URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Ljubljana, sreda, 30. aprila 1947 P o štn in a n iačan a v gotovini Lelo V lil., štev. 101 — Posamezna številka 2 đfa UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 55-22 DO 55 26 RU K O PISI SB NE VRAČAJO IZHAJA V S A K DAN RAZEN PONEDELJKA ★ ★ G L A S I L O O S V O TRET JE REDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE F LR J KONČANO Ljudska skupščina F L IJ ie sprejeta zakonski predlog o petletnem pianu razvoja narodnega gospodarstva FLRJ v letih 1947—1951 Tako v Zveznem svetu kakor v Svetu narodov so vsi ljudski poslanci glasovali za zakon o petletnem planu Beograd, 29. apr. Ljudska skupščina FLRJ je včeraj dopoldne izglasovala zakonski predlog o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva FLRJ od leta 1947. do 1951- Seji Zveznega sveta je prisostvoval predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip B ro z -lito s člani zvezne vlade. Seji je predsedoval Vladimir Simič, predsednik Zveznega sveta. Ko je sekretar Sveta Stevan Jovičič prebral zapisnik p rejšn je seje, ki je bil overjen brez pripomb, so začeli glasovati o posameznih členih predloga. Vseh 46 členov so sprejeli soglasno. N a to so glasovali o predlogu v celoti. Vseh 276 navzočih poslancev je glaso­ valo za predlog. Ko je predsednik Simič razglasil, da je predlog o petletnem planu do konca sprejet, so ljudski poslanci sto je z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili ta zgodovinski dogodek. \ Svetu narodov je predsedoval seji Josip Vidmar, predsednik Sveta narodov. N a j­ prej so bili posamezno sprejeti vsi členi zakonskega predloga, nakar je bil predlog so­ glasno sp rejet tudi v celoti. Vseh 131 poslancev je glasovalo za predlog. Z včerajšnjima sejama obeh svetov L judske skupščine FLRJ je bilo končano III. redno zasedanje. Ko sprejemata svoje obveznosti po piane, bosta Bosna in Hercegovina prspevali za okrepitev skupne domovine Govor predsednika vlade LR Bosne In Hercegovine Rodoljuba čolakovlča Med načelno razp rav o v L judski skupščini F L R J o predlogu zakon a o petletnem gospodarskem planu je predsednik vlade LR Bosne in H er­ cegovine Rodoljub čolakovič po d alj­ šem uvodu, v k a te rem je razčlenil go­ spodarske razm ere in njihove vzroke v bivši Ju go slav iji in ko je n a k ratk o označil pom en in nam en plana, izja­ vil: Posebej se hočem zad ržati n a 21. čl. p red lag an eg a zakona, č ig a r prvi odstavek se glasi: »Zaradi od stran it­ ve neenakom ernosti v gospodarskem razvoju ljud sk ih republik in izgradnje F L R J ko t gospodarske celote je tre ­ ba zagotoviti čim n ag lejši tem po dvi­ ga proizvodnje In investicij v gospo­ darsko zaostalih ljudskih republikah B esni in Hercegovini, M akedoniji in Črni gori in v gospodarsko zaostalih k ra jih v d rugih ljudskih republikah«. N a ša fed eracija je državnopravni Izraz u stv a rje n e g a b ra tstv a in enot­ nosti naših narodov, pravilne in do­ sledno dem okratično u rejen eg a n a­ rodnostnega v p rašan ja. V endar se pa n aš dem okratizem p ri reševanju na­ rodnega v p ra ša n ja ni omejil sam o n a to, da da narodom in ljudskim rep u ­ blikam form alno iste pravice in iste obveznosti do skupnosti. K ako r n a ostalih področjih se noš d em ok rati­ zem tuđi glede nacionalne politike p ri zago tav ljan ju bodočnosti in razvo ja j narodov in ljudskih republik naše fe­ deracije v tem eljih razlik u je od b u r­ žoaznega d em okratizm a. Med tem ko ta v najboljšem p rim eru sam o fo r­ m alno p rizn av a določene pravice, za­ g o tav lja naš dem okratizem tu d i m a­ te ria ln a sred stv a za uresničenje te h pravic. Z arad i različnega zgodovinskega razv o ja so naše ljudske republike različne po stopnji svojega napredka. N aš p rv i petletni plan si je postavil k o t eno svojih važnih nalog, da to različnost zm an jša in da jo v bližnji bodočnosti popolnoma odstrani. Z d ru ­ gim i besedam i: zvezna vlada in druge razv itejše b ra tsk e republike bodo po­ m agale ekonomsko zaostalim republi­ k am p ri njihovem dviganju. V tem je nov dokaz dejan sk eg a b ra tstv a naših narodov in vsebina nacionalne politike, k i jo izvajam o v n aši državi la k i hoče zagotoviti vsakem u narodu in v sak i ljud sk i repub lik i tu d i m ate­ rialn a sred stv a z a njihov ekonom ski ln k u ltu rn i obstoj. N a j n a k ra tk o pojasnim , k a j po­ m eni ta k a po litik a za L it Bosno in H ercegovino in k ak e persp ek tiv e u stv a rja pred njenim delovnim ljud ­ stvom . Znano je, da je B osna in H er­ cegovina polna prirodnih bogastev, med k aterim i so n a prvem m estu razn e rud e in gozdovi. T a prirodna bog astv a so pričeli izko riščati v p re­ cejšnji m eri šele v dobi a v strijsk e okupacije. Toda to izkoriščanje je bilo tipično kolonialno ropanje prirodnih bogastev in brezsrčno izkoriščanje delovnega lju d stv a Bosne in Hercegovine po du­ n ajsk ih in budim peštanskih bankirjih in k ap italistih . S tan je se ni v ničem er spremenilo, ko je avstro-ogrsko mo­ narhijo leto 1918. zam en jala bivša Jugoslavija. Ropalo se je to, k a r Je H ercegovine, na podlagi k a te rih se bodo zgradile nove to v arn e in pod­ je tja , ne bodo služile sam o za indu­ strializacijo in elektrifikacijo, am pak bovlo obenem tu d i v ir blagostanja de­ lovnega ljud stv a. M ilijarde bodo iz­ dane v naši republiki za gradn jo šol od osnovnih do najvišjih, za gradnjo stanov an jsk ih poslopij, bolnišnic, sa­ nato rijev , porodnišnic in otroških jasli, — vsega, k a r bo napravilo živ­ ljenje našeg a delovnega človeka bolj veselo in lepše. Razvoj Industrije bo pomenil razvo j n ašeg a delovnega ra z ­ reda, k i bo dal nad 10.000 novih k v a­ lificiranih delavcev in tehnikov. To ne bodo več nepism eni težaki, v p re­ žen! v ja rem izkoriščanja, am pak kv alificirani, k u ltu rn i in izobraženi g rad itelji svoje domovine. To bodo ljudje, ki bodo lahko še nad alje ra z ­ vijali produk tivno st dela, k i bodo zvišali norme, zboljšali kakovost pro­ izvodov in k i bodo dali naši skupnosti vedno več in cenejših proizvodov do­ b re kakovosti. N aš petletni plan im a v n a č rtu tudi modernizacijo n ašeg a poljedelstva, k a r bo doseženo z uv ajan jem nove A leksa ' sodobne tehnike in sodobnimi meto- j dam i dela. N a ša d ržav a je d a la km e- K akšne perspektive p a u stv a rja tom zem ljo, n jen a sk rb p a s tem še pred delovnim ljudstvom Bosne in « končana. Pom ag ala m u bo, d a bo H ercegovine pred lag an i zakon o pla- zboljšal svoje gm otno sta n je in usm e­ n u ? M ilijarde dinarjev bodo izdane tüu bo njegovo delo k boljšemu obde- v te h petih letih za obnovo sedanjih »«vanju zem lje, k u v a ja n ju k o ristn ej- in gradn jo novih in d u strijsk ih pod- « h k u ltu r, k višjim oblikam poljedel- B * . _ _ oJra n s n tirriu ln ta tu Ir- n c fira v in n in bilo mogoče vzeti, ne d a bi inv estirali k ak ršn e koli večje vsote v m oderna podjetja, tasta podjetja pa, ki so že obratovala, so pustili na isti tehnični višini k a k o r pod A vstrijo. Delavski razred, — v glavnem nekvalificirane in polkvaiificirane delavce — so iz­ koriščali z m inim alnim i mezdam i in jih pustili brez v sak ršn ih možnosti, da W se strokovno in ku ltu rno dvig­ nili. O b rt je propadala, poljedelska proizvodnja pa je ostala na isti, zelo nizki stopnji. Vse delovno ljudstvo, ki Je bilo po­ litično brez pravic, je živelo v bedi in nevednosti, med n jim p a so ra z s a ­ jale razn e bolezni, k i so zavzele v Bosni in H ercegovini večji obseg k a ­ kor p a v k a te ri koli evropski državi. K er je bilo ljudstvo neizobraženo, je postalo suženj zablod In predsodkov pretek lo sti in m ed njim je bilo lahko se ja ti šovinistično in versko so v ra­ štvo. G lejte, ta k o je bilo dejansko strinJe v deželi, M je polna prirodnih boga­ stev, iz k a te re p a je napravil k a p i­ talizem ječo, v k a te ri je opravljalo delovno ljudstvo te ž a šk a dela za pe­ ščico »pijane gospode«, k a k o r se je izrazil v svoji znani pesm i Saretič. je tij ln električnih cen tral, za «dpi- ske proizvodnje in k u stv a rja n ju ran je novih rudnikov, za g rad n jo že- km ečkih delavskih zadrug, leznic in d ru g ih prom etnih sred stev j T ako perspektivo Je bilo mogoče itd. itd. že v te h petih letih se bo u stv a riti v Bosni In Hercegovini, Id n aša repub lik a sprem enila. In ne so jo sto letja z a tira li in ropali, sam o samo to, p rirodn a bog astv a Bosne ln z zm ago ljud sk e revolucije v naši državi in sam o zato, k er je n ašla ta republika svoje m esto ln svojo zgodo­ vinsko p o t v b ra tsk i skupnosti naro­ dov Jugoslavije. Znano je, d a je d a la B osna in H er­ cegovina v osvobodilni vojni velike žrtv e tak o m aterialn e k ak o r v krvi, toda za ta k o domovino, k a k ršn a je naša F L R J, za ta k e pogoje življenja in d ela v svobodi in ljudskem dosto­ jan stv u , ki u stv a rja jo pred vsem i n a­ šim i narodi svetle perspektive, te žrtv e niso bile velike. N arodi Bosne in H ercegovine so napravili prav i zgodovinski skok iz srednjeveške džungle n a široko pot družbenega razvoja. Z bojem sm o si priborili resnični dem okratični družbeni red, sedaj p a n as čak ajo dela, k i bodo našo republiko tu d i ekonomsko dvig­ nila in k i bodo omogočila, d a bo ob­ čutilo naše delovno ljudstvo že km alu in v še večji m eri politične in m a te ­ rialn e prednosti naše revolucije. N i dvoma, da bo zahtevalo izv aja­ nje te g a p lan a napore vseh nas, toda ti napori bodo v sk ladu z našo silo in v ztrajn o stjo . P ra v ta k o p a ni dvo­ ma, d a bomo naleteli p ri izv ajan ju plana n a različne težave, to d a te te ­ žave ne p rih ajajo ln ne bodo p rih a­ jale iz o rg an sk ih pom anjkljivosti naše družbene ureditve, k a k o r je to v k a ­ p italistični ureditvi. N aše težave se pojavljajo in se bodo pojavljale p ri ra sti, razvoju in u trje v a n ju m ladega in za življenje sposobnega družbenega sistem a. To pomeni, d a so v n aših rokah tudi sred stv a za o d stran jev an je teh težav in z našo v ztrajn o stjo in po­ žrtvovalnostjo jih bomo brez dvoma tu d i odstranili. Smo pokolenje, k i se je p rekalilo v ognju osvobodilnega boja in k i g a je vodil in v zg ajal tov a­ riš T ito, ko n as je učil, d a se ne smemo bati težav, da ni težav, ki jih delovni ljudje ne bi mogli p rem agati, če se zavedajo, d a se borijo z a svojo boljšo bodočnost. N a koncu zago tav ljam zvezni vladi z m aršalom T itom n a čelu in vse ki zasto p ate b ra tsk e narode Jugo sla­ vije, da bo sto rila Bosna in H erce­ govina vse ne sam o za uresničenje, am p ak tu d i za p rekoračenje te g a plana. Bosna ln H ercegovina bo sm a­ tra la obveze, k i jih ji n alag a p et­ letni p lan in k a te re sp rejem a za sveto dolžnost in bo v n jih gledala p risp e ­ vek za u trd ite v naše skupne domo­ vine. Izjav ljam , d a bom glasoval v načelu in podrobnostih z a p red lag an i zakon. Konec govora p redsednika vlade LR Bosne in H ercegovine Rodoljuba Colakoviča so ljud sk i poslanci po­ zdravili! z do lgo trajn im in burnim ploskanjem . Petletni plan bo pripomogel k še večji utrditvi bratstva in enotnosti naših narodov Govor predsednika vlade LR Makedonije Lazarja Koliševskega P re d se d n ik v la d e LR M akedonije L a z a r K o lišev sk i je v svojem go ­ v o ru iz ja v il: T o v a riši lju d sk i poslanci! N aš p la n n i zgodov in sk eg a po­ mena sam o z a n a šo skupno domo­ vino F L R J. am p ak tu d i za v sa k n a­ ro d posebej^ posebno p a za tiste narod e, k i so b ili v p re te k lo sti n a­ cionalno z a tira n i, k i so b ili b rez pravde in k i so si p rib o rili svojo svobodo in n acion aln e p ra v ic e šele v te j vojni, v skupnem bo ju v seh n a ših narodov p ro ti fašističn im o k u p ato rjem in njihovim dom ačim ekonom skega in n acio n a ln eg a ra z ­ voja. N aš p etletn i p lan o d p ira no­ ve p e rsp e k tiv e in daje za n a d a ljn ji ra z v o j n a ših z a o sta lih re p u b lik ve- iike m ožnosti. Z izvedbo p la n a se bo sp rem en il iz tem eljev lik L R M akedonije, k e r je v n ašem petletnem go spod arsk em planu dosledno izvedeno načelo b ra ts tv a in eno tno sti n a ših n a ro ­ dov, k a r je ra z v id n o iz 21. člena te­ g a zak o n sk eg a n a č rta , ki govori o o d stra n je v a n ju n een ak o sti ▼ eko­ nom skem ra z v o jn lju d sk ih re p u b lik in k o n k re tn i pomoči, ki jo je tre b a dati zao stalim rep u b lik am , da bi dcrtiitele n a še n ap re d n e jše re p u ­ blike. K o n k retn o bi se ra d z a d rž a l p ri n e k a te rih od stav k ih n a še g a zakon ­ sk eg a n a č rta , ki se tičejo LR Make­ donije in iz k a te rih je m ogoče n aj­ bolje v id eti pomen n a še g a petletne­ g a p la n a za iz g ra d n jo n a še L R Ma­ kedonije. Če upoštevam o, da. je odpadlo na M akedonijo do vojne 1•/• in d u s trij­ ske zm ogljivosti Ju g o sla v ije , v id i­ mo p re o b ra t in pom en p etletn eg a p la n a ra v n o glede in d u strijsk e g a ra z v o ja LR M akedonije. P la n im a v n a č rtu , da se dvigne v re d n o st in ­ d u strijsk e in ru d a rsk e pro izvodn je od 0.3 m ilija rd e v 1. 1939. n a 7.9 m i­ lija rd e v 1. 1951., t. j. za 26.3 k ra t, v re d n o st in v esticij od 0.7 m ilija rd e v 1. 1939. n a 5.6 m ilija rd e v 1. 1951., t. j. za 8 k ra t. štev ilo delavcev, za­ poslenih v in d u striji in ru d a rs tv u pa se m o ra d v ign iti od 2416 v letu 1939. n a 9416 v 1. 1951., če ne raču- hlapcem . M akedonsko ljud stvo s pa- j nam o delavcev, ki so zap o slen i in d a m ed tiste n aro d e, k i so v svojem ra z v o ju n a jb o lj z a o sta li v sled sta ­ nja, v k a te rem so b ili p re d to v o j­ no. N aša L ju d sk a rep u b lik a Make­ don ija je do seg la v p retek lih dveh letih zelo v elik e in pom em bni uspe­ he na vseh področjih družbenega, k i bodo zapo slen i v te h p etih letih v zveznih in d u strijsk ih p o d jetjih v M akedoniji. Število d elavcev v in ­ d u strijsk i, ru d a rs k i p ro izvodn ji in v p ro izv o d n ji e lek trik e se m o ra d v ig n iti od 12.280 v L 1939. n a 257.212 v L 1851., t jč z a 21 k r a t V p ro izv o d n ji e le k trik e določa p lan izk o rišča n je n a še bog ate vod­ ne e n erg ije in sic e r z a g rad n jo m nogih m a lih in v e lik ih hid ro cen - tra l, k i nam bodo d a le solidno en erg etično pod lago z a n a d a ljn ji ra z v o j n a še in d u strije . P ro iz v o d n ja elek tričn e en erg ije je z n a ša la v Ma­ kedoniji 1. 1939. v se g a 8 m ilijonov kw . n a en eg a p re b iv a lc a je p rišlo to re j n a leto sam o 8.2 kw . P etletn i plan im a v n a č rtu dv ig p ro izvodn je elek tričn e e n erg ije n a 215 m ilijonov kw , t. j. z a 27 k ra t, ozirom a, če g re z a po sam ezn ik e, n a 178 kw , t j. 22 k r a t več. N ič m a n jši pom en p a nim a p etlet­ ni p lan za n a d a ljn ji ra z v o j km etij- sU . v M akedoniji. R azv o j in d u stri­ je in e lek tričn e en erg ije bo neizbež­ no v p liv a l tu d i n a n ad aljn ji ra z v o j n a še g a km etijstv a, z la sti glede laž­ je in h itre jše p re u sm e ritv e n ašeg a km e tijstv a k in d u strijsk im k u ltu ­ ram . N aše km etijstvo v M akedoniji bo dobilo s petletn im planom 162.000 h a nove, za obdelavo spo- s o t e zem lje. Ce p rim e rjam o sed a­ nji p rid elek ž ita n a 1 ha, potem bi p rid e la li n a novo obdelani p o v ršin i 10 k r a t več žita, k a k o r pa g a m ora n a ša re p u b lik a u v ažati d an es iz ži- to ro d n ih rep u b lik , da bi k rila svoj p rim a n jk lja j v žitu. N ajvečji del po­ v ršin e , določene v p lan u , bo mogo­ če p rid o b iti z izsu šev an jem m oč­ v irja . Od 75.000 h a p o v ršin e, k i jo je t r e h i z s u š i t i , odpade precejšen del n a m o čv irja. P e tle tn i p lan ima v n a č rtu izsu šev an je vseh m očvirij, z la sti tistih v b ližin i re k e C rne in V a rd a rja . Z a p rim e r n a j navedem , d a so iz su šili v b iv ši Ju g o sla v iji v 23 letih sam o 700 h a a li 0.9*/» p o v r­ šine, k i jo je b ilo tre b a izsu šiti. Ni dvom a, d a je g o sp o d a rsk i pomen teh del v e lik a n s k i Še večji pomen in n e p re c e n ljiv a v re d n o st te h m eli- M n M akedonijo in za vso n ašo d ržav o sp loh pa je v tem , rla bodo e n k ra t za v selej o d stra n je ­ na v e lik a n sk a leg la m a la rije . P o ­ men teh del bo n ajlažje oceniti, če omenimo, da boleha v Makedoniji n a leto 300.000 ljudi n a m a la riji, če ne še več. Ko bo petletn i plan u re ­ sničen, bo m akedonsko ljud stvo r e ­ šeno e n k ra t za vselej bolezni, ki ga je to liko let fizično izm o zg av ala in desetk ala. V im enu n a še g a m akedonskega ljud stv a izražam zvezni v lad i in to­ v a rišu T itu osebno veliko zahvalo, k e r je n aletel p red log n aše re p u b li­ ške vlad e za popolno o d stra n ite v n aših v e lik an sk ih m a la rič n ih p o v r­ šin na popolno razum ev an je in k e r je bil sp re je t v ta zakon sk i n a č rt o petletnem planu. Z elo pom em bna in k o ristn a pote­ za n a še g a p etletn eg a p lan a pa je v tem , k e r im a p lan v n a č rtu odloč­ no p re u sm e rite v km etijstv a v Ma­ kedoniji od žitn ih k u ltu r h gojitvi in d u strijsk ih ra stlin . Č ep rav so go­ v o rili v si ekonom ski ra z lo g i odloč­ no za to, da bi p re u sm e rili km etij­ stvo v M akedoniji k go jitv i indu­ strijsk ih k u ltu r, n iso bili doseženi v b iv ši Ju g o sla v iji r tem pogledu n ik ak i uspehi. N asp ro tn o , sta tistič ­ ni po d atk i kažejo, d a so se zm anj­ šale še tiste p o v ršin e, k i so jih za­ se ja li z in d u strijsk im i k u ltu ram i že v dobi tu ršk e g a su žen jstv a. P o li­ tik a p ro tiiju d sk ih režim ov je hote­ la iztisn iti iz km e tijstv a čim več, d ati p a mu n i h o tela n ič e sa r. T ak a p o litik a je m o ra la im eti za posle­ dico n azad o v an je km etijstv a v vseh panog ah , posebno p a glede indu­ strijsk ih k u ltu r. Pom en p re u sm e ritv e v km etijstvu M akedonije je m ogoče označiti v glavnem s tem , d a bo go jitev indu­ strijsk ih k u ltu r, posebno tobaka, po v ečala zn atno tu d i n a š izvozni fond in s tem om ogočila n a ši indu­ s triji n a b av o stro je v iz inozem ­ stv a. G lede bom baža pom eni ta p re ­ u sm eritev p rv i odločni k o ra k k tež­ nji, da p o stan e n a š a d rž a v a čim bolj n eo d v isn a od ino zem stv a glede uvoza te g a v ažn eg a p redm eta. N a d rug i stra n i p a bo v e lik a n sk a k o li­ čin a deviz z a bom baž in bombažne p roizvode, ki je d o seg ala pred voj­ no p rib ližn o 1.5 m ilijard e, p rih ra ­ njen a in izk o rišče n a za h itro indu­ stria liz a c ijo naše d ržav e. P r i rižu bo na koncu petih let m ogoče k riti dve tre tjin i p red v o jn ih p o treb z no­ tra n jo proizvodnjo. N i dvom a, da bomo p o sta li v p rv ih letih p etlet­ nega p la n a popolnom a n eodvisni od in o zem stv a glede teh dveh in d ru g ih v ažn ih in d u strijsk ih te r sub­ tro p sk ih ku ltu r. P re u sm e rite v k in d u strijsk im k u l­ tu ram bo n e k o lik o k ra t po v ečala do­ hodke n a ših p ro iz v a ja lc e v in naše podeželje se bo d v ign ilo v k ratk em č a su iz sto letn e ekonom ske in ku l­ tu rn e za o sta lo sti. K tem u n av ajam še to. d a je bilo po sejan ih v 1. 1946. v n a ši re p u b lik i z žitom 60»/» celot­ ne p o v ršin e o rn e zem lje, z indu­ strijsk im i k u ltu ram i pa 6.3°/*. B ru to dobiček p ri v seh ž itn ih k u ltu ra h je b il 1.093,622.770 din, p ri indu­ s trijsk ih k u ltu ra h p a 1.131,912.544 din. P o navedenem p rim e ru je mogo­ če oceniti v e lik a n sk i pom en p re­ u sm eritv e v g o sp o d a rstv u Makedo­ nije k in d u strijsk im k u ltu ram , k e r g re to p re k o o k v ira naše repub lik e in im a sp lo šen d rž a v n i pomen. P ra v z a ra d i te g a bo tre b a n ap o ro v , da b i ra z š irili n a tem pod ro čju s planom določeni obseg. P e tle tn i p lan določa ne le eko­ nom ski dv ig n a še g a ljud stv a, am ­ pak mu d aje h k ra ti tudi možnost, d a se dvigne iz . sto letn e k u ltu rn e z a o sta lo sti in se p rib liž a k u ltu rn i ra v n i d ru g ih b ra tsk ih n arodov. Š tevilo o snovn ih šo l v 1. 1951. se bo d v a k ra t povečalo v p rim e ri z L 1941. Število učencev v o snovnih šolah bo za 70V» večje. Število gim ­ nazij se bo povečalo z a več k a k o r d v a k ra t, štev ilo učencev v njih p« za več k a k o r tr i in pol k ra t. Število učiteljišč se bo jfbvečalo trik ra t, število učencev v n jih p a š tirik ra t v p rim e ri z I. 1941. V b iv ši J u g o ­ sla v iji je b ila v Skoplju nepopo ln a filozofska fak u lteta. D anes deluje ▼ Skoplju popo ln a filozofska fak u lte­ ta, v tem letu pa bo p ričela delo­ v ati tudi m ed icin sk a fak u lteta. S tem so u stv a rje n i tem elji za p rv o m akedonsko v seučilišče, ki se bo v teh 5 letih ra z š irilo . P r a v tak o bo odp rtih v teh petih letih mnogo no­ vih k u ltu rn ih ustanov, muzejev, lasbenih šol. g led ališč, k u ltu rn ih 'fiv, čitaln ic itd. P e tle tn i plan imav v n a č rtu g ra d n jo 600 po slop ij za osnovne šole. 60 po slop ij za p ro - gim nazije, 17 po slop ij za gim nazije, v seu čilišk a poslopja in in stitu te, štud en tsk i dom, kn jižn ice in drugo . P e tle tn i plan določa tudi izvedbo tiste v elik e naloge, k i im a za n aše ljudstvo ta k o v elik an sk i pomen, od­ stra n ite v n epism enosti. Ni mogoče g o v o riti o dejanskem d v igu ljud­ stv a n iti v ku ltu rn em n iti v .k a k r­ šnem koli drugem^ pogledu, če ne o d stran im o p re j teg a v elik eg a zla. V se to, k a r bomo u stv a rili v pe­ tih letih na k u ltu rn em polju, nam bo dalo m ožnost, da. bomo d v ign ili splošno k u ltu rn o ra v e n n a še g a ljud­ stv a n a ta k o v išino, ki bo pom eni­ la o d stra n ite v k u ltu rn e z a o sta lo sti naše ljudske rep u b lik e in ki bo za naše ljud stvo re sn ič n a k u ltu rn a r e ­ volucija. Z akon o p etletnem p lan u pom eni v zgodovini n aših .n a ro d o v v elik dogodek. P etletn i p lan p a pom eni tudi p re o b ra t v našem ekonom skem ra z v o ju k e r p re d sta v lja konec zao­ stalo sti, slu čajno sti, p o časn o sti in stih ije v g o sp o d arsk em ra z v o ju na­ še dežele. S sam im tem pa pom eni začetek h itre g a k o o rd in ira n e g a in p la n sk e g a ra z v o ja n a ših p ro iz v a ja l­ nih sil. P e tle tn i p lan bo p ripom og el k še večji u trd itv i b ra tstv a in eno tno sti n aših n arodov , ki je bila sk o v an a v n arodno osvobodilnem boju. k e r jim daje solidno ekonom sko podlago. T a p lan p risp e v a obenem k hi­ trem u n a p re d o v a n ju stoletne zao­ sta lo sti LR Makedonije. N aš gospo­ d a rs k i plan je še en dokaz dosled­ no sti v po litik i n acion aln e enako­ p ra v n o sti, na k a te ri se u trju je b ra stv o n a ših n aro d o v . G o spodar­ ski p lan je p ra v tako dokaz, d a se v n a ši d rž a v i ne d ela ra z lik a med besedam i in d ejan ji in da se n acio ­ n a ln a en ak o p rav n o st, p ro g lašen a v dneh sla v n e g a n aro d n o osvobodil­ nega boja, v petletnem g o sp o d a r­ skem p lan u dosledno izvaja. Ja s n o je, da to še ni ves pomen n a še g a p lan a. N jegov v elik an sk i pom en je tudi v tem , da bo še bolj u trd il n acion alno n eo d v isn o st naše d ržav e in še bolj povečal njeno obram bno sposobnost. P e tle tn i gospodarski plan bo dvig­ n il b lag o stan je n ašeg a d elovnega ljud stv a, obenem pa bo še bo v po­ sp ešil u stv a rja ln i po let širo k ih ljud­ skih množic, k e r se o d p irajo p red njim i p ersp ek tiv e srečn e bodočno­ sti. M akedonsko ljudstvo ne bo cenilo sa ir . pomena p etletn eg a p lana, am p ak tudi n a p o re za njegovo iz­ vedbo. Skupno z ostalim i n a ro d i Ju g o sla v ije bo izpolnilo pod vod­ stvom to v a riša T ita svoje obvezno­ sti v petletnem planu, k e r se zave­ da, da bo p risp e v a lo s tem k splo­ šnem u n ap red k u in k n a p red k u vse b ra tsk e skupnosti. Z ato izjavljam , da bom g la so v a l za p re d la g a n i zakonski n a č rt. (B u r­ no o d o b rav an je). Petletni plan bo Črno goro dvigni na stopnjo naprednega gospodarstva Iz govora ministra za prosveto v vladi LR črne gore 1 O*AI7rvl’l1 X.Q Vi/, X^rillÄoifOilzarr- r- m i ....__» ■ . P o govoru L a z a rja Koliševskega so nadaljevali razp ravo o predlogu p et­ letn eg a p lana. M inister z a prosveto vlade LR Črne gore N iko P avič je v svojem govoru d ejal: T a p etletn i p lan je zajel vse tiste velike pozitivne pridobitve osvobodil­ n ega boja, k a te rim je dal polno živ­ ljenjsko sik). T a plan pomeni izvaja­ nje p ro g ram a naše L judske fro n te in določb naše ustave, d a bodo šli naši narodi nezadržno n aprej. B ratstv o in enotnost n aših narodov je p rišla do polnega izraza v posebni skrbi, k i se posveča republikam , k i so gospodar­ sko zaostale. Med te republike sp ad a tu d i LR p rn a gora. Crnogorsko ljudstvo je v svoji zgodovini mnogo ta pelo, k e r se je Junaško borilo z a svojo svobodo, obenem p a je nenavadno veliko trpel vsled pom an jk an ja jn siromaštvi T ega g a ni rešila bivša Jugoslaviji nasprotno, črnogorsko ljudstvo je m< ralo trp e ti v protiljud sk i Jugoslav! še nad alje od časa do časa lakoti vedno pom an jk an je in se je moral neprestano izseljevati. P e tle tn i plan bo našo republiko I tem eljev izpremenil. In p rav to, ka je doživelo naše ljudstvo doslej b ra tsk i skupnosti z drugim i narodi novi ljudski republiki Jugoslaviji, m daje poroštvo, da bo odstranilo n te j poti zaostalost ko t dediščino i bivše Jugoslavije. T a plan mu daj največjo možnost, da sc ln* za ved:? rešilo stra d a n ja , pom ankanja in izs< ljevanja. črnogo rsk i km et, ki je t< liko trp el, bo dvignjen na stopnjo m