija MEHIČ, delavka v Ljubljani, delo je združevala do 28. 2. 1983. Umrl je: Janez VOJSK, rojen 29. 8. 1930, gradbeni delavec v Šentjurju, delo je združeval od 8. 3. 1969 do 25. 3. 1983. Naraščaj v družini so dobili: Okorn Andrej sina Mitja iz Žalca; Grajžl Anton hči Andrejo iz Konjic; Hukič Esad sin Admir Celje; Sljivar Živko hči Zvezdana iz Celja; Lebič Tatjana sin Miha iz Mehanizacije. V mesecu aprilu je bilo na delu v Iraku 176 delavcev. Marija Pšaker Igre mladosti ‘83 PREHODNI POKAL: SKUPNIM SLUŽBAM Letošnje Igre mladosti so potekale v dveh delih, predtekmovanja so bila 7. maja v Celju, zaključne tekme najboljših ekip pa 21. maja na Gomilskem. Organizatorji so bili tokrat iz skupnih služb v sodelovanju s Športnim društvom Ingrad. Udeležilo se jih je 12 temeljnih organizacij, Mladinska domova iz Celja in Ljubljane in Skupne službe. Torej nepopolna udeležba. Spet nismo srečali športnikov iz TOZD Mobilia in GO Slovenske Konjice, čeprav so se prijavili!? In kakšne so uvrstitve: kegljanje: 1. Prevozi, 2. Proizvodni obrati, 3. Skupne službe, 4. IGM Medlog; mali nogomet: 1. IGM Medlog, 2. GO Ljubljana, 3. GO Celje, 4. Mladinski dom Celje; odbojka: 1. Lesni obrati, 2. GO Šentjur, 3. Skupne službe, 4. GO Celje; plavanje s puško: 1. GO Celje, 2. Gradbeništvo Rogaška Slatina, 3. Skupne službe; streljanje: 1. Skupne službe, 2. GO Celje, 3. Proizvodni obrati, 4. Mladinski dom Celje; šah: 1. Skupne službe, 2. GO Celje, 3. Mehanizacija, 4. GO Laško; vleka vrvi: 1. Proizvodni o-brati, 2. Prevozi, 3. GO Laško, 4. IGM Medlog. Skupna uvrstitev: 1. Skupne službe 75 točk, 2. GO Celje 73, 3. Mehanizacija 60, 4. Proizvodni obrati 59, 5. IGM Medlog 58, 6. Mladinski dom Celje 52, 7. GO Laško 44, 8. Gradbeništvo Rogaška Slatina 41, 9. Prevozi Ljubljana 38, 10. Lesni obrati 35, 11. GO Ljubljana 30, 12. Projektiva 11, 13. GO Šentjur 8, 14. GO Žalec 7 in 15. Mladinski dom Ljubljana 6 točk. Pokalo so prejele prve tri ekipe v skupni uvrstitvi, zmagovalna ekipa pa še prehodni pokal. Tokrat so pokal »fair play« prejeli športniki iz Lesnih obratov, ki so se izkazali ne le kot borbeni tekmovalci, temveč so tudi pridno pomagali pri organizaciji zaključnega tekmovanja na Gomilskem. Vili Šuster Strelci v maju V začetku aprila se je iztekla zimska liga v streljanju z zračno puško. Obe naši e-kipi sta dosegli lep uspeh, zlasti prva ekipa, ki je v drugi ligi osvojila prvo mesto in se uvrstila v prvo ligo. Tudi med posamezniki beležimo odlične uvrstitve. Marko Kobale je bil prvi, Andrej Ce-glec pa tretji. V tretji ligi je naša druga ekipa dosegla četrto mesto. Kot zmagovalci v drugi ligi so si fantje priborili pravico nastopiti v kvalifikacijah regije za vstop v republiško dopisno ligo. Na tem tekmovanju v Rečici so bili prvi strelci SD »Žalec«, naši pa tretji in se niso uvrstili v do- Ženska ekipa v postavi Petrič, Skakič, Jager je s 413 krogi na 8. mestu (1. Pionir 477, 2. IBE 462, 3. Salonit 456...). Rezultati te sezone so spodbudni in nas obvezujejo na resno delo še vnaprej, saj je ta športna panoga pomembna tudi z vidika SLO. Alojz Krajnc ŠIG ’83 V posameznih panogah so bili prvi šahistl, odbojkarice, kegljavke In Igralke namiznega tenisa; tretji so bili odbojkarji; peti strelci, nogometaši In Igralci namiznega tenisa; enajsti kegljači In sedemnajsti balinarji. V vleki vrvi: 1. mesto Proizvodni obrati Nogometaši Iz IGM Medloga so zmagali PROSTE POČITNIŠKE KAPACITETE V naših domovih ob morju je še prosto: Bašanlja — od 30. 5. do 29. 6. in od 28. 8. do 1. 10.; Baška-Krk — od 20. do 30. 6. in od 19. 8. do 28. 9.; Cikat — Lošinj — od 20. do 30. 6. in od 29. 8. do 28. 9.; Medveja — od 20. do 30. 6. in od 19. 8. do 28. 9.; Miholjaščlca — Cres — od 30. 5. do 29. 6. in od 28. 8. do 1. 10. Novalja — Pag — od 20. do 30. 6. in od 19. 8. do 28. 9.; Petrčane pri Zadru — od 10. do 20. 8. in od 20. do 30. 8.; Piran — od 23. do 30. 6. in od 25. 8. do 1. 9.; Portorož — od 30. 5. do 9. 7. in od 18. 8. do 1. 10.; Rogla — od 30. 5. do 8. 8. in od 29. 8. do 12. 12. 1983. Prijave pošljite na naslov Goran Hočevar, GIP Ingrad, Lava 7, 63000 Celje. pisno ligo. ZTKO Celje je 17. in 18. maja organizirala na Gričku spomladianski del sindikalnega prvenstva občine Celje v streljanju z zračno puško za ekipe članov, starejših članov in članic ter za posameznike v vseh kategorijah. Med 20 ekipami mlajših članov je bila naša vrsta (šest nastopajočih) s 1.011 krogi prva. Enak uspeh beležijo tudi starejši člani. Zmagali so v konkurenci 7 ekip in dosegli 875 krogov (4 nastop.). Tudi ženska vrsta je dosegla lepo uvrstitev. Med 19 ekipami je s 527 krogi zasedla 5. mesto. Tekmovanje se nadaljuje še jeseni in za skupno uvrstitev se štejejo seštevki obeh kol. Letošnje tekme za šlG '83 je pripravil dravograjski Ko-grad. Tekmovanje je bilo v Slovenj Gradcu, kjer je nastopilo 26 moških in 16 ženskih ekip. Naša moška vrsta v postavi Todorovič, Zatler, Ceglec, Selič in Kobale je z 851 krogi zasedla 5. mesto (1. Kograd 875, 2. Stavbar 862, 3. Gradis 860, 4. Pionir 855). Kako čudovita je naša domovina, spoznavamo v Ingradu tudi z vsakoletnimi daljšimi Izleti. Letos nas Je bilo kar 65, ki smo sl zaželeli spoznati naravne In zgodovinske vrednote otoka Visa. Razpoloženje na takih Izletih je vedno prijetno, zato so spomini še lepši. (V. Š.) novice SINDIKALNA PRIZNANJA V mesecu aprilu letos so visoko sindikalno priznanje SREBRNI ZNAK SINDIKATA za družbenopolitično delo dobili: Milan Golavšek Iz TOZD Lesni obrati Gomilsko, Franc Kerbavec Iz TOZD IGM Medlog, Jože Mešl Iz TOZD Proizvodni obrati In Jože Okršlar Iz TOZD Prevozi Ljubljana. Čestitamo I G. H. FRANCI RAMŠAK ODLIKOVAN Predsedstvo SFRJ je za uspešno družbenopolitično delo, predvsem na področju mladinske organizacije, odlikovalo Franclja Ramšaka z medaljo zasluge za narod. Odlikovanje mu Je bilo podeljeno na proslavi v počastitev dneva mladosti In ob prihodu štafete mladosti v Celje, dne 11. maja 1983. Predlagatelj F. Ramšaka za to visoko odlikovanje je bil OK ZSMS Celje pred tremi leti. -m| UDELEŽBA V BEOGRADU Potem, ko smo uspešno predstavili sistem za kmetijski program na jugoslovanskem sejmu v Gornji Radgoni, smo se v maju udeležili še mednarodnega sejma »Gradbeništvo ’83« v Beogradu, kjer smo razstavili makete In prospekt kmetijskega programa po zamisli Inž. Elze Crepinšek. V. S. TEHNIČNA KNJIŽNICA V tem mesecu smo dobili v našo knjižnico zopet nekaj zelo zanimivih strokovnih knjig. 1. OSNOVI URBANIZMA (1 A, 1B in 2B): B. Markovič 2. OSNOVI TRANSPORTNIH UREDAJA: Sava Dedijer 3. PROJEKTOVANJE PU-TEVA: S. Katanič, V. Andjus, M. Moletin 4. VODOVOD I KANALIZACIJA U ZGRADAMA: M. Ra-danič 5. SINTETIČNI MATERIJA-Ll V GRADEVINARSTVU: P. Vukavič 6. GRADEVINSKI KALEN-DAR 1983: A. Derdi Knjižničar: Stanka Makarič »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grič, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, Je časnik oproščen davka na promet prozlvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Udeleženci iz naše delovne organizacije Kvartet Ingrad bo nastopil na otvoritvi srečanja. Na zaključni prireditvi pa bo Igral ansambel Ingrad (posnetka novega sestava žal nimamo). Franc Klemen — ARKADE VI — olje 5. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije - celje 1983 PROGRAM PRIREDITEV Branko Hrovat — MOTIV IZ MEDULINA — pastel TOREK, 7. junija 1983 ob 17. url v avli Ingrada, Celje otvoritev razstave likovnih del ob 18. url v dvorani Ingrada, Celje, Lava 7 literarni večer, nastop kvarteta SREDA, 8. junija 1983 ob 16,30. url v dvorani Ingrada, Celje nastop recitatorskih skupin, folklore in vokalnolnstrumental-nlh ansamblov PETEK, 10. junija 1983 ob 13. url v sejni dvorani DPO Celje, Gledališka 2 okrogla miza »Človek, delo kultura« ob 17,30. url v dvorani Tehniške šole Celje, Pot na Lavo 22 zaključna prireditev — revija pevskih zborov, nastop godbe na pihala in gostov večera Silvo Javeršek — TIHOŽITJE — tempera Alojz Uranker —PRED NASTOPOM — akvarel Recitatorska skupina Ingrad med pripravami Zaključna prireditev bo Imela naslov: NE LE BETON, TUDI PESEM NAS ZDRUŽUJE, KREPI IN PLEMENITI Nada Muhovec — FANTAZIJA — tapiserija Vlil Šuster — VHOD — fotografija | Za prvomajsko nagradno križanko je prišlo doslej rekordno število rešitev. Zato smo po žrebanju pogledali, od kod so prišle in ugotovili, da so rešitve poslali iz skoraj vseh naših TOZD, po čemer lahko sodimo, da glasilo vendarle dobijo pravočasno tudi v bolj oddaljenih enotah in gradbiščih. Eno rešitev s pozdravi smo prejeli celo iz Iraka, k rešitvi, ki je bila izžrebana za drugo nagrado pa je bilo priloženo pismo za uredništvo. Odločili smo se, da ga objavimo, saj je zanimivo, kako glasilo ocenjuje naš štipendist Iztok Perpar iz Ljubljane. Takole piše: »Pošiljam vam rešitev nagradne križanke iz vašega — našega glasila. Rešitev res ni bilo težko dobiti, toda včasih mi vendarle na koncu še kakšna črka manjka, da bi bila križanka popolnoma rešena. Na splošno pa je njihova težavnost ravno pravšnja. Pa še to: mislim, da križanka kar nekoliko popestri glasilo, iz katerega si- cer lahko izvem vse pomembnejše stvari, ki se dogajajo v GIP Ingradu. Zelo všeč mi je tudi to, da je del prostora v glasilu namenjen tudi mladim, ki so zaposleni v TOZD, ki sestavljajo DO Ingrad. Lahko bi rekel, da je glasilo vsestransko, saj je v njem tudi prostor za športna in kulturna dogajanja. Skratka, za sedaj res ne bi bilo lahko najti slabe točke našega glasila. Čestitam uredniškemu odboru za uspešno in dobro opravljeno delo — upam, da bo tako tudi v bodoče.« Seveda se Iztoku za čestitke in spodbudne besede o našem glasilu lepo zahvaljujemo. -mj IZID ŽREBANJA Žreb je določil, da nagrade prejmejo: 300 din Zinka Majcen iz IGM Medlog; 200 din Iztok Perpar, štipendist, Ljubljana, Zvezda 21; po 100 din pa Karl Vidali, Zdenka Martinšek, Gizela Romih in Betka Les iz skupnih služb ter Fanika Klančnik iz IGM Medlog.