PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Ato. postale i gmppo (..ena 5(Hi ur
Leto XXXIX. Št. 19 (11.435)
TRST, torek, 25. januarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v '-'Ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KOMUNISTI SO POZITIVNO OCENIU SPORAZUM MED SINDIKATI IN DELODAJALCI
Sporazum o stroških za delovno silo krepi trdnost Fanfanijevega kabineta
Predsednik vlade pa se dobro zaveda, da se bodo težave in spori v večini spet pokazali, ko bo konec tedna treba glasovati o gospodarskih odlokih
RIM — Sporazum, ki so ga v soboto ponoči podpisali na ministrstvu za delo, je pravzaprav zadovoljil vse, vsaj če sodimo po uradnih izjavah, iz katerih izhaja da je bil zaključek dolgega pogajanja o ceni delovne sile zadovoljiv tako za vlado, kot za največjo opozicijsko stranjo KPI. Vladni izvedenci so ie na delu, da bi dokončno formulirati Scottijev predlog, ki ga bodo odobrili. in začeli konkretno izvajati na Prihodnji seji ministrskega sveta, ki bo najbrž v četrtek, se pravi dan Pfej kot je bilo predvideno.
Politični opazovalci v Rimu menijo, da je sporazum okrepil Fan-fanijevo vlado. Predsednik vlade se zaveda, da se je ugled njegovega kabineta utrdil, pri tem pa se je
Panfani izogibal vsakemu triumfa-Pstičnemu tonu. Fanfani sc je skliceval na trdnost vladne večine, kot da bi nekako hotel pozvati vse vlad-»e stranke k večji solidarnosti v bodočnosti. Predsednik vlade je tudi Izrekel priznanja vsem tistim, od Seottija do drugih ministrov, ki so v zadnjih dneh prispevali k uresni-
čitvi sporazuma. Prav tako je izrekel priznanje voditeljem sindikalnih organizacij in delodajalcev, ki so dokazali, da imajo visok čut odgovornosti. Fanfanijevo previdnost opravičuje senca, ki še vedno visi nad usodo njegove vlade. Predsednik se dobro zaveda, da je izbojeval pomemben uspeh in da se je vlada
PRED PREVERJANJEM V TOVARNAH
Prvi grobi izračuni o učinkih sporazuma
Štiričlanska družina naj bi pridobila od 17.000 do 105.000 lir »a mesec, v obratnem sorazmerju z naraščanjem dohodka
R.IM — Samo kratek premor so s> lahko privoščili sindikalisti po d?lgih in utrudljivih pogajanjih, ki so pripeljala v noči med sobot o 111 nedeljo do globalnega sporazuma o ceni dela. obnovitvi delovnih hčRodb in povezanih ukrepih. Že Vceraj so se vrstili sestanki orga-hov enotne zveze CGIL - CISL -^ Ur, da so sprožili vse ustrezne Pobude za nujno izvajanje sporazuma. Predvsem so preklicali za ta že napovedane stavke v industriji, vsaka delovna stroka pa i® Poslala ustreznim delodajalskim ^družnjem poziv k nujnemu začet-ku pogajanj za obnovitev pogodb.
^ od konca predlanskega leta namreč čaka na novo pogodbo s -.c-ra-i 2.409.000 kovinarjev. 800.000 gradbincev, milijon in 250.000 tek-stilcev, 900.000 delavcev trgovinske alljoke. več kol 400.009 kertii.jskih delavcev, skoraj 3 milijone javnih uslužbencev (občine, pokrajine, de-pošta, zdravstvo, državno o-“®bje ipd.) ter nekaj manj števU-P . kategorij, ki vsi nestrpno ča-ka.š° na ureditev službenega in jezdnega razmerja. Sobotni soo-azurn je odprl pot hitremu zaključ p Pogajanj, toda v sindikalnih krogih se bojih) morebitnih zavli-Pevanj delodajalcev in pozivajo de-“' stvo na budnost.
Enotno tajništvo sindikalne zveze Je je sinodi sklenilo začeti ponovna široka posvetovanja. Iti naj do-^dhčiKj potrdijo sporazum. Najprej bodo sestali sindikalni organi Pa teritorialni in strokovni ravni, ,e v četrtek in petek se bodo vrstili Po vsej državi skupščine na de-°vnih mestih, pri katerih bo mož-tudi glasovanje, ki bo javno ali a.ino, ko, ££ ijodo enotno domenile krajevne sindikalne strukture. Sin-I kalno vodstvo je prepričano, da po tudi tokrat baza odobrila z ve-‘lk° večino doseženi sporazum, ki "a kljub nujnim kompromisom o mačuje za velik uspeh. Že vče ?' so sporazum odobrili deželni Sindikalni organi v Lombardiji, o •Peniti pa je treba tudi nekaj ne"o-r0Van.ia in celo protesta v nekaki!1 tovarnah
..■'ledtem so študijski centri stn-Pikatov že poskusili izračunati u-®mko sporazuma, čeprav še z nekaterimi hipotezami. Tako naoo-:eclu.iejo, da sc bo delavcu z ženo P1 2 otrokoma, ki ie imel decem-rra lani 900.000 lir bruto olače. Povišala julija za 18 0110 lir, či-pa za 28.01«. Z dodatkom pri °troški dokladi (66.0001 naj li to-PP; prejel čistih 94.000 lir več *)dor je imel decembra 1.200.'*0C ,!' bruto plače, naj bi prejel 28.000 več čiste plače in 42.000 otro doklad, torej skupaj 70.000 nr več.
, Vračunali so tudi splošne učin e sporazuma in vladnih ukrepov >? dejanski dohodek delavskih dm-Dri čemer so upoštevali tako Povišanje tnrif in davščin, kot nri-anke na račun davčne razbremo tve in povišan ia otroških doklad 'P® Pa poeodhene poviške in 15-cd-•totno <ohiaditev» dmgin.jske do-ade). Račun velia za ožen.ienega ®lavca ali uradnika z dvema mlp Poletnima otrokoma, če bo letos •služil 10 milijonov letnega ob-avčljivega dohodka lxt na boljšem Ir .°Pai 10-1.000 lir na mesec, orl , mili ion ih letnega doliodka se mu “o mesečni preiemek izboljšal za Ppka.j več kot 43.000 lir. pri 20 mi-llonih z« manj ^ 36 tisoč, nri j m-Uionih letnega obdavčiHvepa Pbodka pa samo še za 17.140 lir.
Zahod za ohranitev enotnosti ob mirovnih predlogih Vzhoda
BRUSELJ - Zahod se mrzlično pripravlja, da bi kar najbolj enotno odgovoril na sovjetske mirovne pobude: novi načelnik ameriške delegacije, na ženevskih pogajanjih. Paul Nitze, se je posvetoval z vodstvom NATO in s člani bonske vlade, hkrati pa so se v Bruslju sešit zunanji ministri deseterice, da bi o-liranili enotna stališča do sovjetskih pobud, kljub razlikam v strateško -političnem in gospodarskem položaju posameznih članic. V prizadevanja za ohranitev atlantske enotnosti je vse svoje sile vpregel tudi ameriški državni sekretar Shultz.
BONN — Socialdemokratski kandidat za kanclersko mesto Hans Jochen Vogel je objavil seznam sodelavcev, ki jih bo v primeru poraza na bližnjih splošnih volitvah v ZRN imenoval za ministre svoje vlade v senci.
okrepila, ve pa zelo dobro, da bodo
nastale dodatne težave, ko bo treba razpravljati o preostalem delu finančnih ukrepov: o gospodarskih o-dlokih bi morali glasovati konec tega tedna in že sedaj so nekatera znamenja, ki govorijo o dejstvu da težav ne bo delala samo leva opozicija. temveč, da bodo nasprotovanja tudi znotraj same večinske koalicije.
Po eni strani namreč komunistična partija napoveduje oster boj proti gospodarskim odlokom:	v
današnji številki komunističnega glasila «Unita» Gerardo Chiaromon-te pozitivno ocenjuje sporazum o ceni delovne sile, poudarja pa, da si bodo komunisti prizadevali, da bi korenito spremenili vladno gospodarsko politiko. Z druge strani pa republikanska stranka, ki kljub temu, da ni več v vladni večini, močno pogojuje nekatera ravnovesja, dokaj hladno govori o Scottije-vem dokumentu. Republikansko glasilo trdi v svoji včerajšnji številki, da ta sporazum prav gotovo ne prispeva k rešitvi nekaterih problemov. da je vse preveč popustljiv in da se bo spet izkazalo kot se je tudi po sporazumu leta 1975, da so taki sporazumi v praksi zelo veliko breme.
Gre za dekaj osamljene glasove, kot je osamljena tudi zelo negativna ocena, ki jo dajeta PDUP in DP. ki sta napovedali da bodo njuni člani v tovarnah močno nasprotovali sporazumu, ko bodo v četrtek in petek po vsej Italiji delavske skupščine.
Polemika o tem, kdo je zmagal in kdo je bil poražen bo najbrž trajala še dalj časa in zelo verjetno brez velike koristi. V vrstah strank vladne večine se zato trenutno izogibajo temu vprašanju. Socialisti, tako tajnik Craxi 'kot minister De Michelis podčrtujejo samo najbolj pozitivne aspekte sporazuma: skratka socialisti poudarjajo, da je bil poskus krščanske demokracije, ki je skušala reducirati italijansko politično življenje v bistvu na odnose med njo in največjo opozicijsko stranko, se pravi KPI, poražen. Taka bipolarizacija italijanskega političnega življenja, do katere bi prišlo, če bi se posredovanje ministra Seottija izjalovilo, bi odvzela velik del njihovega političnega pomena socialistom in drugim laičnim silam, kot so liberalci in socialdemokrati, ki hočejo ohraniti svojo vlogo med obema velikima italijanskima strankama.
Ostaja vsekakor odprto vprašanje bodočih spopadov v parlamentu, kjer se bodo nasprotja neizogibno spet pojavila. Značilno je, da je tajnik krščanske demokracije De Mita pre-
vidno poudaril, da je enotnost v vrstah večine občutenejša, ko je treba rešiti nekatere realne probleme in opustiti abstraktne in iz trte izvite polemike. V tem smislu je treba ocenjevati nekatere zahteve socialistične stranke ne samo za spremembo gospodarskih odlokov v smeri okrepitev sredstev za naložbe in okrepitve politike za razvoj, temveč tudi za čimprejšnji podpis sporazuma za znižanje cene denarja. To je ena od ključnih točk gospodarske politike PSI.
V Rimu se sedaj sprašujejo, če bo parlamentarna razprava potekala res v vzdušju obnovljene solidarnosti v vrstah večine. Mimo že napovedane opozicije komunistične stranke, bi bilo zelo tvegano raču-
nati na trdnost vladne večine, saj te trdnosti trenutno ni. R. G.
NOVA DRAGINJSKA DOKLADA
Od februarja 27.200 namesto 31.057 lir
RIM — Po podatkih o naraščanju življenjskih stroškov bi se morala draginjska doklada od 1. februarja povišati za 13 točk (po 2.389 lir), oziroma za kosmatih 31.057 lir. Po sobotnem sporazumu, ki je uvedel nov postopek za premično lestvico in j novo vrednost točke 6.800 lir. se bo ! draginjska doklada porisala za nove ; 4 «težke» točke, kar ustreza 27.200 liram.	1
DRUGIČ V SLABIH DVEH MESECIH
Neuspeh dogovarjanja v OPEČ
niiiHiiMiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiniiHiiiiiitHiuiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
Z VČERAJŠNJO RAZSODBO KONČAN PRVOSTOPENJSKI PROCES MORO
Dosmrtni zapor za 32 neomajnih teroristov Mila kazen za Savasto in ostale skesane RB
Nadvse strogo je bilo sodišče tudi z ostalimi obtoženci - Ugodni odmevi
RIM — Po 166 urah posvetovanja je prvostopenjsko porotno sodl-dišče na Foru Italicu izdalo razsodbo v zvezi z umorom predsednika KD Alda Mora in ostalimi zločini rimskega voda rdečih brigad. Porotniki so skoraj v celoti upoštevali zahteve javnega tožilca Amata, ki je predlagal, naj bo sodišče strogo z neomajnimi teroristi bi nadvse «prožno» s skesanimi.
Roka pravice ni bila zato prizanesljiva z morilci deraokristjanskega voditelja. 32 teroristov je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Med njimi so tudi Mario Moretti, ideator Moru-
vega umora in vodja komandosu. k> je povzročil pokol v Ul. Fani, Pro-spero Gallinari, ki je političnega moža lastnoročno ubil in Valerio Mo-rucci ter Adriana Faranda, ki sta sicer nasprotovala umoru, a nista nikdar zatajila oboroženega boja. Glede vseh ostalih obsojencev na dosmrtno ječo pa je sodišče upoštevalo načelo »kolektivne odgovornosti*, pri čemer ni razlikovalo med tistimi ki so Morovo ugrabitev izpeljali in tistimi, ki so jo organizirali in podpirali.
Vsem skesanim brigadistom, teh je bilo šest, ki so s svojimi izjavami omogočili oblastem, da so razkrinkale teroristično tolpo, je sodi-
Pogled na sodno dvorano procesa Moro med branjem razsodbe
(Telefoto AP)
.norih, ki jih je zagrešil rimski vod.
Nobenega «popusta» pa ni sodišče priznalo vsem tistim teroristom, ki so zavrnili oboroženi boj, a predvsem iz moralnih razlogov niso hoteli izdati svojih pajdašev. Porotniki so jili v glavnem obsodili na 16 do 18 let zapora, priznali pa so jim samo nekatere olajševalne okoliščine.
Šest pripadnikov »proletarskega gibanja za ofepzivno odporništvo*, ki jih niso obtoževali nobenega konkretnega zločina, temveč samo združevanja v prevratniško organizacijo, je sodišče spoznalo za krive in jih obsodilo na precej visoke zaporne kazni, v povprečju 14 leti kar za ”	vseka
_	__________ ___^	_ J0_____
šče dosodilo razmeroma zelo nizke razmeroma manjšo krivdo, kazni. Antonio Savasta in Emilia or m3 °-Libera sta bila obsojena na šestnajst let zapora, čeprav se je na primer prvi, pred kesanjem, bahal, da je sodeloval pri vseh sedemnajstih u-
Nabito polna dvorana na Foru I-talicu je z zastavljenim dihom pričakovala. kako bodo na razsodbo reagirali obtoženci, ki so v velikem številu napolnili svoje »kletke*. Razen nekaterih osamljenih žalitev na račun skesanega Savaste, pa so neomajni teroristi molčali; izglodalo je celo, da jim je vsa zadeva deveta briga. Drugačno je bilo vzdušje med skesanimi teroristi, ki so razsodbo sprejeli z zadovoljstvom, med tistimi, ki so zavrnili RB, ne da bi se skesali, pa je vladalo precej klavrno razpoloženje. Eden izmed njih je izjavil, da je razsodba nepravična, saj jih obsoja na zelo visoke kazni, čeprav niso nikomur stregli po življenju.
Zadovoljna z. izidom procesa je tudi večina odvetnikov. Vsi poudarjajo, da je sodišče brezhibno upoštevalo zakon, ko je dosojalo kazni. Gre za razsodbo zgodovinskega pomena, ki bo vplivala vse ostale procese proti teroristom in jim mora torej biti za zgled, še posebej, ker se porotniki tokrat niso spuščali v vselej sporne moralne ali celo politične ocene dogodkov. Nobenih dvomov tudi glede skesanih teroristov. Zakon je pač takšen, kakršen je, a ga je treba uveljaviti, saj .ie nesporno, da je bil v boju proti RB odločilnega pomena. Savasti bi lahko celo dosodili mnogo milejšo kazen (8 let), tega pa niso storili samo zato, ker se zanj križev pot po italijanskih sodiščih, kjer bo na-
PO VEČ TEDNOV TRAJAJOČI NEGOTOVOSTI IN AGONIJI V VESOUU
«Kozmos 1402» padel v Indijski ocean
\VASHINGTON — Sovjetski vohunski satelit »kozmos 1402» je v nedeljo ob 23.10 (po italijanskem času) izgubil tudi svoj drugi del in tako ostaja v vesolju le še jedrski gene rator, v katerem je 49 kg urana in bo, po sovjetskih uradnih ocenah, zašel v gostej.se zračne plasti med 3. in 8. februarjem.
Potem ko je prvi del razstavljenega sa telita neznanokje zgorel že 30. decembra lani. je drugi prenehal obstajati v nedeljo nad osrednjim delom Indijskega oceana. V svoji zadnji krožnici je letel nad ZDA, Skandinavk jo in Bližnjim vzhodom, njegove zadnje tre nutke pa so opazovali člani ameriške letal sko - pomorske vojaške baze na britanskem otočku Diego Garcia, ko je kakih 40 sekund puščal za seboj gorečo sled. Njegova pot se
je končala približno 1.800 km jugovzhodno od tega otočka, ki leži 1.300 km jugovzhodno od Indije. Trenutno nikakor ni mogoče reči (in morda ne bo nikoli), če je ves ta največji in najpomembnejši del »kozmosa* zgorel ali pa je kak drobeq tudi padel v morje. Vsekakor je imel satelit tudi velikanski radar, z raz ponom kar devetih metrov, s katerim je sledil premikom ameriških vojnih ladij in la djevju NATO.
Zanimivo je, da so izvedenci' izredno na tančno 'napovedali uro padca, saj so zgrešili le za eno samo minuto. Točni pa so bili sovjetski napovedovalci tudi kar se tiče kraja padca, saj bi moral ta del satelita, po napovedih iz Moskve, zaiti v goste plasti atmosfere nad Omanom, kar se je tudi zgodilo.
Kar se tiče zadnjega ostanka »kozmosa* je Moskva sporočila, da njegov tovor skoraj pol stota urana ne predstavlja nobene nevarnosti, ker bo ob stiku z atmosfero, ko bo zašel v njo, povsem zgorel, če bi pa kak delček jedrskega generatorja le priletel do zem lje, bi njegova radioaktivnost v nobenem primeru ne presegla varnostne meje.
Osrednji urad italijanske civilne zaščite v Rimu je vse zadnje ure skrbno sledil dogajanju okrog sovjetskega satelita, alarmno stanje pa so ukinili takoj po sporočilu o nje govem padcu. Vsekakor pa so varnostne mere in določila podaljšali še, do srede februarja, t.j. do časa, ko bi moral predvidoma prileteti v ozračje Se zadnji del »kozmosa 1402».
stopil kot priča ali obtoženec, šele za čenja. Bolj sporna pa je po mnenju nekaterih zadeva okrog «polskesa-nih* teroristov, ki so za rdeče brigade prav tako nevarni, a jih zakon ne ščiti.
Čeprav bo na utemeljitev razsodbe potrebno čakati še nekaj časa, pa je ža sedaj moč reči, da na procesu Mpro niso razčistili vseli vpra šanj v zvezi s »svinčenimi leti*, ki so okrvavila Rim. Proces je razgalil ideološko praznino obtožencev, jih prikoval k njihovim odgovornostim, a ni povedal če in kdo jim je pomagal v Italiji a’i v tujini in zakaj je bila preiskava za časa Moro-ve ugrabitve tako pomanjkljiva.
Tragično verižno trčenje na avtocesti Milan- Benetke
VERONA — Gosta megla, ki je včeraj zjutraj prekrivala dobršen del Veneta je na avtocesti Benetke - Milan med izhodom Verona Jug in Verono Vzhod povzročila vrsto hudih prometnih nesreč, v kateri .je bilo po uradnih, a ne dokončnih
podatkih vsaj sedem ljudi ob živ ljenje, nekaj desetin pa je bilo ranjenih. V nesrečo je bilo vole tenih kakih 200 avtomobilov in tovornjakov.
Dinamika nesreče je bila nožno zvečer še nerazvozlana. Kaže, da se je vse začelo, ko je šofer tovornjaka zavozil v gost oblak megle in naglo zavrl, kar je povzro čilo verižno trčenje vozil, ki so vozila za njim. V trenutku je bil na avtocesti kaos, tudi na ce stišču, ki pelje v drugo smer. Nekatera vozila so se vnela in potniki, tisti pač, ki so mogli so se v brezglavem begu skozi gosto meglo ‘n razbitine avtov prebili do škar-pe ob cesti. Na kraj nesreče so prihitele patrulje prometne pobere •n karabin ;erjev ter gasilcev iz vsega Veneta.
Pozno zvečer je bil promet na avtocesti Milan - Benetke prekinjen v obe smeri in ga najbrž pred jutrom ne bodo obnovili.
LIZBONA — širše območje Portugalske je včeraj prizadel močan potresni sunek šeste stopnje po Richterjevi lestvici, ki pa ni povzročil človeških žrtev ali škode.
POSEG ZVEZNEGA SEKRETARJA OR. JOŽETA FLORJANČIČA
Zagotoviti dovolj deviz za oskrbovanje tržišča
MARIBOR — V vseh republikah in pokrajinah morajo zagotoviti dovolj deviz, ki so potrebne za normalno oskrbljenost trga z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. To je vsekakor eno izmed zelo pomembnih vprašanj pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, je poudaril zvezni sekretar za finance in član CK ZKS Jože Florjančič.
Pri tem je ob obisku in razgovoru z družbenopolitičnimi delavci in gospodarstveniki Maribora dejal, da so, denimo, v eni od republik pripravljeni dati za uvoz opreme nekaj sto milijonov dolarjev, medtem ko hkrati oklevajo, ko bi morali dati neznaten delež deviz za uvoz surovin za proizvodnjo pralnih praškov in drugih osnovnih življenjskih izdelkov.
Zvezni izvršni svet pripravlja analizo o tem, je dejal zvezni sekretar za finance, kakšne rezultate je dal ukrep o depozitu za iznos dinarjev v tujino, s katerim so zajezili nerazumen odliv dinarjev in deviz v tujino. Po nekaterih ocenah je znašal letni odliv na obmejna območja Italije in Avstrije okrog 1,5 milijona dolarjev. Ukrep bo treba po njegovem mnenju vsekakor dopolniti, veljati pa bi lahko prenehal, kakor .je dejal, konec tega leta. Vendar pa bi se pred ukinitvijo njegove veljavnosti kazalo dogovoriti za ustreznejši carinski režim in ne nazadnje najti tudi skupen jezik s poslovnimi ustanovami na področju Italije in Avstrije, da posamezniki ne bi zlorabljali gospod a iškega sodelovanja in podcenjevali jugoslovanske valute, (dd)
kom tajne radijske postaje »Radio Solidarnost*. Oblasti jih, dolžijo, da so začeli s tajninji oddajami po proglasitvi vojnega stanja na Poljskem ter so preko njih pozivali k protestnim akcijam in , stavkam. Glavni obtoženec je Zbigniew Ro-maszevvski, katerega so aretirali že sredi lanskega poletja.
ŽENEVA — Dvodnevni sestanek naftnih ministrov trinajstih držav članic OPEČ, se je v strogo zastraženem ženevskem hotelu Intercon-tinental, sredi včerajšnjega popoldneva neuspešno končal. Nekateri u-deleženci so previdno dejali, da je bil dialog le prekinjen, večina — in predvsem naftne proizvajalke Perzijskega zaliva — pa si je vendarle edina, da gre za drugi zaporedni neuspeh pri dogovarjanju znotraj OPEČ. Ob koncu lanskega leta se je namreč brez obvezujočih sklepov končalo srečanje naftnih ministrov na Dunaju, tokratno ženevsko, ki bi moralo popraviti slab vtis o neenotnosti držav proizvajalk nafte, pa je izzvenelo v še večji neuspeh.
Energetska kriza in gospodarsko nazadovanje, ki sta obsegla takore-koč že ves svet, posebno pa najrazvitejše industrijske dežele, sta prinesla s seboj potrebo po večji varčnosti pri uporabi energije, po drugi strani pa se je njena poraba zmanjšala zaradi točenja gospodarske dejavnosti. Tako je industrijskim državam uspelo občutno zmanjšati svoje potrebe po surovi nafti in njenih derivatih, s čemer se je seveda zmanjšalo tudi povpraševanje po »črnem zlatu*, če so si države proizvajalke v obdobju zaostrovanja naftne krize mele roke ob skokovitem naraščanju cen njihovega osnovnega naravnega bogastva in niso imele posebnih težav pri dogovarjanju o skupni ceni sodčka nafte, je danes, ko je ponudba znova presegla povpraševanje in se je v vrste članic OPEČ vrnil konkurenčni boj, kaj težko doseči soglasje. Pa ne gre samo za ceno; z njo je tesno povezano vprašanje zgornje meje za količino izčrpane nafte na posamezno proizvajalko, saj je o-mejevanje sredstvo za zmanjšanje količine surove nafte na svetovnem trgu in torej za nižjo ponudbo, ki naj pripelje k višjim cenam hkrati pa podaljša življenjsko dobo naftnih zalog.
Prav tu pa se križajo interesi posameznih držav proizvajalk nafte. Nekatere od njih bi z načrtovano proizvodnjo in dogovorjeno ceno rade ohranile trajno ravnovesje na svetovnem trgu in si tako zagotovile manj skokovit, zato pa trajnejši temelj svojega razvoja. Druge, ki jih tarejo težji gospodarski problemi ali pa primanjkljaji, izhajajoči iz vojaških dejavnosti (kot na primer Iran), pa so trdno odločene čimveč iztržiti, ne glede na ceno in količino nafte.
Vsekakor je jedro razkola v Ženevi nastalo med arabskimi proizvajalkami ob Perzijskem zalivu na eni in afriškimi, kot so Alžirija, Nigerija in Libija, na drugi strani: pne proizvajajo tako imenovani) «lahko arabsko nafto*, na kateri temelji cena za sodček, druge pa kvalitetnejšo težko nafto. Držav« zaliva so tako vztrajale pri pogoju, da podprejo omejitev proizvodnje nafte na 17,5 milijonov sodčkov dnevno, če afriške proizvajalke občutneje zvišajo ceno svoji nafti, da bi tako odpravili prehudo konkurenco. Pa ni šlo. Posledice neuspeha OPEČ se bodo tako izrazile v večjem neredu pri proizvodnji in pri ceni nafte, ki se bo v naslednjih mesecih zagotovo pocenila.
Na sliki (telefoto AP): naftna ministra Saudove Aralnje Jamani in Združenih arabskih emiratov Olaiba zapuščata prizorišče neuspelega ženevskega sestanka OPEČ.
Reagan namerava odreči vojaško pomoč Izraelu
NEW YORK — V ameriškem tisku so se pojavile vesti, da namerava ameriški predsednik Reagan odreči vojaško pomoč Izraelu. S tem želi Begina prisiliti, da bi čim prej umaknil vse svoje čete iz Libanona.
V vladnih krogih v IVashingtonu te vesti niso hoteli komentirati, vendar je tudi niso zanikali.
VARŠAVA —i V poljski prestolnici Se je včeraj začela sodna o-bravnava proti devetim pobudni-
fMitfiiiiiiiitnntiiitiiitiiiHiiiiiitiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiniuiitiinamiiiiiiiiiiiimHiMtitiiiMituiuiiHtMiMtioitiiis
NA SEJI SEKCIJE SZPU ZA MEDNARODNE ODNOSE
Zahteva po spoštovanju narodnih manjšin v sosednjih državah
BEOGRAD — Socialistična zveza pripisuje velik pomen krepitvi in razvijanju sodelovanja s političnimi strankami in organizacijami v sosednjih državah kot pomembnemu elementu razvijanja dobrososedskih odnosov in sodelovanja. Zato je nujno obdržati kontinuiteto stikov s predstavniki političnih strank v sosednjih državah na vseh ravneh, saj bo to prispevalo k medsebojnemu razumevanju in zaupanju in ustvarjalo razmere za reševanje odprtih vprašani v medsebojnih odnosih.
To so ocenili na včerajšnji seji sekcije zvezne konference socialistične zveze za zunanjepolitična vprašanja in mednarodne stike, na kateri so razpravljali o nalogah KZDLJ pri razvijanju dobrososedskih
odnosov..
Na sestanku so poudarili, da se bo socialistična zveza zavzemala za spoštovanje pravic narodnostnih manjšin v duhu listine OZN, sporazuma o človekovih pravicah, sklepnega dokumenta konference o evropski varnosti in sodelovanju ter obveznosti na podlagi mednarodnih in dvostranskih sporazumov, kot tudi za dosledno izvajanje politike popolne enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Socialistična zveza se zavzema tudi za spoštovanje in uresničevanje nacionalnih pravic delov jugoslovanskih narodov, ki kot narodnostne manjšine živijo v sosednjih državah. Socialistična zveza meni da je nepriznavanje in nespoštovanje pravic narodnostnih manjšin ovira za razvoj dobrososedskih odnosov in sodelovanja, (dd)
V OKVIRU VSEDRŽAVNE SINDIKALNE AKCIJE
Zaradi stavke šolnikov bo danes pouk okrnjen
K stavki je pristopil tudi Sindikat slovenske šole Ob 9. uri sindikalna skupščina na šoli 0. Župančič
V šolah vseh vrst in stopenj po vsej državi bo danes pouk močno okrnjen ali ga sploh ne bo zaradi vsedržavne stavke šol nikov, ki so jo oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL. Protestna akcija je naperjena predvsem proti zadnjim vladnim ukrepom na področju šolstva, pa tudi v podkrepitev pogajanj za obnovo delovne pogodbe, ki se bodo prav danes začela v Rimu.
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole je, kot smo že v nedeljo obširno poročali, sklenilo pristopiti k stavki, tako da tudi na slovenskih šolah danes predvidoma ne bo pouka. SSŠ je tudi objavil ob današnji stavki proglas, v katerem razčlenjuje cilje protestne akcije. Stavka je v prvi vrsti naperjena, kot beremo v proglasu, proti zakonskemu odloku štev. 1 z dne 10.1.1983, ki da onemogoča uvedbo novih smeri na slovenskih višjih srednjih šolah, ne upošteva, da so slovenski dijaki in učenci že pri sedanjem številu dijakov oz. učencev na razred prikrajšani zato, kar imajo njihovi vrstniki, dalje diskriminira nestalno učno osebje pri plačilu za enako delo kot ga opravlja stalno učno osebje in končno onemogoča uživanje štipendij po italijansko - jugoslovanskem dogovoru od 21.7.1967.
Prav tako je stavka naperjena proti zakonskemu odloku z novimi predpisi na področju zdravstvenega zavarovanja, ki uvaja nesprejemljive ukrepe na področju materinstva, ter proti kriminalnemu ravnanju pristojnih oblasti, ki niso zagotovile suplentom plačila za že opravljeno delo. Končno stavkajo slovenski šolniki za avtonomijo slovenske šole in za globalno zakonsko zaščito slovenske manjšine v Italiji.
Ob današnji stavki se bodo slovenski šolniki zbrali na sindikalnem zborovanju, ki bo ob 9. uri v veži telovadnice osnovne šole Oton Župančič pri Sv. Ivanu.
NA DREVIŠNJI IZREDNI SEJI
Občina bo danes dala svoje predloge o uporabi sredstev po zakonu št. 828
V četrtek seja pokrajinskega sveta - Predstavniki tovarni ikega sveta železarne Terni na pokrajini
Drevi ob 18.30 bo na sporedu izredna seja tržaškega občinskega sveta; v celoti bo posvečena razpravi o dokumentu — predlogu glede uporabe finančnih sredstev, ki jih predvideva 10. člen državnega zakona štev. 828; občinska uprava bo namreč dala svoj predlog, kako uporabiti nakazilo, ki je na razpolago na osnovi tega zakona.
Le-ta namreč, kot znano, nakazuje visoke finančne prispevke ne samo za dokončno obnovitev območij Furlanije, ki jih je prizadel potres, ampak tudi za razvoj zaposlitve in zemeljsko ravnovesje tistih področij, kjer so posledice gospodarske krize največje. Sem sodita predvsem tržaška in goriška pokrajina, ki že dalj časa preživljata hudo krizo, iz katere ni videti izhoda.
Občinske uprave sicer ne sodijo med tiste ustanove, s katerimi se mora deželna uprava posvetovati za uresničevanje zakona štev. 828; povsem logično pa je, da svoje predloge iznese tudi občinski svet glavnega mesta dežele; zato je tudi bila sklicana drevišnja izredna seja; v teh dneh pa je številne sestanke
imela posebna občinska komisija za gospodarski razvoj Trsta, ki jo sestavljajo člani odbora in načelniki svetovalskih skupin.
Po vrsti predhodnih sestankov in posvetovanj pa se bo v četrtek sestal pokrajinski svet. Pokrajinska uprava mora namreč do 31. januarja dati deželni upravi svoje predloge glede uporabe finančnih sredstev po zakonu štev. 828.
To vprašan.je je bilo tudi glavni predmet sestanka med predstavniki tovarniškega sveta železarskega o-brata Temi in pokrajinske uprave. Za sestanek so zaprosili predstavniki tovarniškega sveta Temi, potem ko so videli, da v okvirnem predlogu deželnega odbora o uporabi teh sredstev, niso bili predvideni ali pa so bili nakazam v skrajno restriktivni optiki, finančni prispevki za podjetja z državno soudeležbo. Predstavniki tovarne so izrazili veliko zaskrbljenost o prihodnosti o-brata, ki je brez konkretnega finančnega posega zapisan propadu.
Na sestanku, v prisotnosti pred stavnikov vseh političnih sil v pokrajinskem svetu je predsednik po-

Pričel se je natečaj za učiteljska mesta
Včeraj je v italijanskem liceju Oberdan približno 700 italijanskih in slovenskih učiteljev pisalo nalogo, ki je pomenila prvo preizkušnjo natečaja za stalni učiteljski stalež o-snovnih šol v tržaški pokrajini. Ustni del izpita bo letos spomladi.
Slovenskih učiteljev, ki so pisali nalogo, je bilo okrog šestdeset, potegujejo pa se za 9 prostih mest na slovenskih osnovnih šolah. Za italijanske učitelje je razpoložljivih 61 mest.
Kandidati so včeraj imeli na izbiro tri naslove. Prvi je zajemal iz splošne šolske tematike (delegirani odloki). ostala dva naslova pa sta bila iz ožje pedagoške problematike.
Nekaj dni možne prekinitve toka
Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL obvešča javnost, da bo osebje ACEGA, zaposleno pri električnem omrežju, uprizorilo vrsto stavk danes, jutri, pojutrišnjem in 31. januarja. Zaradi tega je možno, da bo občasno ponekod v teh dneh zmanjkalo električnega toka. Služba za nujne posege pa bo tudi v stavkovnih dneh delovala redno.
PRIČEL SE JE VČERAJ V HOTELU J0LLY
Pedagoški seminar za profesorje italijanskih šol v Istri in na Reki
Seminar prirejata Tržaška ljudska univerza in Unija Italijanov za Istro in Reko
Včeraj zjutraj se je v tržaškem hotelu Jolly pričel vsakoletni izpopolnjevalni seminar za učitelje in profesorje italijanskih šol iz Istre in z Reke, ki ga prirejata Tržaška ljudska univerza in pa Unija Italijanov za Istro in Reko.
Slovesni otvoritvi seminarja, ki se ga udeležuje 70 šolnikov in ki bo trajal do petka, so med drugimi prisostvovali predsednik deželnega sveta FJK Colli, deželni odbornik za kulturo Barnaba, šolski skrbnik De Rosa, tržaški podprefekt Ravalli, odbornik tržaške občine Alfieri Seri, tržaški kvestor Bartolini in drugi. Pozdrave udeležencem sta prinesla generalni tajnik Tržaške ljudske u-
niverze Luciano Rossit -----------
nik Unije Italijanov za ko Mario Apnite- Oba. govornika «ta poudarila pomembnost seminarjev in pa važnost obmejnega sodelovanja. Predsednik Bonita se je med
ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKA ZBORNICA
Predloge sprejete v Opatiji vnesti v operativno stvarnost
Blagovna izmenjava med obmejnimi območji se je lani podvojila - Zbornica šteje 239 članov, od tega 72 v tržaški in 53 v videmski pokrajini
drugim dotaknil tudi vprašanja jugoslovanskih mejnih ukrepov.
Sledil je govor pedagoškega svetovalca za Reko Stepčiča. Osrednji govor pa je imel profesor na tržaški univerzi Bruno Maier, ki je spregovoril o delu pesnika Umberta Sabe ob 100-letnici njegovega rojstva.
V popoldanskih urah se je začel študijski del seminarja. Naj zapišemo, da se seminar deli v dva dela in sicer v lingvistično - kulturno sekcijo, ki jo vodi prof. Marcello Frau-lini in znanstveno - matematično sekcijo, ki vodi prof. Adolfo Stain-dler.
Seminar predvideva poleg preda-r ■" dvanj še obiske tržaških umetnostnih
u**» predstave v ‘gledali* e Italijanov za Istro m Re- šču ^ jn fi£,skih predst*v Ta
ko so ši že včeraj popoldan udeleženci seminarja za lingvistične in kulturne vede ogledali prav razstave v nekaterih tržaških likovnih galerijah.
Oba seminarja potekata sicer deljeno, danes zjutraj pa bo skupno predavanje za vse udeležence in sicer na temo opisnih ocen dijakov. Kot je znano, je v Italiji že nekaj let uveden način ocenjevanja, ko učitelj namesto številk poda pisno karakterizacijo posameznih dijakov. Italijanski profesorji bodo torej seznanili svoje kolege iz Jugoslavije o dosedanjih rezultatih takšnega načina ocenjevanja.
Kot smo že zapisali, se bo seminar zaključil v petek dopoldan.
Na trgovinski zbornici so se te dni sestali člani tržaške delegacije Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice. V razpravo so vzeli predvsem delo ki ga je zbornica opravila v jravkar <ok'jučenem letu 1982. pri čemer so se pomudili zla-s‘i ob rezultatih skupnega srečanja v Opatiji. Prisotni so pozitivno ocenili to srečanje bodisi zaradi kvalificirane prisotnosti predstavnikov o-l.eli držav, bodisi zaradi konkretnih uied’'gov. ki so se na njem izoblikovali Zdaj gre za to, so poudarili, da omenjeni predlogi ne ostanejo mr,ve črka, temveč da dejavnost cle ,cvmn skupin za splošno in obme >no blagovno menjavo, za industrijsko sodelovanje ter za sodelovanje na področju bančništva in turizma, preraste v nov razmah splošnega gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Predstavniki tržaške delegacije so pozneje predočili te probleme članom vodilnega sveta mešane zbornice, ki se je sestal v Milanu. Delegacijo so zastopali predsednik dr. Petrucco, podpredsednik Bole. dr Latcovich in tajnik dr. Rota. Na milanskem zasedanju so med drugim razpravljali tudi o potrebi po intenzivnejšem delovanju zbornice, tudi na ravni pristojnih ministerstev v Rimu, v korist posameznih članov. V ta namen bo zbornica v pri hodnje okrepila predvsem tajništvo. Na seji so nadalje poverili svetu predsedstva — v katerem sta tudi predsednik tržaške delegacije Petrucco in predsednik videmske delegacije Bravo — nalogo, da pripravi program dela za leto 1983.
Predsednik mešane zbornice ing. ZuccoU je ob tej priliki podal pre gled razvoja trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo in navedel, da je vrednost te izmenjave znašala 1.862 milijonov dolarjev v letu 1979, 1.950 v letu 1981, 2,300 v letu 1981 in 1.708,5 milijona dolarjev v letu 1982 (do 27. decembra). Iz teh podatkov je razvidno, da se je promet v lanskem letu občutno skrčil. Italija je uvozila iz Jugoslavije za 744,2, izvozila v Jugoslavijo pa za 964,3 milijona dolarjev blaga, kar pomeni da se je ustrezna bilanca zaključila s pribitkom nekaj nad 200 milijonov dolarjev v korist Italije. oziroma da je Jugoslavija s svojim izvozom v Italijo pokrila 78 odst prometa v nasprotni smeri.
Močno pa se je nasprotno lani
povečala blagovna izmenjava med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije. Samo Po tržaškem avtonomnem računu so namreč zabeležili skupen promet v vrednosti 262,5 milijarde lir, kar predstavlja napredek za 100,2 odst. v primeri z letom 1981. Pri tem je na uvoz v Italijo odpadlo 132,4, na izvoz v Jugoslavijo pa 130,1 milijarde lir.
Ing. Zuccoli je na koncu podal še nekaj podatkov o članih mešane zbornice in omenil, da deluje da nes v tej organizaciji 239 podjetij, od tega 72 v okviru tržaške in 53 v okviru videmske delegacije.
Še vedno dvomi o usodi «Aquile»
Tovarniški svet petrolejske čistilnice Aquila je včeraj predočil pred sedniku pokrajinske uprave Clarici-ju zaskrbljiv položaj v obratu. Skrb vzbuja zlasti dejstvo — so naglasili člani tovarniškega sveta — da medtem ko je vodstvo Totala pred kratkim zagotovilo, da namerava naložiti nekaj svežih finančnih sredstev v čistilnico, te perspektive sploh niso omenjene v dokumentih, pripravljenih za skorajšnjo deželno kon-
VČERAJ OPOLDNE V ULICI FLAVIA
60-letni vespist mrtev pri trčenju v tovornjak
Tržaška črna kronika beleži včeraj smrtno nesrečo tudi v Ul. Fla-via. Žrtev je bil 60-letni Armando Tamai, rojen v kraju Fossalta v Venetu, a stanujoč v našem mestu v Ul. Isola. Moški se je peljal na vespi znamke piaggio 150 proti industrijski coni, pred njim pa je vozil težki tovornjak špediterskega podjetja Maritan - Borgato. V višini skladišča tega podjetja je tovornjak z evidenčno tablico iz Pa-
dove zaviral proti sredini cestišča z namenom, da zavozi v skladišče. Tega pa se ni zavedel nesrečni Tamai, ki je s vso silo trčil v tovornjak in bil pri priči mrtev. Preis-skavo o nesreči vodijo mestni redarji, ki so baje ugotovili, da je tovornjak pravilno naznanil obrat na levi, Tamai pa je verjetno sklepal, da misli kamion zavoziti na bližnjem križišču na državno cesto št. 202.
ferenco o energetiki. Načrt SNAM, na primer, ne omenja čistilnice To-tal med energetskimi viri v deželi.
Tovarniški svet je nadalje izrazil svoje nezadovoljstvo ob dejstvu, da se deželni odbornik za načrtovanje ni odzval vabilu, da bi skupaj o-bravnavali vprašanje žaveljske čistilnice. Dr. Clarici je predstavnikom prizadetega delavstva zagotovil svoj nastop pri deželni upravi, da bi problem čistilnice čim prej vzeli v pretres na ravni pristojnih organov dežele Furlanije - Julijske krajine.
• Danes ob 9. uri bo delegacija, ki jo sestavljajo deželni svetovalec Giorgto Gavallo in predstavniki organizacij za zaščito naravnega okolja,Mpred)(jžil0 predsedniku deželnega sveta Colliju prvi del podpisov, zbranih pod peticijo, ki zahteva o-dobritev zakona proti ptičarstvu.
krajine Clarici obsodil tako zadržanje deželnega odbora, še posebej pa je obsodil dvoumnost deželnega dokumenta, ki je po njegovem odraz politične volje, s katero se namerava ponovno kaznovati mestno gospodarsko tkivo. Clarici je vsekakor delavstvu obrata Terni izrazil enotno voljo pokrajinskega odbora in celotne skupščine za odločno podporo finančnim potrebam obrata v vidiku produktivnega razvoja in ohranitve sedanje zaposlitvene ravni. Tovarniški svet železarne je bil zadovoljen s prejetimi zagotovili.
Okrepljene zveze Jadran-Srednji vzhod
Pomorske zveze med severnim Jadranom in deželami Srednjega vzhoda bodo od 1. februarja letos okrepljene z vključitvijo trajektne ladje »Nuova Ventura*. Ladja, ki zmore do 3.500 ton tovora in ki lahko sprejema na krov tudi velike tovornjake s prikolico, je last cTr-žaškega Lloyda», na progi za Srednji vzhod pa bo plula pod zastavo beneške družbe »Adriatica*, ki jo ie najela pri tržaški pomorski družbi.
«Nuova Ventura* bo plula vsakih enajst dni iz Trsta in Benetk namenjena v Bejrut, Limassol. Pord Said. Aleksandrijo in Lat-takio, pri beneški družbi pa računajo predvsem na blagovni promet. ki se razviia med Avstrijo in Zahodno Nemčijo na eni ter de želami na Srednjem vzhodu na drugi strani.
Dramska skupina iz Boljunca
gostovala v Mačkoljah
V nedeljo popoldne je v srenjski hiši v Mačkoljah, na povabilo KD Primorsko, gostovala dramska skupina France Prešeren iz Boljunca z narečno veseloigro Povsod je lepo, najlepše je doma. ki jo .je napisala in režirala Tatjana Tur-ko. Gostovanje je zelo lepo uspelo; igro si je ogledalo veliko število domačinov. Zaradi premajhnega odra so se moral; igralci večkrat pomešati med občinstvo, kar je dalo igri še večji,, <jar in je u-stvarilo toplo domače vzdušje.
Po predstavi so se domačini in gost.je zadržali ob kozarcu vina in podaljšali veselo razpoloženje, ki se .je ustvarilo v dvorani, (ris)
V okviru svojih obiskov pri slovenskih ustanovah v zamejstvu je bil generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič v spremstvu konzula M. Banka včeraj gost Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Ugledna gosta sta sprejela predsednik dr. Milan Sosič in ravnatelj dr. Drago
Gantar skupno z drugimi člani u-pravnega odbora.
Predsednik inž. Milan Sosič je v svojem pozdravu seznanil predstavnika matične domovine s 75-letno zgodovino tega uglednega slovenskega denarnega zavoda in posebej še z njegovim hitrim razvojem in u-
......................
V NOČI MED NEDELJO IN PONEDEUKOM
Trije Tržačani izgubili življenje v strahoviti nesreči pri Bertokih
Gen. konzul Drago Mirošič na obisku pri openski Hranilnici in posojilnici
Njega in konzula Marjana Banka so s poslovanjem zavoda seznanili predsednik inž. Sosič, ravnatelj dr. Gantar in drugi elani upravnega odbora
spesnim poslovanjem v povojnih letih, ko je zavod prišel do svojega lepega sedeža. Od treh uradnikov v začetku zaposluje danes Hranilnica in posojilnica kar 42 nameščencev, kar je že samo po sebi zgovoren dokaz njene rasti, ki ima svoje potrdilo v nenehnem naraščanju vlog in izdajanju posojil in pa v klien-teli, ki ne obsega samo tržaške, pač pa tudi dolinsko, repentabrsko in zgoniško občino. Inž. Sosič je še poudaril, da ima openski denarni zavod dobre in prijateljske odnose z vsemi ostalimi slovenskimi denarnimi zavodi na Tržaškem in Goriškem, da je včlanjen v vsedržavno in v deželno Zvezo hranilnic in posojilnic in je po obsegu poslovanja na drugem mestu med 29 sorodnimi denarnimi zavodi v naši deželi. Prav tako je openska Hranilnica in posojilnica povezana s centralnim zavodom v Rimu. Inž. Sosič je nato govoril še o perspektivah razvoja in usmerjenosti zavoda v korist ne 1« svojih članov in klientov, marveč vse naše zamejske skupnosti in v tem okviru nakazal tudi potrebo in možnosti sodelovanja z denarnimi zavodi onstran meje in iskanju možnosti za skupna vlaganja za razvoj gospodarskega sodelovanja ob meji-Dodatne informacije o delovanju zavoda in njegovih problemih so dali še ravnatelj dr. Drago Gantar in drugi prisotni člani upravnega in nadzornega odbora, iz vseh pa j® izšla celovita podoba uspešnosti poslovanja in zaupanja slovenskih ljudi v zavod.
Generalni konzul Drago Mirošič je v svojem odgovoru izrazil zadovoljstvo nad tako uspešnim poslovanjem in zavodu ter njegovemu vodstvu čestital k dosežkom. Dejal je. da je bil sicer že seznanjen z obsegom delovanja zavoda, da pa so ga podrobni podatki o tem prijetno presenetili. Generalni konzul je nato podčrtal pomembnost gospodarskega uveljavljanja slovenske narodnostne skupnosti, saj predstavlja gospodarstvo enega od stebrov moči in zoperstavljanja asimilaciji-Hranilnica in posojilnica na Opčinah je v tem smislu lahko za zgled. Drago Mirošič se je nato dotaknil še gospodarskih ukrepov v Jugoslaviji z refleksi na obmejno izmenjavo in pretok dobrin in ljudi. Podčrtal je, da ne gre v nobenem primeru za politične ukrepe, saj je Jugoslavija odprta dežela in življenjsko zainteresirana na odprtosti, pač pa izključno za gospodarske ukrepe za omejitev izvoza valute, ki je presegel vse dopusttje meje. Nakazal je tudi prepričanje, da' bodo ukrepa kar- -sedeva ■ maloobmejni promet, v kratkem omiljeni. Na koncu je generalni konzul še dejal, da je Jugoslavija vedno podpirala zahteve slovenske manjšine v Italiji in da jih bo tudi v bodoče predvsem kar zadeva zakonsko globalno zaščito njenih pravic. Hranilnici in posojilnici je ponovil svoje najboljše želje in podprl tudi konkretno nakazane predloge za sodelovanje s slovenskimi denarnimi zavodi čez mejo.
Gosta sta si nato ogledala še funkcionalne, toda že za današnji obseg poslovanja, mnogo pretesne prostore zavoda.
NAŠE MESTO ŠE VEDNO MED NAJDRAŽJIMI
Življenjski stroški v Trstu so se zvišali za 18,5 odst.
Tudi ta mesec, po sedaj sicer še nepopolnih podatkih, so se življenjski straški v našem mestu krepko zvišali za kar 1,3 odstotka, kar spet postavlja Trst v sam vrh lestvice najdražjih italijanskih mest. Enak odstotek porasta življenjskih stroškov so zabeležili tudi v Turinu, na tretjem mestu pa je Bologna z 1,2 odst. porasta.
V Trstu so porastu življenjskih stroškov v januarju botrovale pred vsem podražitve na področju sta novanj (kar 3,1 odst. več v enem samem mesecu!) ter nove cene e-lektrike, plina in goriva (1,5 odst.
Danes praznuje v Križu 90 let MARIJA ČERNE vd. KOŠUTA Vse najboljše, zlasti zdravja, ji voščijo hčere Danica, Norčka, Vera in Manico ter sin Nino z družinami.
čestitkam se pridružuje 11 vnukov, 17 pravnukov in en pra-pravnuk.
Na magistralni cesti Trst - Koper v bližini Bertokov se je v noči med nedeljo in ponedeljkom pripetila strahovita prometna nesreča, v kateri so izgubili življenje trije Tržačani, ena oseba pa se v izolski bolnici bori s smrtjo. Žrtve nesreče sta zakonca 46-letni Ilario in 39-let-na Albina Zanusso, doma iz Ul. Pasteur 7 ter 54-letna Maria Prassel por. Ghersini iz Ul. del Pilone, hudo ranjen pa je bil njen 57-letni mož Ermervegildo Ghersini.
Tržačani so se peljali proti mejnemu prehodu pri Škofijah v avtu opel ascona, ki ga je upravljala Albina Zanusso. Na razmeroma ravnem predelu ceste pri Bertokih je avto sunkovito zavozil s cestišča in strahovito trčil v obcestno drevo, kot je pozneje izjavil jugoslovanski policiji šofer tovornjaka, ki je ravno takrat peljal mimo kraja nesreče. Iz tega pričevanja gre zato sklepati, da je prišlo do okvare na vozilu ali pa, kar je zelo verjetno, da je nesrečno Zanussovo zajela nenadna slabost. To bodo vsekakor ugotovili v preiskavi, ki jo vodijo koprski miličniki.
Ilario in Albina Zanusso sta bila pri priči mrtva, zakonca Ghersini pa so reševalci jugoslovanskega rdečega križa še živa potegnili iz skrotovičenih razbitin opela. Maria Ghersini je zaradi hudih udarcev po vseni telesu kmalu zatem izdihnila v izolski bolnici, njenega moža pa so sprejeli s pridržano prognozo.
• Danes ob Z0. uri bo v dvorani v Ul. Capitolina 3 kongres univerzitetne sekcije KPI «E. Curiel*.
Na sliki žrtve nesreče Maria Ghersini, Ilario in Albina Zanusso
Armando Tarnal
Prizorišče tragične neareče v Ul. Flavia
»■IIIHIIIIMMIMIIIIttltllMMIIMIMIIMIMMIMIM
NEVARNO STOPNJEVANJE KRIMINALA V NAŠI DEŽELI
Zverinski zločin v Vidmu Žrtev je mlada Tržačanka
Spet pretresljiv umor v naši deželi, tokrat v Vidmu. Mlada žrtev morilske krutosti je 23-letna Trža čanka Luana Gianporcaro. ki je bila precej znana v krogih tamkajšnje prostitucije. Truplo dekleta so našli agenti letečega oddelka včeraj zgodaj zjutraj v bližini videmskega upepeljevalnika, kamor jih je na potil baje še neznani telefonist. Nesrečno Gianporcarovo so morilec ali morilci zverinsko ubili i rezilom, točen datum smrti pa bo znan šele po obdukciji njenega trupla, ki bo danes v Vidmu. Preiskavo o .umoru vodi namestnik državnega tožilca dr. Drigani, ki ni hotel dati nobenih izjav časnikarjem, ni dvomov pa, da je preiskava usmerjena v svet prostitucije in baje tudi razpečevanja mamil.
Umor mlade Tržačanke predstav lja precej analogij z umorom izpred treh let, vedno v Vidmu, kate-
HMMMMtMimiiiiiiitMiiinmiimuMiiniiiiiiiMiMiHH*
rega žrtev je bila mlada Maria Gra zia Beilone. Njeno truplo so našli v videmeskem predmestju in sicer v bližini Pradamana. Tudi Belloneje-

Rajonski sveti
Danes ob 18.30 se na Opčinah sestane vzhodnokraški rajonski svet. Med drugim bo v razpravi tudi vprašanje protivrednosti za škodo, ki jo bodo naši skupnosti povzročile raz lastitve za hitre cesta.
Luana Gianporcaro
va je bila precej znana v krogih prostitucije, mnogi pa so omenjeni zločin povezovali s spori znotraj tolp razpečevalcev mamil. Preiskovalci niso še izsledili storilcev in »naročnikov* tega zločina, ki je svojčas zelo pretresel videmsko javno mnenje.
več). Pač pa so ostale skoraj nespremenjene cene oblačila (0,1 odst. več kot prejšnji mesec), stroški za hrano pa so se dvignili «samo» za 0,4 odstotka. To sorazmerno stabilnost stroškov za hrano in obleke je treba verjetno pripisati krizi, ki jo preživlja tržaška trgovina na drobno, saj so bile podražitve na primer v Turinu in Bologni precej bolj občutne. Pač pa je bil v teh mestih bolj zmeren porast stroškov za stanovanja in za elektriko.
Prav tako zanimivi so podatki o porastu življenjskih stroškov v zadnjem letu, od januarja 1982 do januarja 1983. Skupni porast je znašal kar - 18,5 odstotka, kar krepko presega toliko opevano mejo 16 odstotkov. Tudi tu so bistveno prispevali poviški tarif za plin, elektriko in gorivo, ki so znašali v zadnjem letu kar 25,9 odst. Nekoliko bolj «u-godne* so druge pdstavkd: ■ štroški -a oblačila so se zvišali za 17,8 odst., "troski za stanovanje za 16,9 odst. in stroški za prehrano za 14,8.
Danes seja deželnega sveta
Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne, ob 9 30. Dnevni red predvideva najprej odgovore na vprašanja in interpelacije: med temi sta tudi dve — vložili so ju komunistični svetovalci Brati na, Battello in Iskra ter predstavnik SSk Štoka — ki se nanašata na prepoved rabe slovenskega jezika v skupščini goriške krajevne zdravstvene enote; na obe interpelaciji bo odgovoril odbornik Tri-pani.
Sekcija KPI Zorko Kralj - Trebče izreka globoko sožalje svojcem izgubi Aleksandra Hrovatina.
+
V 87. letu starosti nas je zapustil naš predragi oče, stari oče, brat in stric
IVAN TERČON
(JURČEV)
K večnemu počitku smo ga spremili včeraj in se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala župniku Markuži. dr. Sardagni, sorodnikom, prijateljem; darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči otroci z družinami Cerovlje, Buenos Aires, 25. januarja 1983
Dne 22. januarja nas je nenadoma zapustil naš dragi
ALEKSANDER HROVATIN
Pogrebna svečanost bo danes. 25. januarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah.
Žalostno vest sporočajo; sinova Pino In Boris z družinama, sestra Ema in drugo sorodstvo
Trst. Trebče. Opčine, Melbourne, 25. januarja 1983
25. 1. 1982
V SPOMIN
25. 1. 1983
Minilo je leto, odkar si odšla od nas, draga žena in mati
FRANKA RUDJENŠEK
Z žalostnim srcem in ljubeznijo se te spominjava
mož Dragotin in hčerka Vida
Spomin na tebe bo ostal vedno živ. čas beži, pa ne izbriše bolečin.
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke ter molite zanjo.
Celje, Ljubljana, 25. januarja 1983
GORIŠKI DNEVNIK
^Italno*0
GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje Mladinskega gle-lišea iz Ljubljane v Kulturnem domu
Fridrich Karl Waechter
ŠOLA ZA KLOVNE
mladinska igra
(Zaradi napovedane stavke današnji predstavi odpadeta).
jutri, 26. januarja, ob 9. in 11. uri
v četrtek, 27. januarja, ob 9.30, 11.30 in ob 14.30
v petek, 28. januarja, ob 9. in 11. uri.
Gledališča
Slovensko stalno gledališče v Trstu. Titus Maccius Plautus Hvalisavi vojak - 25., 26., 27., 28., 29., 30. in 31. Januarja ter 1. februarja v Drami SNG v Ljubljani.
VERDI
Jutri ob 20. uri četrta predstava «Dinorah» G. Meyerbeera. Red H/C. Dirigent Baldo Podic, režija: Alberto Fassini.
ROSSETT1
Jutri, 26. januarja, enkratna predstava: «Zadeva Danton* Stanislave Przybysze\vske. Režija Maciej Kar-Pinski. Igrajo Mario Maranzana in Vittorio Franceschi. V abonmaju °<lrezek št. 1. Abonenti brez prvega °drezka imajo 50-odst. popust.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - NOVA GORICA
Do vključno 29. januarja bo na sporedu festival malih odrov.
Danes, 25. t.m., ob 11. uri: Okrogla miza «Umetniško vodenje gledališča - Hotel Park: ob 17.30: PDG p D. Rupel: »Pošljite za naslovni-ktmi, _ Sojkan; ob 20.30: Gled. skupina Nova osečajnost Beograd »Aleksander Vvedenski* — hala v tovarni Gostol.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Sprejemna dvorana
Do 27. t.m. XVII. razstava - Med-Parodni slikarski tedni v Avstriji*.
Mala dvorana
V	petek, 28. t.m., ob 19.30: Z 12. Soriškega srečanja malih odrov »O Pšeh in igralcih*. Barcelona.
Srednja dvorana
Danes, 25. januarja, ob 20. uri: Ciklus »Prezrti* — Mojster in Mar-Sareta. Režija Aleksandar Petrovič.
V	petek, 28. t.m., ob 19.30: Jugoslovanska folklorna skupina Triglav, “Uenos Aires.
Okrogla dvorana
Danes, 25. januarja, ob 17. uri: "?vna tribuna: Zahodna Evropa v letu odločitev.
ZSKD
vabi na sledeče prireditve v Kulturnem domu v TRSTU:
II. REVIJA GODB
V nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri. Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD od četrtka, 27. januarja.
FOLKLORNI VEČER
FS Triglav iz Buenos Airesa z jugoslovanskimi in argentinskimi plesi
V torek, 1. februarja, ob 20.30
Koncerti
Kino
m S/iH
___
Cgppella Underground Zapito.
Ariston 17.00 »Britania hospital*.
Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden Danes zaprto. Jutri ob 15.30 «Amici miei atto 11». U. Tognazzi. Nazionule 16.30 «Bagliori di guerra*. Drattaeielo 16,00-22.15 «l.'extrater-restre». Film zp vsakogar.
•'eniee 15.30 «Sogni mostruosamente Profbiti*. P. Villaggio.
Migmm 16.00 »Cenerentola*. Fllodrammatico 15.00 »Čarne selvag-Sia». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 15.15 «Hannie». Za vsakogar. Capiiol 16.00 «Testa o croces>. R. Poz-tetto. N. Manfredi.
Cfistalio 16.00 «ii bacio della panira*. Prepovedan mladini pod 14. 'etom.
■''odpriio 17.00 »Via la foc-a». Prepovedan mladini pod 18. letom. *todio 15.30 '»Caldo profumo di verzne*. Prepovedan mladini pod J8. letom.
v>ttorlo Veneto 16.30 «Qualcuno volo *ul nido del cuculo*. Prepovedan , mladini pod 14. letom.
Litmierp 16.30 «L’ultima follia di Mel ‘Brooks-o.
Danes, TOREK, 25. januarja „	PAVEL
bSnce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.00 — Dolžina dneva 9.25 — Lu-na vzide ob 13.19 in zatone ob 3.57. Jutri, SREDA, 26. januarja PAVLA
včeraj: najvišja temperatu-9 stopinj, najnižja 3.9 stopinje. ®b 18. uri 7.8 stopinje, zračni tlak J®2 9 mb ustaljen brezvetrje, vla-67-odstotna, nebo jasno, morje toirno, temperatura morja 8,8 stop.
ROJSTVA IN SMRTI
..Rodili SO SE: Tania Čok. Ta-
"8na Ticic, Peter Jevnikar, Marco bv8'a, Sercna Genardi. Aliče Orzan, “tofano Micheluz.
.ČMRLJ SO: 22-lptni Saverio La-toacehia. 67-letni Giuseppe Debrevi. '/letna Giovanna Sluga, 71-letna Li-v!a Pegan vd. Juracich. 85-letni Lui-8' Curci, 94 letna vrancesea Maras-?Lvd Marassi, 74-letni Antonio Sei-. .Da 72 letni Giovanni Della Vene-?!?• Baletna Brunelda Vitturelli vd. , 'anello, 61 letni Palmino Zahbia. 90-totna Maria Bogliuncich vd. Crisma 83-letni Felice Ikebano, 87 letni Jr^tro Guglielmi, 82 letni Giuseppe Mbnzin, 86 letni Rodolfo Ribarich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2. Ul. be>. Soneini 179. Ul. Revoltella 41, Dpicina. Muggia (Viale Mazzini 1). '°d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) . Tri? S. Giovanni 5, Trg sv. Jako ba i,
NOČNA «I.r*RA LEKARN (od 8.30 dni je)
, Trg s. Giovanni 5. Trg sv. Jakoba L Opčine. Milje (Viale Mazzini 1).
SKD Tabor - Opčine priredi v petek, 28. t.m.. ob 20.30 v Prosvetnem domu koncert pianista Giuseppa Mdssaglie. Na sporedu Schubert, Liszt, Gershvrin. Ponovitev v domu Alberta Sirka v Križu- v soboto, 29. t.m., ob 20.30.
Razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje priredi tečaj SPSS — programski jezik za statistične obdelave. Tečaj bo trajal 60 ur in je posebno primeren za študente družbenih ved. ki se želijo poglobiti v statistično raziskovalno delo. Vpisovanje do 25. januarja na sedežu zavoda, Ul. Carducci 8. telefon 730210 vsak dan od 8. do 12, ure.
Sekcija Zveze borcev - ANPI Bo-ljunec priredi 5. febr. v Lipici v hotelu Maestoso družabni večer, posvečen 40. obletnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev v posebni bataljon. Vpisovanje na vaških sekcijah in na sedežu ANPI v Trstu. V Boljuncu pa v baru pri Mariji in v mlekarni Laura. Zabavali vas bodo Veseli godci.
Zahvala
Združenja aktivistov
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje se zahvaljuje vsem,' ki so s svojo navzočnostjo, predvsem pa s svo jim delom, s svojo pomočjo pripomogli, da je zaključna slovesnost ob podeljevanju spominskih značk OF aktivistom Trsta, ki je bila v nedeljo, 16. t.m., v Kulturnem domu, uspela tako, kot so si jo želeli vsi udeleženci, pa tudi orga nizalorji sami. Predvsem se Zdru ženje aktivistov zahvaljuje vsem aktivistkam in aktivistom dolinske občine, Križa, Trsta in okolice za njihovo nesebično pomoč m sodelovanje pri realizaciji prireditve Prav tako se Združenje zahvaljuje prof. Franju Kosovelu, ki .je pomagal pri izpisovanju diplom, izročenih vsem aktivistom. Združe nje aktivistov se zahvaljuje vsem mladinkam in mladincem, ki so pomagali pri podeljevanju diplom, razmeščanju gostov in še pri številnih drugih opravilih. Končno se Združenje zahvaljuje vsem svo-.jim članom, ki so sodelovali uri pripravah, ki so spremljali celotno prireditev, ki so pomagali po1 vsod, kjer je bila njihova pomoč potrebna. Združenje se tudi zahvaljuje številnim gostom, ki so se prireditve udeležili ter istočasno še enkrat čestita vsem' aktivistom tržaške pokrajine, ki so prejeli spominske značke OF.
Posebna zahvala gre seveda o-bema zboroma, mladinskemu pevskemu zboru slovenskih šol »Mara Samsa» od Domja in «Ivan Trin-ko Zamejski* iz Ricmanj, in pevskemu zboru »Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela skupno s harmonikarskim orkestrom, ter njunim? pevovodjema, ki so s svojim kvalitetnim nastopom oplemenitili samo prireditev in pomagali ustvariti vzdušje, ki je za takšno prilož nost potrebno in. pomembno. ; ’ Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje
Prireditve in sporočila
kulturnih društev | Šolske vesti in organizacij
KONGRES SE JE ZAKLJUČIL PO TRIDNEVNI RAZPRAVI
Izčrpna analiza tukajšnjega stanja v sklepnem kongresnem dokumentu KPI
S slovensko problematiko dopolnjen vsedržavni kongresni dokument * Trge delegati iz Goriške na osrednjem kongresu * Ni bilo velikega odziva na prosovjetska
stališča majhne skupine delegatov
KD Valentin Vodnik — sklicuje redni občni zbor jutri, 26. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v društveni dvorani v Dolini. Dnevni red: izvolitev delovnega predsedstva, poročila, pozdrav gostov, diskusija, poročilo nadzornega odbora in volitve novega odbora.
KD Ivan Cankar vabi v petek, 28. januarja, ob 20. uri na predstavitev knjige Maria Magajne «Trst v črno-belem*, ki. bo v Cankarjevi dvorani v Ul. Montecchi 6/TV. Ob navzočnosti avtorja bo spregovoril Marko Kravos. Sodeloval bo Tržaški oktet. ,KD,,E. Venturini	na	ogled
filma »Sreča, na vrvici* v soboto, 29. januarja, ob 20.30,,v gostilni Sonja pri Domju....;,.. :i;i, „ ..'r SKD Tabor sklicuje redni občni zbor jutri. 26. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
KD Rdeča zvezda Salež priredi v soboto. 29. t.m., ob 20.30 v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu »Vinski koncert* moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Dirigent Ignacij Ota. sodelujeta humorista VanSk in Dre.jček.
I 'Tt
Namesto cvetja na grob Marije Španger por. Lipovec daruje Majda Černe z družino 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob drugi obletnici smrti drage ma me Josipine Pupis darujeta ‘ hčeri' Olga in Mara z družinama 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob plačanju članarine daruje Rudi Košuta 10.000 lir za KD Vesna.
•V počastitev spomina Josipine Grbec darujeta Marjuča in Aljoša Žerjal 30.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na mamo Nina Patrizia darujeta Silvana in Vojko Slavec 10.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Marijo Lipovec in Katerino Kermez darujeta Jure in Ani Kufersin 10.000 Ur za KD Ivan Cankar.
Namesto cvetja na grob Darkine in Sergijeve mame Marije Španger-Lipovec daruje Savina Remec 20.000 Ur za Rod modrega vala.
Mentorji bralnih značk posameznih šol so naprošeni, da do 31. januarja pismeno sporočijo naslednje:
1.	število in vrsto bralne značke;
2.	če žeUte ustvarjalca iz matične domovine in koga.' Sporočila pošljite na naslov: Draga Lupine, šola F. Bevk - Opčine.
Izleti
Trgovina St^rt šport organizira 301 t.m. smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje v trgovini Start šport — Opčine — telefon 213193.
POTOVX£foj URAD
vA UK O R A »
» »«.* /...L. .-cv •
vabi od 1. do 7. maja 1983 na križarjenje
OB DALMATINSKI OPALI
Cene od 295.000- do 670.000 Ur * Na razpolago so tudi programi za pustovanje v Opatiji, potovanje v Egipt in za veUko noč v Atene.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA* - Ul. Cicerone 4 - tel. 60-261
'Renžo Redivo in Sergio Paren-zaii iz Tržiča ter DuiUa Fedele iz Gorice so biU v nedeljo popoldne, po tridnevni razpravi na 13. pokrajinskem kongresu KPI, izvoljeni kot delegati na' vsedržavni kongres te stranke, ki bo v začetku prihodnjega meseca.
Izvoljen je bil tudi 49-članski pokrajinski odbor KPI. V njem šo: Anzanel. Bacičchi, Battello, Bergo-bas, Bolzan, Ivan Bratina, Brumat, Bucovini. Busolini Roberto, Buso-lini Rosaria, Chiarionv Coceani, Co-razza, Cosolo, CragnoUn, Aleksandra Devetak, Di Chiara, Fedele, Franco, Furlah, Gherhetta, Giaco-metti, Kellner, Lamberti; Dario Leghissa, ■ Marini, Marin. Marizza, Marcon, Menichino, Minin E., Mi-nin M , Pacor. Padovan, Paiza, Parenzan, Pasqualetto, Persi, Pi-reUa, Pizzignacco. Poletto. Puntin, Redivo, Rizzi, Salomoni. Trevisan, Villani. Visintin in Zorzenon. V nadzorni komisiji so Betta, Clapis, Furlan, GaUini, Jože Jarc. Marega, Mauchigna, Tomadin in Zup-pel. Ena tretjina članov v pokrajinskem odboru je novih.
Delegati so po poročilu tajnika Renza Rediva, -o katerem smo že poročali, zelo živahno segaU v razpravo. tako v soboto popoldne kot v nedeljo zjutraj in tudi popoldne, saj se je kongres končal šele okrog 17. ure. V razpravo je seglo kar 29 delegatov, kar je vsekakor veUko. GovoriU so o splošnih italijanskih in mednarodnih političnih vprašanjih, o odnosih z drugimi poUtičnimi silami v naši deželi in na Goriškem. O. slovenski .problematiki je govoril predvsem Ivan Bratina, stvar pa je bila prisotna tudi v govorih drugih diskutantov. Nekateri so .kritično ocenjevali, delo komunistov v raznih ustanovah v iskapju boljših rezultatov, mnogi so se dotkknili notranjih organizacijskih vprašanj. V ospredju zanimanja so bila seveda gospo darska vprašanja pri nas in tudi v 'širšem državnem merilu. Obsojeni so biU vladni ukrepi izpred enega meseca, ni pa prišlo do razprave o vlogf sporazuma ‘ med vlado, sindikati in delodkjalci. shj šč je ta sklenila v Rimu šele v soboto ponoči. Da je razprava o rhčdna-rodnili poUtiČnih [ vprašanjih in s tem ^ zjtzl^iiudj 6 odnosih znotraj delavsi%K&'vfa *»&BSčinisttčhegil bah.ja Živaliffe, -dokazuje Uidi raz-prava -na'-•tem «'kongrdsdr Že v’ predkongresni ražpravf so nekateri
LEK.ARNF V OKOLICI ttoljunec: tel 228124: Bazovica: .el. 226 165; Opčine: tel. 2111101:
2l>R \VSTVENA dežurna si už.ba
No^na služba od 2 do 8. ure tol. 732 627. predpraznična od 1' do ure in praznični oo 8. do 20.
Prosek tel. 225 141. Božje polje. Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina tel '00121 Sesljan: tel 209 197-	
	
	
	
	
	
	
24. 1. 1983	
Ameriški dolar	1.415.-
Kanadski dolar	1.150,-
Švicarski frank	696.-
Danska krona	161.—
Norveška krona	196,-
Švedska krona	187.—
Holandski florint	521,—
Francoski frank	200,-
Belgijski frank	26-
Funt šterling	2.170,—
Irski šterling	1.900,-
Nemška marka	572,-
Avstrijski šiling	81.40
Portugalski escudo	<	12.— Sl	10.-
Pezeta	
Jen	5.—
Avstralski dolar	1.270,-
Drahma	12,-
Debeli dinar	17.75
Srednji dlnhr	16,75
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
KDOR . je pomotoma »sunil* Natašino trobento na. zadnji Jadranovi "tekmi, prosimo. da jo prinese . nazaj na prihodnji 'Jadranovi tekmi.
GRAMOFON master voice iz leta 1930 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481 - 86349.
STAREJŠA GOSPA iz Gorice išče hištjo pomočnico. Nudi Hrano' in stanovanje. Telefonirati na št.86349.
22-LETNI knjigovddja išče zaposlitev v podjetju. Telefon 040/723-739.
PRODAM 200(1 kv. m terena — vinograd in travnik. Telefon 040/54372.
OSMICO nadaljuje Robert Pipan v Mavhinjah.
PRODAM hišo v Borštu. Telefonirati od 18. do 19. ure ha štev: (040) 228421.
TRGOVINA MODE VALENTINA raz
prodaja vse vrste blaga s popustom od 20 do 60 odst'.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
stva KPI, kgr se tiče odnpjspv s Sovjetsko zvezo se zlasti po poljskih dogodkih. Resolucija, ki priznava. prednost oktobrske' revolucije in s tem v zvezi sovjetske politike, je dobila večino glasov le na predkongresni , skupščini 'v Grydi sčp ob Soči,, drugtjd pa le nulo glasov. Na pokrajinskem kongresu .je takšno resolucijo predložil nekdanji sindikalist m ^deželni sveto-, valeč Fslvip ’ Bečgomas. opremljeno še t nekaterimi podpisi (med temi tudi Ferfolje in Doberdoba. Maligo.ja iz Podgore, Marizze iz Gradišča in župana Foljana Zorze-hon?), vendar je ta bila zavrnjena z veliko večino glaspv. Mnpgi di-skutardti, so namrdč krftično ’ pceni-li sovjetsko politikd v vzhodnoevropskih državah.
V razpravo so" segli tudi'deželni tajnik KPI Rossčtti. senator Ba-cipchi, deželna svetovalca Bratina ,in Battello. V imenu vsedržavnega vodstva je ob, koncu kongresa govoril plan centralnega konutpja pdSslanec Gianni Giadresco,
Sogla^fio je bil sprejet dokument osrednjega vodstva za doboči kongres. Dopolnili s^ g? .« točkam^ <)•
slovenskem vprašanju, o odnosih s katoliškim svetom, o mednarodni vlogi naše dežele in Goriške.
V pokrajinskem zaključnem dokumentu so vsebovane osnovne točke poročila tajnika Rediva, v katerem .je seveda govor o gospodarski krizi v naši pokrajini ter o številnih vprašanjih krajevnega pomena. Novi odbor se bo sestal čim-prej. Skoro gotovo je. da bo Ren-zo Redivo potrjen na tajniškem mestu.
V Štandrežu zaključek plesnega tečaja
Z včerajšnjo plesno vajo se je v Štandrežu zaključil plesni tečaj, ki ga .je organiziral mladinski odsek
kulturnega društva »Oton Župančič* in katerega se je udeležilo preko 70 tečajnikov. Pod strokovnim vodstvom učitelja Borisa Rebule, so mladi plesalci spoznali najosnovnejše korake različnih plesov, saj .je želja organizatorjev nadaljevati s tečajem prihodnjo jesen.
Da je bil tečaj uspešen se bomo lahko prepričali v soboto, 29. januarja, ob 19.30 ko bodo mladi tečajniki, pod vodstvom učitelja, poskrbeli za plesni program s tekmovanjem mladih plesnih parov. Za popestritev programa bo poskrbela skupina plesnih parov iz Nove Gorice.
Na večer, ki obeta veliko mladostnega razpoloženja, so vabljeni starši tečajnikov, njihovi prijatelji in ljubitelji plesa, mlajši in starejši.
BOJAZEN POKRAJINSKEGA PREDSEDNIKA
BO GORIŠKA SPET PRIKRAJŠANA PRI SREDSTVIH ZAKONA ŠT. 828?
Zaskrbljenost PSI ter optimizem demokristjanov
O izvajanju zakona štev. 828, ki j jemljiv za Goriško. Če bi prišlo do
bj moral s svojimi obilnimi sredstvi zagotoviti gospodarski razvoj vse dežele, je v teh dneh veliko govora. Na vrsti so posegi politikov in gospodarstvenikov. Zdi se. da bomo Goričani spet prikrajšani in da bosta levji delež odnesla Videm m Pordenon. Tako bojazen izraža predsednik goriške pokrajinske uprave Silvio Cumpeta v izjavi časopisju. »So nekatere sile v deželi*, pravi predsednik, »ki trdijo, da je treba privilegirati tako imenovane gospodarske investicije v Furlaniji, medtem ko naj bi bile investicije na Goriškem in na Tržaškem le podpornega značaja. Ne razumemo,* pravi Cumpeta, »zakaj bi morali privilegirati koncern Zanussi, medtem ko naj bi goriški industriji bile namenjene le drobtinice. Gorica ne uživa visokih podpor. Zaradi tega bo treba razdeliti sredstva tega zakona z večjo razsodnostjo.*
Kritični do dokumenta deželne vla de o porazdelitvi sredstev zakona 828 so tudi goriški socialisti. Le delno je predlog porazdelitve spre-
PONOVITEV DOGODKA IZ LANSKEGA DECEMBRA
Zaradi okvare na vodovodu Mrzlek ni vode v višjih nadstropjih stolpnic
Okvaro bodo popravili do jutri opoldne
izvedbe načrta deželne vlade bi bila Goriška prikrajšana. Zaradi tega je treba v okviru tega zakona uresničiti skupni načrt avteport Gorica - pristanišče Tržič, odstraniti razloge krize v podgorski predilnici, tovarnah Tee Friuli in Detroit, pomagati k razvoju obrti in male industrije, pomagati podjetjem z državno udeležbo.
O tem vprašanju so govorili tudi na seji pok> ajirsstga vodstva KD. V glavnem so d- n.r rnstjam zadovoljni z načrtom, ki ga je sestavila deželna vlada. Treba pa je vnesti nekatere popravke, kajti treba y» utrditi že obstoječo indust-'^, istočasno pa je creoa dati možnost za nastanek in razvoj novih ptbua. Tudi demokristjani podpirajo predvsem obrt, malo ter srednjo industrijo. Tudi KD meni. da je treba podpreti tržiško pristanišče, istočasno je govor o razvoju gospodarstva ob meji, o turizmu in o kmetijstvu.
O izvajanju zakona 828 so govorili sinoči tudi v občinskem svetu v Gorici.
V	višjih nadstropjih stolpnic v Gorici niso Včeraj imčli vode.' Pomanjkanje bodo občutili tudi danes in najbrž tudi v sredo. Ponavlja se to kar so isti stanovalci občutili že v decembru ko so bili tri dni brez vode. Zmanjkala ie namreč dobava vode iz Mrzleka v bližini Solkana. Iz tega vodovoda namreč dobavlja podjetje »Goriški vodovodi* iz Nove Gorice mestnemu vodovodnemu podjetju v Gorici dnevno približno 8.000 kubikov od 25.000 kolikor jih porabimo v našem mestu.
V	decembru se je pokvarila ena od treh črpalk vodovoda v Mrzle-ku in takrat so okvaro popravili v treh dneh. V noči od nedelje na ponedeljek je bil izpad elektrike in to je potem povzročilo okvaro na ventilu: Zato' je' bila dfUff3 Otiral-ka včeraj ' ustavljena. V unravu »Goriških vodovodov* so nam -.po-ivedbli. ida bodo' Okvari) popravljali noč in dan in upajo, da bodo z de-
oporekali stališčem osrednjega vod-'' lom končali' do opoldne v sredo.
Takrat bo lahko voda spet normalno pritekala tudi v Gorico.
Na mestnem . Vodovodnem podjetju v Gorici nam je inž. Rigonat povedal, da bodo morali v tem ča su biti prebivalci stolpnic od tre tjdga nadstropja navzgor nrikraj-.šani; čeprav bodo ■ skušali iz vseh vodnjakov v Gorici načrpat' čim več vode. Poleg vodnjakov na Mo-chetti in ob Soči bodo- črpali vodo tudi iz vodnjakov pa letališču" ter na dvorišču podjetja, kal bo Vsaj delno omililo težave. Ne bo pa do volj vode za vse.
Takšne težave , seveca postavljajo v ospredje vprašanje dokončne gradnje vodnega rezervoarja na Kalvariji, kar bi v podobnih primerih omililo, če že ne odpravilo krizo.
Mario Scaccia v gledališču Verdi
Mario Scaccia ba drevi v Verdijevem gledališču (začetek ob 20.30) interpretiral Molierovega «Po sili zdravnika» in Petrolinijevega »Mu-
stafa». Gre za predelavo dveh del, avtor 'kateri je sam Mario Stač-cia. Z njim nastopa vrsta drugih znanih italijanskih igralcev. Očitno pa je, da bo gledalce zanimal predvsem Scaccia, ki je eden najboljših italijanskih igralcev. Kritiki menijo, da je pravi «mattatore». Predstava ni v abonmaju.
Srečanje malih odrov v Novi Gorici
V okviru 12. srečanja malih odrov bo danes v hotelu Park v Novi Gorici ob 11. uri okrogla miza o umetniškem vodenju gledališč. Ob 17.30 bo Primorsko dramsko gledališče v gledaj^i rfvgrm, ^ kanu dafo na oder ..JMmitri,ja Rupla tPošljite- za naslovnikom». Ob 20.30 pa bo v hotelu Park gledališka-skupina Nova osečajnost iz Beograda postavila na oder skupinsko delo <Aleksandr Vedenskh.
Jutri zvečer bo v Kulturnem do-
mu v Gorici Lutkovno gledališče iz Ljubljane pokazalo lutkovno igro 1. Stocka ^Božanska komedija».
Filmi o Petroliiiiju danes
v Kulturnem domu
F Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 17.30 na pobudo deželne gledališke ustanove, Piccolo cinefo-rum in Kinoateljeja, prikaz kratkih filmov Ettora Petrolinija, iz tridesetih let. Te filme bodo predvajali danes v prisotnosti znanega italijanskega gledališkega igralca Maria Scaccie, ki zvečer nastopa v Ver-,dijevehtvgledališču. Veliki italijan-škt igtalec 'Pettolini' M nikdar igral ■i>"filTMtl'.'^G¥eJv 'hašem "primeru le za filme, ki so bili posneti v gledališču.. Med filmi velja omeniti njegovega Nerona iz leta 1930, ki je huda satira na Mussolinija.
Veliko kandidatov na učiteljskem natečaju
Na učiteljskem natečaju, ki ,je bil včeraj v vseh krajih dežele in državne, je sodelovalo približno 4.000 kandidatov, V Gorici so se kandidati razdelili v dvoje. Za slovenske osnovne šole so na voPo štiri mesta, za italiianske pa 68. Kandidatov je seveda več. Včeraj so kandidati pisali nalogo. Ustni izpiti bodo čez kak mesec.
iiiJiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiimjiliiiniifinmniiiiiiiutiiiiitiiiiiNiiiitniniiiiHimiimMiinin
VČERAJ POPOLDNE NA PRIHODU ŠTANDREŽ
NA MEJI NAŠLI V AVTOMOBILU VEČ KOT KILOGRAM HEROINA
«	;• f-	,	,	•	C* *
V vozilu sta bila dva Libononta in en Argentinec
Trije tihotapci mamil, dva liba-nonca in en Argentinec, niso očitno izbrali najboljšega trenutka in najboljšega mejnega prehoda za prenašanje heroina" preko jugoslovansko - italijanske meje. Včeraj popolne je trojica prišla v volvu rdeče barve čez mejni prehod pri Štandrežu v Italijo. Finančnim stražnikom se je trojica zdela sumljiva in so jo zato blokirali, dokler ni iz Trsta prišla posebr>* ekipa financar-jev z dresiranimi psi. Psi so mamilo zavohali in financarji so začeli preiskavati vozilo. Do pozne ure
Živahno delovanje Mladinskega krožka
so našli mamilo v dveh skritih pre- i dalih. Gre za 1 kg in 100 gramov j čistega heroina, katerega prodajna vrednost presega 1 milijardo lir. Ponoči so nadaljevali z iskanjem v vozilu. Poveljstvo finančnih stražnikov nam ni doslej povedalo imena treh tihotapcev.
SLOVENSKO ^ STALNO x „ GLEDALIŠČE V TRSTU
PLATON
SOKRATOV ZAGOVOR
IZVAJA JOŽE ZUPAN Danes. 25. januarja, ob 12. na učiteljišču »S. Gregorčič* v Gorici.
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
tragikomedija
v četrtek,"27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu »A. Bu dal* Vlštandrežu
v petek, '28. januarja, ob 20.30 n? sedežu društva «Kras*, v Dolu
v soboto, 29. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Briški grič* na Bukovju v Stever-janu
v nedeljo, 30. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah «,
v ponedeljek, 31. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Naš prapor* v Pevmi
Gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane
Fridrich Karl VVaechter
ŠOLA ZA KLOVNE
mladinska igra
v soboto. 29. januarja, ob 9. uri in ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici.
MENJALNICA
vseh tujih valut
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis
21-LETNA uradnica išče službo v podjetju ah v zdravniški ambulanti. Telefonirati po 20. uri na št. 040/225-973.
ANTON BOLE pri Piščancih ima do 30:' januarja odprto osmico.. IŠČEM zidarja, obrtnika za .delo pri SV. Ivanu — 'IVst. Telefonirati na štev. (040) 575145.
POHIŠTVO Koršič prodaja po zelo ugodni ceni hišno opremo, zaradi prpureditve trgovine, telefon (040) 54-390.	",
IŠČEMO diplomirano/ega . farmacevtko/a za tškojšnjo zaposlitev v lekarni bri Fernetičih. Telefon ((HO) 416212 - Dolce.
PRODAM avtomobil lancia beta 1600 kub. cm berlina s priključkom za prikolico letnik 1973 po ugodni I ceni.
PRODAM akacijeva drva za kur javo in kole za trte. Saverij Rožič, tel. 0181 - 390688.
■»MICO je odprl Ernest Smotlak I Mačkolje 58. Toči belo in črno vino.
V nedeljo zjutraj se je v Kulturnem domu v Gorici vršil občni zbor Mladinskega krožka. Po nekaj letih zelo omejenega delovanja se je oktobra lani skupina kakih 25 mladincev sestala in skušala obhoviti delovanje MKG. Začasni odbor je pripravil poročilo, ki ga je Boris Pene prebral, v katerem so spomnili na pobude, ki. jih je krožek izvedel m sicer plesni tečaj, nastopi slovenskih kantavtorjev in gledaliških skupin ter sodelovanje z višjimi šolami za prireditev šolskih plesov, tako da je
tudi prišlo do konkretnega' stika med krožkom in višješotci, saj je delovanje MKG namenjeno tem v prvi vrsti, žal pa moramo ugotoviti« da peša sodelovanje z mladinskimi kom ponentami na vasi in to se opata na raznih prireditvah Predstavniki nekaterih' mladinskih vaških organizacij pa niso prišli ‘ na občni zbor.
Sledili Jo pozdravi' Borisa Franka, predsednika ZSMS iz Nove Gorice, ki je poudaril dobre stike, ki jih Novogoričani imajo z nami. Bo risa Siege, predsednika MO SKGZ
za Gorico in Trst tor Nives Košute,"' predstavnice koordinacijskega odbora ZKMI vzhodnega Krasa, ki sto poudarila, da bi se sodelovanje med Trstom in 'Gorico moralo se povečati. 1	1 V . ’l
Potem je Robert Košuta prebral poročilo tajništva, v katgrani.je bila poudarjena vloga Kulturnega doma, ki je s svojimi prostori omogočil prirejanje .številnih prireditev. Sledile so volitve ža nov odbor, v kate rega je bilo izvoljenih osem čla nov.
NA SPOREDU BO 6. FEBRUARJA
Prešernova proslava posvečena beneški kulturni ustvarjalnosti
Letošnja osrednja Prešernova proslava, ki jo pripravlja Zveza slovenskih kulturnih društev bo ix>-svečena prikazu beneške kulturne ustvarjalnosti. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 6. februarja, popoldne v Kulturnem domu v Gorici z nastopom pevskega zbora Rečan z Ljes. beneške folklorne skupine, re citatorjev in pevcev ter članov Be neškega aledališča. ki bodo oosre dovah Hlapca Jerneja v domačem narečju. Slavnostni govornik bo dolgoletni in vsestranski kulturni delavec prof. Viljem Černo.
V prostorih kulturnega doma bo do istega dne odprli tudi dve razstavi: , razstavo beneškega tiska in razstavo kiparskih del in slik. Na ogled bosta do četrtka. 10. februarja.
Razna obvestila
V sredo, 26. t.m., ob 20. uri bo občni zbor ŠZ Olimpija, Zbor bo v mali dvorani Katoliškega doma.
Kino
Koncert drevi v Avditoriju
V goriškem Avditoriju bo danes zvečer, ob 20.30, koncert iz ciklusa tistih, ki jih prireja guriška občin ska uprava. Pianistka Giuliana Gnili, violinist Federico Agostini m hornist Jože Falout bodo izvajali dve skladbi Ludtviga van Beethovna in eno* Johannesa Brahmsa.
Giuliana Gulit je Tržačanka, po učuje na konservatoriju Tartini v Trstu in je doslej koncertirala v vet krajih. Tržačan je tudi Fede rico Agostini. imel je koncerte tu di na Japonskem in v ZDA. Jože Falout pa je Ljubljančan, študiral je p,Ljubljani in v Parizu, je član simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in> poučuje na tamkajšnji Akade miji za glasbo. Leta 1977 je dobil Prešernovo nagrado.
(variva
VERDI 20.39 Italijanska gledališka predstava.
CORSO 18.00-22.00 «4 passi sul len-zuolo*. S. Sarandon in S. Collin. Barvni film.
VITTOR1A 17.30 — 22.00 »Femmina, ingorda*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCKLS10R 18.00-22.00 »Brivido*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Classe 1984».
,W« (-urica ni akufivu
SOČA 18.30—20.30 »Maratonci tečejo častni krog*. Jugoslovanska i komedija.
SVOBODA 18.00—20.00 »Angeli iz pekla*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Smrt gospoda Go-luže*. Jugoslovanska drama.
DEŽURNA LEKARNA . IRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli. tel. 72340.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita. Ul. Don Bosco 175, telefon 32 551.
POGREBI
Ob 8. uri Bruno Gabrielli iz kapele glavnega pokopališča v cerkev in na pokopališče v I-očmk; ob 9.30 Gianni Sellan iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče ob 11. uri Edda Del-chin vd. Sirtori iz splošne ’ olnišni-ce v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče: ob 12.30 Maria Cu-lot vd. Guida iz kapele San Giusto na glavno pokopališče: ob ’3.40 Marija Rusjan iz splošne bolnišnic^ v cerkev in na pokopališče v Rupi.
NA POBUDO POKRAJINSKEGA MUZEJA V KOPRU (ODSEK NOB)
Zbiranje gradiva in raznih pričevanj o mukah v koprskih fašističnih zaporih
Vabilo velja vsem nekdanjim političnim zapornikom, svojcem umrlih v njih ali pozneje padlih v NOB
V dolgih letih fašistične plada-virte so imeli koprski zapori še poseben, zloglasen sloves. Njiho-, vo ime . je marsikomu zbujalo strah, obenem tudi, sočutje do znanih in neznanih nesrečnikov, ki so pretrpeli veliko muk in celo smrt za njihovimi masivnimi zidovi. V njih so bili zaprti nekateri ob sojenci š 1. tržaškega procesa iz leta 1930 in 2. tržaškega procesa iz leta 1941, mnogi istrski in primorski komunisti ter proti fašisti. Med NOB so zaprli vanje številne borce in aktiviste in sploh o-sumljence sodelovanja v boju proti okupatorju. Bili so s Primorske in iz ostale Slovenije, iz Istre in Dalmacije ter iz drugih predelov Jugoslavije.
Kapitulacija Italije v septembru 1943 je bil zgodovinski dogodek prelomnega pomena. Vzplamtela je , vseljudska vstaja proti okupatorju, katere 40 letnico bomo praznovali letos. Vstaja je sprožila nepopisno navdušenje slehernega naprednega človeka.
27. septembra so borci 1. bataljona 2. hrvaške brigade in borci domačega Čežeranskega bataljona, osvobodili iz koprskih zaporov nad 200 političnih jetnikov. Dobesedno so jih iztrgali iz rok novega nemškega okupatorja, ki je njihove sotrpine že odganjal v nemška koncentracijska taborišča.
- Uspešna akcija je sprožila med prebivalstvom izredno borbeno razpoloženje. Zaporniki so se pridružili partizanom. Skupno trpljenje, prelita kri in žrtve so skovali ne razdružno bratstvo in enotnost v orožju med našimi narodi in narodnostmi Jugoslavije. Da bi o-hranili dragocene osebne spomine,
, listine ih kakršna koli druga pričevanja na koprske zapore, je Pokrajinski muzej v Kopru izdal vabilo nekdanjim političnim zapornikom in svojcem padlih in umrlih k sodelovanju za zbiranje zgodovinskega gradiva o razmerah med obema vojnama in za časa NOB v koprskih zaporih, (obdobje od 1919 do 1945). Gre za naslednje podatke:
1.	Ime, priimek, ilegalno ime, za ženske dekliški priimek, datum rojstva, očetovstvo, poklic, naslov sedanjega bivališča.
2.	Udeležba in kratek opis delo-’ vanja v protifašistjenejn giba
niti med obema »vrfjMma na Primorskem in v Yzroki in datum aretacije. Koliko časa in razmere v katerih ste živeli v teh zaporih Krajši opis o delovanju med NOB. Kraj, datum in vzroki posamične ali skupne aretacije. Navedite poimensko s kom ste bili zaprti ali ste ga spoznali v zaporu.
3.	Ukrepi policijske in vojaške oblasti za izvedbo aretacije (razkritje protifašistične dejavnosti izdajstvo, okupatorjeve repre salije nad civilnim prebival stvom, zajetje oboroženih bor cev in aktivistov NOB, odgon prebivalcev v koncentracijska taborišča itd.).
4.	Opišite zasliševanja, morebitna 1 • pretepanja in’ mučenja, slabo
in nezadostno hrano, kratenje - spanja in druge šikane, ki ste jih prestali 'v preiskavi v rokah fašistične policije.
J. Opišite, svoje doživljaje v ča Su, ki ste ga prebili v tem ali drugem zaporu. Kakšen je .	bil zaporniški režim za poli-
tične jetnike? Kje so bili zaprti politični jetnjkj v preiskavi in jetniki na prestajanju kazni? Kako so bili ločenj od jetnikov za kriminalna dejanja.
8. Če ste bili.v tem zaporu do kapitulacije Italija, kaj ste doživeli pred in ob osvoboditvi političnih zapornikov 27. septembra 1043' Razmere v času nemške okupacije 1943 1915.
Svoj prispevek pošljite na na s)ov: Pokrajinski muzej Koper, Kidričeva 19, 66!H)0 Koper, SR Slovenija (Vlasta Beltram, kustosinja NOR).
Sistematično bodo zbirali gra divo iz raVrtih virov. Kolikor bi s časom zbrali in obdelali dovolj gradiva, bodo pripravili posebno, publikacijo o koprskih zaporih, ki so nedvomno imeli posebno mesto v brezmejnem trpljenju in žrtvah v- boju za dosego naše narodne in socialne osvoboditve.
Od včeraj vpisovanje v tečaje slovenskega jezika in kulture
Italijanski zavod za spoznavanje slovenskega .jezika in kulture obvešča, da se juri začne vpisovanje tečaje slovenskega jezika in kulture za odrasle in otroke. Tečaji se bodo začeli v kratkem in zaključili junija. Lekcije — skupno jih bo 60 — bodo dvakrat tedensko, in to v popoldanskih ali večernih urah. Podrobnejša pojasnila nudi interesentom tajništvo zavoda v Ul. Valdlrivo 30 (telefon 64459) vsak delavnik razen sobote od 17. do 20. ure.

	
Koprski zapori, ki jih je zgradila Avstrija okrog leta 1820, porušila pa koprska občina 1947. leta na zahtevo protifašistov, ker so jih spominjali na italijansko okupacijo. Na njihovem mestu sedaj stoji o-
snovna šola »Janka Premrla - Vojka*
Meyerbeerova «Dinorah» v tržaškem gledališču Verdi
Oaza lepega petja
HUSE'
■ ■■■ ■ ""i
IZI3R
Skoraj sto let je minilo, ko je bila Megerbeerova ckomična opera» Dinorah poslednjič uprizorjena na odru tržaškega «Verdija» in kot je navduševala občinstvo svoje dobe, tako navdušuje tudi tokrat. Kje je potem razlog i velja danes le še kot antik na vrednost? Nedvomno v v, menjenih okusih, gotovo tudi v ne Uh neprimerno večje umetniške vrednosti, ki so prihajala v nc slednjih desetletjih in se utrdila v svetovnih repertoarjih. Toda to , še ne more biti zadosten razlog, da je praktično izginila z odrov opernih gledališč, saj imajo tudi starine svojo vrednost in ne vedno samo kot dokument.
Vzdevek «komična opera» Me-gerbeerovemu delu v resnici ne ustreza v ■ smislu kot se običajno ■pojmuje komično operno delo:. Dobila ga je kot vsebinsko nasprotje takratni «grand-opera», kot alternativa veliki lirični tragediji *ottocenta», v kateri se zgodba po. pravilu končuje s tragičnim koncem protagonista, v «komični o-perb pa se zgodba, ki nima sama po sebi nič komičnega, končuje srečno. Tudi Megerbeer zato ne išče v svoji «Dinorah» drame in njenih vzgibov, pač pa »spreminja zgodbo sladke pastirice Dinorah v oazo petja, bolje v vokalni ples (kako plesna je glasba Dinorah!), usmerjajoč reflektorje stalno na interprete in poudarjajoč nežni lirizem, ki preveva zgodbo, kot da bi bila sanjat.
Tako bi lahko na kratko označili tDinoraht kot pravljico, pastoralno zgodbo z vsebinsko poanto na relaciji rdobrega» in *zla», seveda z zmago cdobregat, v glasbenem smislu pa kot odo čisti mu-
NlimfiiiHMnnNMtHiiitffmiifinHfiiMiiNiiiHiNiinniitttniiiHitNniiiiHMimMfiMtmimfHHfHanmtmfiuMiifNnNiiNHiiimiittiiimniHlahimNtiliiiiiiiiimttHfnttiniiifiHminniHtiiiNiiNiiitimtiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitmHa
OB 40-LETNICI USPEŠNE PARTIZANSKE AKCIJE NA CERKLJANSKEM
Kako je 38 partizanov likvidiralo karabinjersko p ostojanko v Zakrižu
Napad sta izvršili dve četi 2. bataljona Soškega odreda - V Zakrižu je novembra 1943 začel izhajati Partizanski dnevnik
Ledino narodnoosvobodilnega gibanja so na Idrijskem ih Cerkljanskem orali Andrej Brovč -Janko Baški. Jakob Štucin - Cvetko, Jakob Platiše - Franc, Jože Primožič - Miklavž in mnogi dru gi. Glavna naloga aktivistov Ko-
iilne
.....	.	„ po- ^
litično organizirajo nihdČtcČUhMi S	letnico te uspele parti-

krepitev partizanske narodnoosvo-boditve vojske.
Narodnoosvobodilno giban.je je na Primorskem dobilo velik zalet prav po prihodu idrijskega rojaka dr Aleša Beblerja - Primoža konec oktobra 1942. Vodstvo osvobodilnega gibanja za Slovenijo je dr. Beblerja poslalo kot politič nega in vojaškega inštruktorja in pooblaščenca izvršnega odbora OF in centralnega komiteja KPS. Med drugim je takrat tudi organizacija čet začela dobivati višje oblike.
Prvi domačini z Idrijskega in Cerkljanskega so odšli v nartiza-ne septembra 1942, množično pa januar'a, februarja in marca 1943. letg. Partizanske patrulje, ki so izvajale »mobilizacijo*, so oddajale pozivnjce, na katerih so bile namerno zapisane visoke zaporedne številke, čez dva tisoč ali še več. da bi s tem zavedle sovražnika.
Po poročilih italijanske vojske sc .je partizanom iz baškega, cer kljanskega in idrijskega področja priključilo okrog 500 prostovoljcev. Na Primorskem je tako od šlo v partizane okrog 1500 novih borcev. Torej je bil odhod prav iz jdriiske občine najbolj množičen, saj ie po doslej zbranih podatkih odšlo kakih 430 borcev — nekaj podobnega zasledimo samo še v Vipavski dolini.
Dejansko sta organizacija OF in italijanska vojaška oblast tekmovali. komu se bo posrečilo več. hitreje in prej mobilizirati. Italijanska vojska se je. da bi zaustavila množičen odhod v partizane. začela posluževati represivnih in preventivnih ukrepov, kot so bili: internacije družinskih čla nov pobeglih, internacija za vojsko sposobnih mož od 16. do 60. leta. zaplemba imovine. prepove di dopustov za vse itali janske vojake slovenske narodnosti itd- •
K uspešni mobilizaciji so na Idrijskem največ prispevale uspešne akcije Trnovske čete pod vodstvom legendarnega primorskega junaka Janka Premrla - Vojka, ki se je septembra 1942 usta lila na Črnovrški planoti in od tam odhajala v borbo. Na.j našte jemo samo nekatere: oktobrsko »čiščenje* Trnovskega gozda, napad na bunker, ki je bil sestavni del obrambne linije Droti Jugoslaviji. spopad z italijansko patruljo na cesti Novi svet - Godovič, spopad z italijansko smučarsko patruljo blizu črnega vrha nad Idrijo in končno uspešen napad na postojanko na Marofu med Spod-njo Idrijo in Idrijo 30. januarja 1943.
Na Cerkljanskem je bil najbolj odmeven uspešen napad 38 prostovoljcev 2. bataljona Soškega odreda na karabinjersko postojanko v Zakrižu nad Cerknim 26. januarja 1943, ko so padli trije sovražnikovi vojaki, štirje bili ranjeni, ostali pa zajeti in nato izpuščeni. Partizani so obenem zaplenili veliko količino materiala in municija.
'PraV jfe; da letos, ko obeležu.ie-
Ob 25. letnici te uspele partizanske akcije so 28. januarja 1968 v Zakrižu postavili spominsko o-beležje. O pripravah in akciji borcev 2. bataljona Soškega odreda ob napadu na karabinjersko po-
zanske akcije, obudimo pričevanje revolucionarja, borca in častnega občana idrijske občine Jožeta Primožiča - Miklavža, ki je podrobno opisal dogodke:
Kakih deset dni pred napadom na Zakriž .je prvič prišla partizanska patrulja iz Procjov nad Knežkimi Ravnami, k.ier je taboril dalj časa 2. bataljon Saškega odreda. Patruljo .je vodil Franc Mlakar - Gusti. V patrulji Sta bila še njegov brat Lojze Zmaj in Franc Feltrin Sovrčenov iz Jesenice, vsi trije že do takrat prekaljeni borci. Patrulja je imela nalogo zbrati podatke o številu
karabin.jer.jev in vojakov v postojanki, o njihovi .oborožitvi, o zalogah munici.je, hrane in ostalega blaga. Prav tako je imela patrulja nalogo skicirali poiožaj oo-stojanke ih vse možnosti obkolit-ve j^giahke ob napadu ter ie-
drugimi posto-
jankamf;;r‘
•>	^j*alirulja vse te oodatke
zbrala, se je vrnila v Prode. Toda očitno Tone Bavec - Cene, komandant 2. bataljona Soškega odreda, s podatki, ki mu jih je prinesla patrulja, še ni bil povsem zadovoljen. Zato se je patrulja v enakem sestavu kot prvič, čez nekaj dni zopet napotila v Zakriž. Obakrat je patruljo od Pavleta Obida v Dolenjih Ravnah, po domače za Travnikom, peljal v Zakriž po stranski poti čez Klavža-rjevo ravan Jože Primožič • Miklavž. Vsi štirje v patrulji so bili oblečeni v bele halje i belimi kapucami in ker je bilo takrat precej snega, se belih postav v sne-
gu sploh ni dalo opaziti. Tako se .je patrulja z zadnje strani prebila v neposredno bližino postojanke in do vseh podrobnosti skicirala teren in karabinjersko postojanko. S prednje strani so vsi trije člani patrulje postojanko prav dobro pozna BF «$( šo. preden so Šli v partizane, vsi trije mnogokrat hodili iz Bukovega in Jesenice v Cerkno In' nazaj, pFav" po poti ob postojanki.
Podatke o številčnem stanju, o oborožitvi, o zalogah in moralnem razpoloženju karabinjerjev in vojakov, je patrulja dobila od ta kratneea Rajonskega komiteja KPS Cerkno, le-ta pa od pokojnega tovariša Simona Ort.arja. predsednika organizacije OF v Zakrižu, ki je bil naibližji sosed sovražnikove postojanke in je zato imel naibolišo možnost zbrati najbolj verodostojne podatke.
SILVO KOVAČ
(Nadaljevanje sledi)

ziki, morda za današnje okuse tudi sladkobni, vendar muziki, ,ki se delu podaja kot koreografska obleka tako scensko kot vsebinsko in še zlasti kot koreografska obleka njenim akterjem. Megerbeer je pri tem veliki mojster vokalnega speva, mojster vokalne elegance in lepote takratne mode, a je obenem skladateljski virtuoz v uporabljanju glasbenih učinkov s katerimi je opera prepojena ne le v funkciji samih sebe, pač pa tudi v celoviti glasbeni zasnovi, ki ima na mnogih mestih značilnosti simfonične pesnitve. Vokalna teža sloni prvenstveno na naslovni sopranski vlogi Dinorah, ki zahteva vrhunske kolora-tume sposobnosti ob istočasni glasovni milini pravljičnega pridiha. Vokalno protiutež predstavlja glavna moška baritonska vloga Hoela, ki ima v sebi nekaj demonskega, elemente *zla>, ki pa je vokalno prav tako uglašena na belcanto in na širokem razponu tonske lestvice. Med tema glavnima nosilcema je moški vlogi Corentina odmerjen skromen vokalni prostor rbuffo» tenorja, ki pa svojstveno in barvito dopolnjuje pravljični svet.
Zboru odmerja Megerbeer bolj kot nosilca, vlogo poustvarjalca idiličnega pastoralnega ambien-ta, v katerem se zgodba odvija, zato pa je toliko več teže na orkestru, ki je od začetne simfonije do poslednjega akorda nosilec tako imenovane programske muzike, ki je' po svoji zasnovi, po variacijah ib spevnosti bogata, kot malokatera.
Tokratna tržaška postavitev o-pere je bila v vseli: ozirih na višini, začenši kar pri orkestru in pri celotnem glasben&jn vodstvu, ki je bilo v rokah odličnega mladega dirigenta Balda Rodiča, sicer že znanca tržaškega občinstva. Podič se je držal partiture v vseh njenih odtenkih brez opuščanj kljub izredni dolžini dela. Iz orkestra je znal izvabiti nadrobno tolmačenje bogate zvočne palete Megerbeerove partiture tako, da je njegovo muziciranje bilo po eni strani lahkotno in milo, po drugi strani temačno in silovito, nadrobno zniansirano in barvito. V režijski postavitvi Alberta Fassinija, ki je znala smiselno voditi akterje, in na sceni Williama Orlandija, ki je v vseh nadrobnostih in efektih ohranila pridih rottocenta* tudi za sceno tu in tam za današnji okus odvečnega kiča, smo lahko občudovali pevsko in igralsko sijajno koloraturno sopranistko Luciana Serra. Njena Dinorah je bila U svoji uniski odmaknjenosti, predvsem pa v svojih vokalnih razsežnostdmuinhadja redkih odlik. Za svoj Jipkv ih ples (valček) v drugem dejanju v dvogovoru z lastmr-rencor je požela aplavz, kakršnega v gledališču Verdi že dolgo ni požel noben pevec tudi najvedega imena. Baritonist Angelo Romero je bil vokalno prav tako izjemno močan interpret, in isto velja tudi za tenorista Mara Rena Co-sottija, kj se je tokrat predstavil tudi kot ustvarjalec močnega karakternega lika.
V manjših, a zato nič manj ubranih vlogah, so nastopili še Francesco Ellero D’Artegna kot lovec, Giuseppe Botta kot kmet in pa Rosanna Didone in Gloria Scalchi v lepem vokalnem duu pastiric (jk)
;;>3r
POGOVORI O DAVKIH • POGOVORI O DAVKIH • POGOVORI O DAVKIH
:	* l'
Rubrike »Pogovori 0 davkih* pripravlja Slovensko deželno gospodarsko združenje s svojimi tehniki In strokovnimi sodelavci. V rubriki bomo ob večjih zakonskih spremembah, ki zadevajo širši krog bralcev, ali ob pomembnejših davčnih zapadlostih obravnavali aktualno problematiko. Rubrika bo lahko serijska, če bo obravnavana tematika predolga za enkratno objavo.
Danes pričenjamo s serijo prispevkov o davčnih ukrepih, ki jih je Fanfanljeva vlada sprejela 30. 12. 1982 In ki so zajeli širok krog davčnih zakonodaj. V sklopu teh ukrepov lahko smatramo tudi podaljšek roka za plačilo davčnega predujma (zapadel je 31. 12. 1982), podaljšek roka za predložitev davčnega odpusta (do 15. 3. 1983) in potrditev dodatnega davka (addlzionale) za leto 1983.
Prispevke so pripravili:
NADJA PRA&ELJ TANJA SANCIN Dr. STEVO KOSMAČ
POTROSNI DAVEK (»IMPOSTA ERARIALE Dl CONSUMO*)
Gre za popolnoma nov davek, ki znaša 16% nakupne ali uvozne vrednosti naslednjih izdelkov:
—	zvočniki
—	električni ojačevalci z nizko frekvenco
—	radijski in televizijski sprejemniki
—	naprave za snemanje televizijskih oddaj
—	fotografski in filmski objektivi
—	daljnogledi
—	fotografski aparati
—	filmske kamere in projektorji
—	projektorji za diapozitive
—	registratorji, videoregistratorjf
—	videoigre
—	pripomočki za registriranje. Trgovci, ki prodajajo navedene
predmete, morajo ie do 30. januarja letos prijaviti pristojnemu uradu za davke na proizvodnjo (UT
IF), količino zalog, ki so jih imeli dne 1. januarja letos. Na prijavi morajo navesti vrednosti, kot izhajajo iz nakupne fakture ali iz carinske listine (če gre za uvoz). V istem roku. t.j. do 30. januarja letos, morajo trgovci tudi poravnati davek pristojni državni zakladnici (»Tesorerja provinciale dello Stato*).
Predvidene so zelo hude kazni za kršitelje:
—	globa znaša od 2 do 10-krat davek. ki smb ga prikrili:'
—	če je davek višji od 10 milijonov lir, je kršitelj podvržen tudi zaporu od šestih mesecev do treh let;
—	če smo prijavo vložili prepoz ,no o*, je šploh nismo vložili, znaša denarna kazen od 500.000 do 4.000.000 lir.
Prekrške lahko ugotavljajo tudi uslužbenci urada UTIF, ki imajo posebno izkaznico. ,
Primer obračuna potrnšnega davka
Nakupna vrednost (po fakturi)		Količina	Skupaj	Pošrošni davek
čmobelj televizorji	250.000	10	2.500.000'	400.000
barvni televizorji	600.000	S	3.000.000 <	480.000
registratorji	50.000	20	1.000.000 .*	160.000 ' 1. MO. 000
Skupni davek 1.040.000 lir mora trgovec poravnati do 30. januarja letos
PROMETNA TAKSA
(»TASSA Dl CIRCOLAZIONE*)
ZA AVTOMOBIL
IN DRUGA VOZILA
Čl. 17 zakonskega odloka 953/82 je uvedel še eno neprijetno novost: prometno takso, ki smo jo do sedaj plačevali samo za dobo, ko smo dejansko uporabljal- vozilo. bomo morali od sedaj dalje plačevali v vsakem primeru. Če imamo doma stara vozila, ki jih ne uporabljamo več ali če smo jih že uničili ali razbili in tega nismo še javili uradu ACI, moramo to nemudoma storiti. V nasprotnem primeru moramo plačati prometno takso.
Za plačilo takse oz. za črtanje iz registra ACI sta določena 2 roka:
—	za vozila do 9 konjskih sil (CV): do 28. februarja 1983:
—	za vozila od 10 konjskih sil dalje: do 31. januarja 1983.
Kot vidimo gre za zelo kratke roke in .je treba torej pohiteti. Na morebitno podaljšanje rokov ni treba preveč računati, kajti ministrstvo je že podaljšalo roke za 20 dni. (Kot znano zapade običajno rok za plačilo prometne takse 10. dne v mesecu.)
Edina vozila, za katera bomo plačevali takso le za leta. ko jih dejansko uporabljamo, so:
—	motor ji do 125 kubikov;
—	motorni čolni, ki niso vpisani v register.
Davka so oproščeni avtomobili, ki se nahajajo pri koncesionarjih in v avtosalonih za prodajo.
ODBITEK NA RAČUN DAVKOV
(»RITENUTE D ACCONTO*)
ZA TRGOVSKE ZASTOPNIKE
Odbitek na račun davkov (»ri-tenuta d’acconto») je do sedaj veljal le za dohodke od dela. V trenutku, ko .je podjetnik izplačal določen honorar odvetniku, geometru, komercialistu ali kaki drugi osebi, ki opravlja prosti no klic, je moral takoj odtrgati 18% na račun davka IRPEF. Z odlokom z dne 30.12.1982 št. 953, je vlada raztegnila to obveznost na prejemke posrednikov (»interme-diari*), agentov In trgovskih zastopnikov, le da je davčni odbi-
tek nekoliko nižji. Od 1. jan. dalje morajo torej podjetniki, ki plačujejo provizije odtrgali 10% na račun davka IRPEF oz. IRPEG.
Novi odbitki veljajo. 1 ot rečeno. od l. januarja, tudi če se provizije nanašajo na storitve iz leta 1982.
Posredniki in druge osebe, ki smo .jih zgoraj navedli, si odštejejo ta odbitek od skuonega davka, ki bi ga morali plačati v tistem letu.
Primer:
Agent prejme 15. januarja letos 1.000.000 Ur provizije za posle, ki jih .je sklenil decembra lani.
Za prejeti znesek mora izdati fakturo:
1.000.000
-f 180.000 18% IVA
1.180.000
Na prejeti znesek 1.000.000 lir mu bo podjetnik odbil 10% davka, t.j. 100.000 lir (ritenuta d'ac-conto IRPEF), tako da bo dejansko agent prejel:
1.180.000	skupni znesek — 100.000 odbitek na ra-
-------- čun IRPEF
1.080.600 prejeti znesek Podjetnik, ki je plačal agentu provizijo, bo moral do 15. februa rja plačati odbiti znesek 100.000 lir izterjevalnici za direktne dav ke (»Esattoria imposte dirette*).
Agent pa si bo znesek 100.006 lir odbil od skupnega davka za leto 1983, torej prihodnje leto, ko bo vložil prijavo dohodkov za le to 1983. če znaša npr. skupni dolžni davek IRPEF 1.000.000 lir, bo agent nlačal maja 1984 le raz-Uko 1.000.000 — 100.000 = 900 tisoč lir.
Agenti in druge kategorije pod jetnikov, ki smo jih prej navedli, bodo morali paziti že pri plačilu predujma za letošnje leto. t.j. novembra letos, če se namreč njihov dobiček ne bo zvišal glede na prejšnje leto, obstaja nevarnost, da bodo s predujmom pla ( čaU previsok davek. Zato naj pred plačilom predujma še enkrat preračunajo, koliko bo znašal predvideni dobiček.
Dr. STEVO KOSMAČ
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Sola in vzgoja
13.00	Kronike
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14.00	Tam-Tam
14.55	Maksikoncert
15.30	Sola in vzgoja
16.00	Risanke
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	Neposredni prenos s tvojo
anteno
17.10	Nils Holgersson - Risanke
17.30	Nežni in divji
18.00	Prijatelj Gipsy - Življenje se nadaljuje
18.50	Koga spet vidimo - Varietejski program
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	Dnevnik
20.30	Macario - Zgodba komika -4. nadaljevanje
21.45	Kadar kronika postane zgodovina - Afera VVatergate
22.35	Dnevnik
22.45	Festival disko glasbe
23.35	Šola in vzgoja
00.05 Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	- 16.00 Tandem
15.50	V studiu
16.00	Tečaj angleškega jezika
16.30	Planet - programi vsega sveta
17.30	Dnevnik - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Srečanje s kinematografijo
18.40	Športna oddaja
18.50	TV film iz serije »Cuore e batticuore*
19.45	Dnevnik
20.30	«L'uomo dai sette eapestri* -film
Igrajo: Paul Newman, Ava Gardner, Jacqueline Bisset 22.15 Dnevnik
22.25	Filmske premiere
22.35	Dnevi zgodovine'
23.30	Dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
\ 16.55 Italijanski avtorji 'IS.SO Zabavnoglasbena oddaja -L’orecchiocchio
19.00	Dnevnik
19.39 Deželni program
20.05	jšola in vzgoja
20.30	Turkov koncert
21.30	Drtpvnik
22.05	Delta - Problem razvoja v puberteti
22.50	Italijanska mesta: Aquileia
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00,	10.05, ,13
Z®' CRJ&K4S!
17*30 Poročila
W i!
i7.35 Grdina v lisičji hišici 17.55“ Nalf “zborF Tagh' kdhwr-~ ni zbor	'•
Gmotni ukrepi so nas prisi-Uli, da bomo v letošnjem letu program glasbene redakcije sestavili tudi v nekaterih ponovitvah uspelih glasbenih oddaj iz preteklih let.
Naši zbori, ki je prikazova la delovanje in povezanost tovrstnih društev z organizacijami združenega dela in življenjem krajanov. Za letos smo iz dokumentacije RTV Ljubljana izbrali približno 10 oddaj, ki jih bojte lahko spremljali in obujali spomine na pevsko zborovsko dejavnost v času pred približno desetimi leti. Morda katerega od teh zborov ni več, kajti zamenjali so jih mladi, pa vendar naj se po njih zgledujejo in učijo številni mladi pevci današnjih zborov. Tokrat bo na sporedu oddaja s Komornim moškim zborom iz Celja. V kan certnem sporedu tokrat predstavljamo dve deli. kj nam jih bo s Komornim orkestrom RTV Ljubljana predstavil na Piranskih glasbenih večerih dirigent Marko Munih, letošnji dobitnik Betettove nagrade, ki jo pode-luje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke na področju poustvarjanja glasbene umetnosti in družbeno dejavnost pri širjenju glasbene kulture
18.25	Notranjski obzornik
18.40	Plezalci - jugoslovanski kratki film
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.00	Sinovi in ljubimci - angleška nadaljevanka
20.55	Življenju naproti . dok. film
21.40	V znamenju
Koper
13.30.16.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru Odprte meje med drugimi še naslednje vesti: GORICA — Gledališče v šoli OPČINE — Razstava Hlavaty GORICA — Razstava v palači Attems
GORICA — Razstava Nannt KRIŽ — Razstava Clari TRST — Seminar italijanskih šolnikov iz Istre
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TVD Dnevnik - novice
17.10	TV šola
18.00	Mladi policaji - serijski film
19.00	Obzorja
19.30	TVD Stičišče
20.15 Brez oddiha - čelov, film
21.30	Turistični vodič
21.40	TVD - Danes
21.55	Mostovi - Oddaja o manjši--4?ah v. Sloveniji
Zagreb
Tf.FW koledar
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Branko Mališič in stari znanci
19.30	TV dnevnik
20.00	Teme in dileme
20.00	Zakon Marije Braun - film
22.50	TV dnevnik
TRST A
7.00,	8.00, 10.00. 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro iutro po naše; 8.10 Almanah: Integracija prizadetih otrok v normalni šoli: 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 Poldnev-niški razgledi: Beležka; 12.00 Od Milj do Devina; 13 20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Kranjec: »Strici so mi povedali*; 14.30 Šolska glasbena ura za mladino: 15.20 Jazzovski koncert; 16.00 Almanah: 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Neapeljsko gledališče: R. Viviani: »Omizje revnih*
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 13.00, 14.00 Poročila;
8.10	Otvoritev - Glasba za dobro jutro - Obvestila, objave in EP -Filmski, radijski in TV spored;
7.00	Slovenski radijski program: Druga jutranja kronika; 7.15 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper -Glasba, objave; 13.15 Kinospored;
13.30	Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu, glasba; 14.30 Iz zborovskega arhiva; 14.50 EP;
15.00	Slovenski radijski program; Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnev nik: 16.15 Aktualna tema: 16.30 Zabavna glasba in EP; 16 55 Zaključek s pregledom novic: 17.00 Slovenski radijski program: Sotočje.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 12.30. 16 30 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	13.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila : 6.00 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.32 Popevka tedna; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Besede in glasba. 10.10 šola, otroštvo in vzgoja; 10 20 Glasbeni interval; 10.32 Glasbeni kotiček; 11.00 Kirn, svet mladin; 11.32 Popevka ttdna: 11.35 Glasbeni intermezzo; 11.45 Edig Gal-letti; 12.00 S prve strani; 12.06 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo /....; 15.00 Tris asov; 15.32 Crash: 16.00 Glas našega časa;
16.45	Poje zbor Giuseppe Peres-son; 17.00 Jugoslovanska dop scena; 17.32 Poje skupina Baraba?;
18.45	Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00
13.00.	15.00. 19.00 Poročila; 6.U0-
9.00	Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas;
11.10	Top and roli: 11.34 Martin Luther King - radijska priredba:
11.58 Zeleni val; 12.03 Ulica Asia-go Tenda - oddaja za stik s poslušalci; 13.25 Karavana; 13.35 Master; 14.58 Zeleni val; 15.03 Radioservis; 16.00 Aktualne teme;
17.30	Master under 18 Schubertova glasba: 19.20 Nabožna oddaja: 19.25 Jaz z na radiu; 20.00 Italijansko gledališče; 21.03 Radijska priredba; ,22.22 Avtoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu;
23.10	Telefonski pogovori.
RADIO 2
7.30.	8.30. 9.30, 10.30. 12.30. 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 19.30 Poročila:
6.00	- 8.45 Jutranja oddaja; 8.45 Radijske nadaljevanke; 9.32 Program deželnega sedeža; 10.13 Glasbeno-govorni program; 10,30 Radio 2 «3131» - Pogovor s poslušalci; 12.10 Deželni program; 12.48 Loretta Goggi predstavlja; 13 41 Sound-Track; 15.00 Don Camillo in današnja mladina: 15.42 Radriska priredba: 16.32 O filmu, gledališču. radiu, glasbi itd.: 17.32 Klasična glasba: 18.32 Znanstvena oddaja: 19.50 Ljubim Italijo: 21.30 Izbrane poezije in proza; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6 00, 6.30. 8.00, 9.00. 10 00. 11.00.
12.00,	14.00, 21.00. 22 00, 23.00 Poročila : 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne informacije: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika: 7.45 Iz naših sporedov: 8.05 Za šolarje; 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Vrhnika: 9.05 Glasbena matineja:
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?...; 11.35 Naše pesmi in plesi: 12.10 Danes smo izbrali:
12.30	Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače: 13 00 Danes do 13. ure • Iz naših kraiev - Iz naših sporedov : 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba: 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak * mladimi; 14.35 čez tri gore. če* tri dole; 14.55 Minute za EP; 15 00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16 00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17 uri; 18 00 Sotočja: 18.45 Glasbena medigra:
18.55	Minute za EP: 19 00 Radijski dnevnik: 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Minute z ansamblom F. Puharja: 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska - Justin Felicijan:
21.05	Radijska igra - Glasbeni intermezzo: 22.15 Informativna od daia v nemščini in angleščini!
22.25	Iz naših sporedov: 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Glasba iz filmov in mu-sicalov: 0.05 Nočni program.
ur sim
1 • **.'■
dogodki v slikah ■ dogodki v slikah - dogodki v slikah
Proslava 100-letnice Sokola v Kulturnem domu
Na petkovem odprtju Hlavaty|eve razstave na Opčinah je nastopil
mAČIrl tKap	Tnhnr
V Trebčah je bH v nedeljo občni zbor vaškega pogrebnega društva
V nedelio le na povabilo KO Primorsko gostovala v Mačkol|ah dramska V tržaški občinski gaierl|l |e doživela lep uspeh razstava Atillja Kral|a P skupina KD F. Prešeren Iz Boljupca	In Silvia Pečariča
Dokajšnje zanimanje za razstavo o Sokolu
petkovi	v Kulturnem
.domu sl lahko številni prisotni o-gledauželo' zahirtiivo'tažstavo o sokolski organizaciji. Poleg številnih dokumentov, slik o sokolskem življenju je bil izpostavljen tudi dres tedanjih Sokolov.
Razstava je bila tako živ dokument. kolikšno pomembno delo so opravljali Sokoli ne samo v razvoju našega športa, temveč v našem življenju sploh.
Na sliki: skupina ljudi med dom razstave. V ospredju pa lov dres.
Priznanje Zveze teles«ofcul turnih organizacij Slovenije, ki jo je oh 100-ietnici Sokola prejelo ZS6DI
Podpredsednica KD Vesna predstavlja naivca Klavdl|a Clarija, ki razstavlja v Križu. Ob njej kritik Franc Udovič In umetnik
Na odprtju Clarijeve razstave je sodeloval kitarist Marko Feri
Nagrajevanje
najboljših
športnikov
V okviru petkove proslave letnice Sokola je bilo v tria: Kulturnem domu tudi nagrajevanje najboljših športnikov po anketi Primorskega dnevnika.
Sliko našega najboljšega športnika Gorazda Pučnika smo že objavili v naši nedeljski številki. Pokal za drugo mesto iz rok našega glavnega urednika Jožeta Korena je prejel Jadranov košarkar Marko Ban (na zgornji sliki), za tretje mesto pa Krasova namiznoteniška igralka Sonja Milič (na sliki: zgoraj desno). Pokale in kolajne za najboljšo moštvo v letu 1982 pa je prejela slovenska združena košarkarska e-kipa Jadrana. Na sliki desno:-naš glavni urednik ob podelitvi kolajn Jadranovim košarkarjem.
Priznanje ZSŠDI
Delegacija openskih organlzacl| se je pre|šn|l teden sestala z občinskim odbornikom za javna dela Jagodicem glede vprašan|a kra|evnega
pokopališča
Na sliki nova upravitelja zadružne gostilne na Cpčlnah
Pied kratkim so obiskali Založništvo tržaškega tiska učenci šole «lvan Zadn|l torkov večer v Slovenskem klubu je bil posvečen mladinskemu Trlnko» Iz Rlcmanj v spremstvu učiteljic	raziskovalnemu taboru Doberdob ‘82
Množična udeležba in telovadni nastopi
Kot kaže slika desno, se je proslave v Kulturnem dormj udeležilo zares lepo število ljudi, med katerimi so bili tudi gostje iz SR Slovenije, družbenopolitični delavci iz naše dežele pa tudi veliko število naših ljubiteljev športa.
Med prisotnimi so bili tudi starejši, med le-terpi P* nekateri, ki so nekdaj sami aktivno delovali v sokolski organizaciji.
Na spodnjih slikah pa telovadke SZ Bor in telovadci SZ Dom, ki so s svojim nastopom popestrili petkovo manifestacijo v Kulturnem domu.
I
f
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
DERBI V VERONI BREZ ZMAGOVALCA
Koma obdržala prvo mesto na lestvici - Juventusu le uspelo izenačiti
Kot je bilo tudi konec koncev predvideno, se je veliki derbi v Veroni končal z neodločenim izidom. Tako se položaj na vrhu lestvice ni spremenil. Vsekakor pa je rezultat le nekoliko ugodnejši za Eomo, ki je glede tudi na druge rezultate opravila še en korak proti svojemu cilju: državnemu naslovu.
Verona pa je še enkrat potrdila svoj sloves presenečenja letošnjega prvenstva.
Inter igra precej poprečno in tudi v Genovi proti Sampdorii je le remiziral. Kaže. da Milančani letos nimajo prave igre. ki bi jim dopuščala dosego velikih ciljev. Zato so tudi le redkokdaj zablesteli.
Kaj pa Juventus? V nedeljo je že kazalo, da se bo predčasno poslovil od naslova državnega prvaka, ko je izgubljal v Ceseni z dvema goloma
IZIDI 17. KOLA
Ascoli - Avelllno	2:1
Cagliari - Udinese	0:0
Cesena - Juventus	2:2
Fiorentina - Genoa	2:1
Napol! - Piša	2:1
Sampdoria - Inter	0:0
Torino - Catanzaro	1:0
Verona - Roma	1:1
LESTVICA
Roma 25; Verona 23; Inter 21; Juventus 20; Fiorentina 19; Torino, Udinese 18; S&mpdoria 17-; Cesena, Cagliari 16; Ascoli. Genoa 15; Piša,, Avelllno 14; Napol! 12; Catanzaro 9.
PRIHODNJE KOLO (30.1.)
Avelllno - Cesena, Catanzaro - Na-poll, Genoa - Torino, Inter - Cagliari, Juventus - Verona, Piša - Ascoli, Roma - Sampdoria, Udinese - Fiorentina.
razlike. Potem pa so Turinčani s ponosno reakcijo najprej zmanjšali zaostanek in nato tudi izenačili. Ali je to začetek preporoda ekipe, ki je verjetno spravila v stran občutke nadvrednosti in se začela boriti s srcem, ali pa so zadnji trzljaji umirajočega leva? Prihodnje tekme Ju-ventusa nam bodo verjetno nudile odgovor na to vprašanje.
2. ITALIJANSKA LIGA
Lazili zimski naslov
Lazio je zimski prvak. V nedeljo pa se je moral pošteno potruditi, da ni doživel prvega poraza na domačem igrišču proti presenetljivi ekipi Cavese, ki bi kmalu poskrbela za ponovno presenečenje, potem ko
je že pred časom v gosteh premagala Milan. Milan pa nadaljuje svojo pot proti A ligi, saj je v nedeljo brez večjih težav premagal Pistoiese.
IZIDI 19. KOLA Como - Bari Cremonese - Varese Foggia - Sambenedettese Lazio - Cavese Lecce - Atalanta Milan - Pistoiese Monza - Bologna Palermo - Campobasso Perugia - Catania Reggiana - Arezzo
LESTVICA
Lazio 28: Milan 27; Cavese 24; Catania. Cremonese. Como 23; Arezzo 21; Lecce 20; Varese, Palermo 19; Campobasso, Bologna 17; Sambenedettese, Atalanta 16; Monza, Perugia, Foggia 15; Pistoiese, Bari, Reggiana 14.
PRIHODNJE KOLO (30.1.) Arezzo - Palermo, Bari - Reggiana, Bologna - Varese. Campobasso - Lazio, Catania - Cremonese, Cavese -
3:1
0:0
1:0
1:1
1:1
2:1
2:1
1:1
1:1
1:1
Foggia, Como - Lecce, Monza - Perugia, Pistoiese - Atalanta, Sambenedettese - Milan.
DANES V BAZOVICI (14.30)
Mladinska reprezentanca ZSŠDI proti kadetom in mladincem Slovenije
Danes, ob 14.30 se bosta na bazoviškem nogometnem igrišču pomerili tržaška mladinska nogometna reprezentanca Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ter ekipa perspektivnih kadetov in mladincev Slovenije. Le-ti so prav v teh dneh v Lipici, kjer je v teku že tradicionalna zimska nogometna šola, ki jo organizira mladinska komisija nogometne zveze Slovenije.
Nogometaši, ki bodo sestavljali ekipo ZSŠDI, se morajo zbrati ob 13.30 ob nogometnem igrišču v Bazovici.
(NiitiiikiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiMimiiiiiiiMiiiiiiMifimiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
TENIS
TURNIR «MASTERSi

Ivan Lendl superstar
V finalu je pregazil McEnroeja s 6:4,6:4,6:2
NEW YORK — Čehoslovak Ivpn Lendl je brez izgubljenega seta osvojil turnir «MasterS». na katerem so (z izjemo Šveda Borga) tekmovali vsi najboljši teniški igralci na svetu. Lendl je v finalu z izredno igro «iničil» Američana Johna McEnroeja in tako drugič zaporedoma osvojil ta prestižni tumir.
Dvoboj med Lendlom in McEnroe-
ZSŠDI in Društvo slovenskih zdravnikov
priredita jutri. 26. januarja, ob 20. uri na sedežu ZSŠD) v Trstu
srečanje s predstavniki športnih društev iz tržaške pokrajine
Govor bo o ustanovitvi športnega tnedicinskega centra.
jem- je bil enosmeren: grozni Lendl je v treh setih (malo več kot dveh urah igranja) s silovitimi udarci strl odpoi nasprotnika. McEnroe mu ni mogel do živega: ob vsakem poskusu napada na mreži ga je češkoslovaški as presenetil s točnimi dolgimi žogami. Lendlova premoč je bila tolikšna, da je ob koncu tretjega seta začel tudi sam napadati na mreži. kar vsekakor ni najboljša točka njegovega teniškega repertoarja. Z zmago (6:4, 6:4, 6:2) je Čehoslovak vnovčil 100 tisoč dolarjev.
KOLESARSTVO
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Tržačani zimski prvaki
V nedeljo so doma premagali moštvo Brescie
Triestina — Brescia 2:1 (1:0)
TRIESTINA:	Nieri, Costantini,
Prevedini, Leonarduzzi, Mascheroni, Pasciullo (65’ Tolfo), De Falco (87’ Mariani), Zanini, Pedrazzini, Ruffini, Ascagni.
BRESCIA: Pelizzaro, Merli, Fac-cioli, De Biasi, Tedoldi, Bonometti (82' Bonetti), Salvioni, Torresini, Gritti, Lorini, Cozzella.
STRELCI: v 5. min. Leonarduzzi, v 71. min. Cozzella (11-metrovka), v 79. min. Zanini.
Triestina je osvojila naslov <tzim-skega prvaka». Naslov kot tak je pomemben do neke mere. čeprav v zadpjih prvenstvih vse ekipe, ki so osvojile ta naslov, so na koncu prvenstva napredovale v višjo ligo.
IZIDI 17. KOLA Carrarese - Spal	2:0
Fano - Parma	0:1
Modena - Rondinella	1:0
Padova - Sanremese	2:1
Piacenza - Vicenza	2:1
Pro Patria - Mestre	0:0
Trento - Rimini	0:1
Treviso - Forli	1:0
Triestina - Brescia	2:1
LESTVICA
Triestina 25: Carrarese 23: Rimini, Padova, Vicenza 21; Parma 28; Treviso 17; Mestre, Modena, Spal 16; Pro Patria, Sanremese, Piacenza 15.; Brescia, Trento 14; Forli, Rondinella 12; Fano 11.
PRIHODNJE KOLO (38.1.)
Brescia - Parma, Carrarese - Vicenza, Modena - Piacenza, Mestre -Rimini. Padova - Fano, Spal - Ron-dinella. Sanremese - Treviso, Trento - Forli, Triestina - Pro Patria.
Tudi Sercu v Milanu
MILAN — Osemnajst dvojic se bo udeležilo tradicionalne kolesarske dvoranske prireditve v Milanu. Organizatorji so poskrbeli, da bosta nastopila tudi Sercu in Nizozemec Pijnen. Dirke bodo na sporedu od 12. do 18. februarja.
Ali bo ta tradicija obveljala tudi letos?
Veliko pomembnejše pa je, da ima Triestina sedaj že kar lepo prednost pred ostalimi ekipami. Carrarese ima dve točki zaostanka, tretjeuvr-ščene ekipe Rimini, Padova in Vicenza pa imajo že štiri točke zaostanka. Pri tem pa se poraja nekaj vprašanj. Rimini je odigral tekmo manj in čeprav je bolj malo verjetno, da bi na gostovanju v Bu-stu Arsiziu premagal tamkajšnjo Pro Patrio. ima pa seveda možnost, da vsaj za točko približa Tržača-
nom. Drugo vprašanje pa je nedelj ska tekma Piacenza - Vicenza. ki se je končala z zmago domačinov. Pri rezultatu 1:1 so nekateri prenapeti navijači Piacenze vdrli na igrišče Sodnik je tekmo prekinil, varnostne sile pa so prenapeteže pomirili, pred-
no bi prišlo do hujšega. Po nekaj minutnem premoru se je tekma nadaljevala in Piacenza je dosegla zmagoviti zadetek. Kaže, da se je za sodnika tekma končala regularno in bo ta rezultat tudi obveljal. Vicenza je vložila priziv in torej visi nad izidom še vedno vprašanje.
Nekaj je gotovega, da je Triestina verjetno najbolj praktično moštvo v ligi, saj ji je v nedeljo za zmago zadostovalo, da je igrala, kot zna pičlih dvajset minut, to je prvih deset minut srečanja in osem minut od izenačenja gostov do odločilnega zadetka Zaninija, ki je bil tokrat med najboljšimi na igrišču. (I. P.)
KOŠARKA
Tudi Tonut v reprezentanci
RIM — Za prijateljski tekmi proti Kubi v Vareseju in Bergamu (12. in 13.2.) so v italijansko košarkarsko reprezentanco vključili tudi člana tržaškega prvoligaša Bic Alberta Tonuta.

'V-:'.

-

C. zvezda in Šibenka na vrhu lestvice
Nedvomno je šibenka pripravila največje presenečenje tega, 16. kola v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Težko je bilo namreč pričakovati, da bi se košarkarji Partizana pustili presenetiti v Beogradu, potem ko so v zadnjih kolih dokaj zanesljivo igrali.
Šibeničani pa so tudi v Beogradu pokazali in dokazali, da niso slučajno na prvem mestu prvenstvene razpredelnice, zlasti pa je bil za domače košarkarje nerešljiva ugan-ga odlični Dražen Petrovič, ki je dosegel kar 36 točk in s svojo igro navdušil tudi domače občinstvo.
Tudi drugi derbi kola je bil v Beogradu, kjer je domača Cn-ena zvezda zanesljivo odpravila moštvo Zadra in tako skupno s Šibenko ostala na prvem mestu lestvice.
V tretjem derbiju pa je Cibona doma zasluženo premagala sarajevsko Bosno. Srečanje je bilo na veliki kakovostni ravni in številno občinstvo je zares prišlo na svoj račun.
Od ostalih srečanj naj omenimo, da je Borac izkoristil prednost domačega igrišča in zanesljivo odpravil neposrednega tekmeca v borbi za obstanek, moštvo Radničkega. Enako velja tudi za
titograjsko Budučnost, ki je premagala splitsko Jugoplastiko in tako osvojila zlata vredni točki v borbi za obstanek v ligi.
V	gosteh je zmagala ljubljanska Olimpija, ki pa se je morala dokaj potruditi, da je odpravila moštvo reškega Kvarnera. Pri tem pa velja omeniti odlično igro Subotiča in Vujačiča.
Značilnost tega kola so bile torej dokaj kakovostne tekme, skoraj v vseh dvoranah pa je bilo tudi veliko število navijačev.
IZIDI 16. KOLA
NA REKI: Kvarner - Olimpija LJ 82:96
V	BEOGRADU: Partizan - Šibenka 99:100
V	ZAGREBU: Cibona - Bosna-Sarajevo 99:95
V	BEOGRADU: C. zvezda - Zadar 109:102
V	TITOGRADU: Budučnost - Jugoplas. 88:82
V	ČAČKU: Borac - Radnički BG 104:84
LESTVICA
Crvena zvezda Beograd in šibenka 22; Cibona Zagreb, Partizan Beograd, Bosna Sarajevo in Zadar 20: Jugoplastika Split in Olimpija Ljubljana 16; Borac čačak in Budučnost Titograd 12; Radnički Beograd 8; Kvarner Reka 4.
PRIHODNJE KOLO (29. 1.)
Kvarner - Partizan: Olimpija - Cibona: Radnički - Crvena zvezda (po TV); Bosna - Borac; Zadar - Budučnost; Jugoplastika - šibenka.
imiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiitiitimniiiuiiiiiiniHiiitiiiifitiitiiiiiiiiiimniluiniMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiinininiiNiiiiiniiiiiiiiiiiiinniiiiiniKimimiiiiirauliiiiiiiitiiiimiiiiuiiniM
NA SOBOTNEM OBČNEM ZBORU TRŽAŠKEGA POMORSKEGA KLUBA SIRENA
V novo sezono z bogatimi in pestrimi načrti
Tudi letos se bodo udeležili številnih regat in sami priredili vrsto tekmovanj in tečajev - Postaviti nameravajo nove klubske prostore - Še okrepiti sodelovanje s klubi onstran meje
Šesti občni zbor TPK Sirena, ki je bil v soboto v Barkovljah, ni bil samo obračun delovanja, uspehov pa tudi težav v pretekli sezoni. Jasno je nakazal tudi smernice bodočih naporov in še zlasti stalno skrb, kako bi še okrepili društveno dejavnost. V prvi vrsti so tu načrti za postavitev nove montažne zgradbe na društvenem terenu ob morju, s katero bi rešili sedanjo stisko s prostori. Pa pojdimo po vrsti.
Predsednik Edi Filipčič je po pozdravih gostom, med katerimi so bili jugoslovanski konzul v Trstu A-leksander Nikolič, Tatjana in David Antončič v zastopstvu Jadra iz Kopra, Barbarič za Burjo iz Izole in predstavniki nekaterih slovenskih zamejskih 'društev, v svojem poročilu uvodoma naglasil, da je bila Sirena potrjena kot redni član italijanske zveze FIV, kar je prvič v naši zgodovini, da je vanjo včla-

KOŠARKA
.1» osmibM
V PRVENSTVU A UM

. t> >mv	tipihjfi iiu> louci *
Tržačanom pomembni točki
Goriški San Benedetto tesno izgubil v Turinu
Bic - Cagiva 87:85 (47:4«)
BJC: Robinson 24 (4:5), Harper 18 (2:3), Bertolotti 16 (4:4), Tonut 8, 1 abbricatore 6, Valenti 15 (1:1), Agostinis, Čuk, Zarotti, Floridan.
CAGIVA: Gergati. Colombo 2, An-chisi 2, Mottini 12. Maguolo, Della Fiori 11 (3:3), Gavrana, Magee 33 (5:6), Mentasti 6. Hordges 19 (5:5).
Bic je dosegel nadvse pomembno zmago nad solidno ekipo Cagive in s tem napravil lep korak naprej v bo-bi za obstanek v ligi. Tržačani so izkoristili še eno redkih priložnosti, da se okoristijo s prednostjo domačega igrišča (v naslednjih še-
IZID! 24. KOLA	
Seavolini - Bill,v	84:90
Ford - Sinndjne	73:84
Berloni - S. Benedetto	72:70
Cldneo - ''onky	83:65
Bic - Cagiva	87:85
P.inova - Peroni	74:77
l.atteSole - Lebole	96:80
Carrera - Bancoriima	69:77
LESTVICA
Billy 38; Bunroroma 36; Scavollnl 34; Sinudvne, Ford in Berloni 32; Cagiva 26: Cldneo in Peroni 24; Bie, San Benedetlo in Honkv 20; Carrera 18: Latte Sole 16; Lebole 10: Blnova 2.
PRIHODNJE KOLO (30.1.) Cagiva - Bllly, Peroni - Scavollnl, CVIneo - Berloni, S. Benedetto - Ford, Sinudvne - liinova. Bancoroma - Latte Soie, Lebole - Carrera, Honky -Bic.
stih tekmah bodo igrali doma le še dvakrat) in z veliko požrtvovalnostjo. a tudi ž dobro igro, premagali favorizirane goste.
S to zmago so Tržačani dohiteli San Benedetto in Honky, za sabo pa pustili Nikolieevo Carrero: ko bodo zmagali v neposrednih srečanjih proti Honkv.ju v Pesaru in s Carrero doma. bodo imeli že skoraj zagotovljen obstoj v najviš.ji ligi.
Marko
Berloni — S. Benedetto 72:70 (31:34)
BERLONL Cagtieris 6, Brumatti 11, Veechiato 12, Morandotti 7, Sac-chetti 32. Lardo, Wansley, Manzin, Mangini. Malgrati.
S. BENEDETTO: Valentinsig 11. La Garde 15, Ardessi 18. Pieric 2, Mayfield 23, Sfiligoi 1, Biaggi, Vaz-zolor. Cecehetti, Bianco.
PROSTI METI: Berloni 12:22, S. Benedetto 22:28.
SODNIKA: Teofili in Nuara.
Goričani so tesno izgubili v Turinu po*om ko so v prvem polčasu celo vodili. L Benedetto je imel v zadnjih sekundah tudi možnost, da izenači rezultat potem ko je po odhodu Bmmattija z igrišča (pet osebnih napak) nadoknadil 9 točk zaostanka. Poslednji met Valentinsigu ni uspel.
tako sta obe točki ostali v Turinu. Berloni je z zmago prekinil serijo treh zaporednih porazov. *
PRVENSTVO A 2 LIGE
Tanjevičev Iiide.sil drugi
Po sijajni zmagi proti Bartoliniju •z Brinuisija je tanjevičev in Slav-ničev Indesit, obdržal drugo mesto na lestvici.
IZIDI 24. KOLA
American Eagle - Brillante 104:103, Farrow’s - Selečo 83:105, Indesit -Bartolini 113:101, Benetton - Sapori 69:82. Italcable - Sav 78:67, Sacra-mora - Mangiaebevi 84:82, Udinese -Coverjeans 93:75, Rapident - Riunite 84:74.
LESTVICA
Sav 38 točk; Indesit in Selečo 32; Brillante, Bartolini in Rapident 30; Sapori. Udinese in American Eagle 26; Benetton in Riunite 24; Sacra-mora 20; Italcable 16; Coverjeans in Mangiaebevi 14; Farrow’s 4.
tP nin“T-’
v prvenstvu c-i Lige
KOŠARKA

,S v orlshor
Jadran na četrtem mestu
Prehitel je Eurocar in Canello ter dohitel Castelfranco
Po prepričljivi sobotni zmagi proti Euroci 'u se je Jadran prebil na četrto mesto začasne lestvice košarkarske C 1 lige. Na razpredelnici je dohitel do pred enim tednom vodeči Castelfranco, ki je zabeležil v gosteh proti S. Bonifaciu drugi zaporedni poraz.
Prav zaradi poraza Castelfranča je bil razplet sobotnih in nedeljskih tekem vsaj delno ugoden za jadra-novce. Od ostalih ekip z vrha lestvice je ostala praznih rok še Ca-nella, ki je izgubila v Forliju proti Ca ve ji. Pordenonski Cis je spet slavil pičlo zmago. V Centi je za zaprtimi vrati premagal Sysdato z dvema točkama prednosti potem ko so domačini zgrešili oba dva zaključna meta.
V prihodnjem kolu bo Jadran gostoval prav pri tej ekipi. V prvi so naši fantje prepričljivo
tekmi
zmagali:, v nedeljo imajo zato vse možnosti, da z dobro igro pospravijo novi par točk. Od ostalih tekem bo sta za Jadran še predvsem zanimivi
Robert Daneu je bil v soboto gotovo eden Izmed najboljših v Jadranovih vrstah
srečanji med Stefanelom in Cavejo ter med Canello in Vieenzo.
IZIDI 16. KOLA
JADRAN - Eurocar	93:83
S. Boni far in - Castelfranco 86:79 Maltinti - Stefanel	72:77
Teramo - Pino	74:73
Caveja - Canella	78:71
Vicenza - C. CEAM'		84:73
Portorecanati	- Budrio	95:93	
Svsdata - Cis		80:82
i '	LESTVICA		
Cis	16 12	4 1296:1167 24
Vicenza	16 12	4 1292:1232 24
Caveja	16 12	4 1332:1220 24
JADRAN	16 11	5 1345:1234 22
Castelfranco	16 11	5 1200:1131 22
Eurocar	16 10	6 1369:1317 20
Canella	16 10	6 1277:1230 20
Teramo	16 9	7 1339:1277 18
Maltinti	16 7	9 1269:1239 14
Stefanel	16 7	9 1242:1278 14
S. Bonifacio	16 7	9 1316:1348 14
Pino	16 5 11 1146:1368 10	
Budrio	16 4 12 1190:1290 8	
Svsdata	16 4 12 1260:1287 8	
Portorecanati	16 4 12 1136:1383 8	
C. CEAM	16 3 13 1166:1349 6	
NOVI ODBOR
Bruno Bogateč, Vojko Brecelj, Anamarija Debeljuh. Miran Dolhar, Edi Filipčič, Danilo Gerdol, Majda Gerdol, Pavel Godnič, Li-vio Pertot, Mito Pertot. Fabio Plisca, Andrej Prašelj, Bogdan Stanič. Dario Starc, Oskar Ši-škovič.
Nadzorni odbor Romeo Ferfolja. Mario Gregorič, Anton Pertot.
PRIHODNJE KOLO (29.1.) C&stiglione CEAM - JADRAN (38. 1. ob 11. uri v Bologni), Stefanel -Caveja, Castelfranco - Maltinti, Eurocar - Portorecanati, Canella - Vicenza, Pino - Svsdata, Budno - S. Bonifacio, Cls . Teramo.
njen slovenski klub. Filipčič je nadalje omenil plodno sodelovanje z drugimi klubi in organizacijami, zlasti z ZSŠDI, Čupo, jadralnimi klubi iz Kopra, Izole, in Pirana ter dobre odnose s sosednjim društvom SVBG. Poudaril je tudi potrebo, da bi v statut vnesli nekatere spremembe in je zato predlagal, da čim-prej skličejo izredni občni zbor, na katerem bi se spoprijeli-.«-temi problemi. .
Filipčič je zatem dejal, da so še povečali površino društvenega zemljišča, ki sedaj znaša več kot 1500 kvadratnih metrov, do katerih so prišli v štirih fazah. Postavili so tudi novo ograjo, v načrtu imajo tlakovanje ter nov montažni objekt. Ob koncu je omenil hude finančne težave, saj so tako dela na zemljišču kot nakup plovil in omenjeni objekt s tem tesno povezani, ker se pač s prostovoljnim delom kljub dobri volji članov vsega ne da narediti. Računali so zlasti na pomoč .javnih oblasti, zlasti dežele, od katerih pa niso prejeli niti lire.
Anton Pertot, bivši član predvojne Sirene, ki je bila tedaj veslaški klub, je zatem podal kratko zgodovino društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1924, njegov pobudnik pa je bil Dragotin Starc s Kontovela, inisl pa je tudi žensko skupino. Kar čez noč je bil nato ukinjeno 19. avgusta leta 1927. vso njeno imo-vino pa so tedanje fašistične oblasti zaplenile in dale drugim društvom. Pred tajniškim poročilom Inka Starca je Livio Pertot orisa! značilnosti načrta za nov klubski se-' dež, ki bo montažna zgradba s površino okrog 220 kvadratnih metrov, v njem pa bodo sejna dvo rana, skladišča, kuhinja, bar, sla čilnice in tuši. Tajnik Inko Starec pa je podal podroben pregled bodisi opravljenega dela na sedežu kot
delovanja na tekmovalnem in rekreacijskem področju, organizacijo tečajev in izrazil željo, da bi še o-krepili stike z jadralnimi klubi iz slovenskega Primorja, zlasti kar se tiče trenerskih kadrov. Omenil je še, da društvo sedaj šteje 235 članov (novih je pristopilo 22, izstopilo ali črtali so jih 29 zaradi neporavnane članarine, v FJV pa jih je vpisanih 169). Svoj poseg je zaključil s tremi mislimi: povabil je člane na večjo strpnost in pomoč ob delovnih akcijah, zlasti strokovno podkovanih članov ter opozoril, da so nekateri, ki v društvu ne govorijo svojega materinega jezika: če sami ne bomo spoštovali svojega jezika, je zaključil Starec, ga tudi drugi ne bodo.
Sledilo je izredno podrobno poročilo Bmna Bogatca o tekmovalnem delovanju, Sirena je tudi sama organizirala 3 regate FIV ter tečaja «op-
timistovs in na jadralnih deskah. Nič manj bogat ni program letošnje sezone, ko se bodo prav tako udeležili raznih tekmovanj, sami priredili tekmovanja in tečaje.
Po poročilu blagajnika Mita Per-tota, ki je pokazalo, da je društvo z velikimi napori le zmoglo premagati nemajhna finančna bremena, so podelili priznanja tekmovalcem in tečajnikom, nakar je Anton Pertot dal razrešnico staremu odboru. Občni zbor je tudi soglasno odobril tako obračun kot proračun, po pozdravih gostov (Davida Antončiča v imenu jadralne zveze Slovenije in jadralnega kluba Koper, Vide Jagodic za ZSŠDI in Športno šolo • ter Luciana Jagodica za prosvetne društvo Barkovlje) so razglasili izide volitev novega glavnega in nadzornega odbora, s čimer se je u-radni del občnega zbora tudi končal. (D.B.)
lllltlllM lili III lllllllll || III |f HI || mi
IIIIIHII
.11 1<
KOŠARKA
iiiiiiiiiiHMuniiiniiiiiiiiiiiiMtmiiiifiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinniinv
UKll	•.	.	•
*	.	, V
-
V promocijskem prvenstvi
'i 9 s. . -Tj I ;	.. f	p /\’,J
Naši praznih rok
Polet izgubil proti SGT, Kontovcl pa proti GMT
SGT — Polet 74:67 (32:22)
POLET: Sedmak 12 (0:2), Pisani 6 (0:8), Edi Sosič 13 (1:3), Adrijan Sosič 22 (8:15), Vitez 14 (0:1).
Če upoštevamo, da so poletovci. nastopili le v petih in da so od 30. minute ostali na igrišču le v štirih, potem gre jemati njihov sobotni poraz proti Ginnastichi Triestini skoraj kot. . uspeh.
Ne samo to: openski košarkarji so v drugem polčasu zbrali celi več točk kot nasprotniki. Žal, pa so tokrat povsem odpovedali pri prostih metih in tudi pri metu od daleč.
Sojenje sicer ni bilo pristransko, vseeno pa je bilo porazno. (A. S.)
97:74
GMT — Kontovei (42:43)
KONTOVEL: Ban 31, Lisjak 10. Kneipp 7, Čuk 15, Štoka 2, Daneu 1, Bukavec 5.
Kontovelci si niso zaslužili tako visokega poraza. Nasprotno! Vse do štirih minut pred 'roncem so bili ko-
enakovredni. Sodnika pa gotovo nista bila naklonjena našim, saj so le-ti ostali proti koncu tekme le v treh na igrišču in poraz je bil tako neizbeže-.
IZIDI 11. KOLA
SGT - Polet	74:64
GMT - Kontovei	97:74
Bor Radenska Ferroviario 77:71 Scoglietto - Radiograf	84:82
Časa del Frigo - Saba	125:75
Libertas - Stella Azzurra	77:76
Don Bosco - CUS	80:74
LESTV.cA
Don Bosco 20; Scoglietto, Ginha-stica Triestina in Grandi Motori 16; Stella Azzurra, Ferroviario in Časa ’ del Frigo 14; Radiograf 12; Bor Radenska 10: Polet 8; Libertas 6; Kontovei 4; CUS 2; Saba 0.
PRIHODNJE KOLO Rndiograf Bor Radenska (29,1. ob 20.00 v Miljah), Polet - Don Bosco (30.1. ob 13.00 v Repnu), Kontovei . Libertas (30.1. ob 11.00 na Kon-tovelu), Ferroviario - Stella Azzurra, Saba - SGT, Scoglietto - GMT.
šarkarjem Grandi Motorija povsem
MnilHIIIMIItllllHHIIIimiOlMMHIIIUHHIIIimilllllllinHIlItHHIIIIIIIHIIIItlllHmiHItHIIHMIMIIIIMlIlMIHtltllllUllllllllllinHIIIIIIttimilHlHIIMMIItlllHIIIIimtMtlimlllHIIItiniH^
Tesen poraz mladih poletovcev

Slovenske odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
V nedeljo so Poletovl košarkarji (na sliki: imsnetek nedeljskega srečanja) tesno izgubili proti mil jakemu Inter ju s 63:65
V ženski B in C-l ligi je prvi del prvenstva končan. Od naših treh -e-kip si je zagotovila obstanek v C-l ligi že po prvem delu boja za točke Sloga, za Sokol in Bor Intereuropo pa bo padla končno odločitev za obstanek med drugoligaši v drugem delu prvenstva. Tako Sloga kot tudi Sokol sta v desetih prvenstvenih tekmah izbojevala po 10 točk, kar pomeni, da je njun uspeh dober, saj je končni izkupiček 50 procentov. Izdatno slabše pa so bile odbojkarice Bora Intereurope, ki so v desetih prvenstvenih nastopih slavile samo enkrat, To je prav gotovo velik neuspeh neglede na to, da so borovke večji del prvenstva igrale okrnjene.
Za Sokol lahko že sedaj rečemo, da ima objektivne možnosti, da še naprej ostane v B ligi, za Tržačanke kaj takega ne moremo trditi. V drugem delu bo potrebno pokazati več in prav gotovo ne gre že vnaprej metati puške v koruzo. Po tistem, kar sta pokazala v prvem delu Itas iz Fiume Veneta ter Scr-met iz Conegliana, sta prav gotovo premagljiva, a vsako srečanje bo izredno važno.
ŽENSKA B LIGA IZIDI 8. KOLA 1. podskupina
Sermet Conegliano - H Pellicano ^ Fratte 0:3; Pallavolo Spinea - Viag-gi Leonardi Padova 3:0.
KONČNA LESTVICA Pallavolo Spinea in II Pellicano 12, Cus Padova M, I^onSrdi Viag-gi Padova 4, Sermet Conegliano 2.
2. podskupina
Sokol - Mogliano Veneto 1:3, Libertas Itas Fiume Veneto - Pallavolo Nervesa 1:3, Albatros Treviso
-	Bor Intereuropa 3:0.
KONČNA LESTVICA
Pallavolo Nervesa in Mogliano Veneto 16, Albatros Treviso 14, Sokol 10, Libertas Itas Fiume Veneto in Bor Intereuropa Trst 2.
V drugem delu prvenstva, ki se bo pričel 5.2., bodo v skupini zg napredovanje igrale naslednje šesterke: Pallavolo Nervesa, Mogliano Veneto, Albatros Treviso, Pallavolo Spinea, 11 Pellicano Fratte in Cus Padova; v skupini za obstanek pa: Sokol Nabrežina, Libertas Itas Fiume Veneto, Bor Intereuropa, Viaggi I^onardi Padova in Sermet Conegliano.
ŽENSKA C 1 LIGA
IZIDI 10. KOLA
1.	podskupina
Fiat Comolli Gorica - Cus Trst 3:1, Nuove Ceramiche Videm - Sloga 2:3, Orna 01ympic - Libertas Krmin 3:1.
KONČNA LESTVICA
Orna 01ympic Trst 18. Cus Trst in Sloga 10, Libertas Comolli Gorica in Libertas Krmin 8, Nuove Ceramiche Videm 6.
2.	podskupina
Portuali Ravenna - Virtus Taglio Di Po 0:3, International Monselice
-	Rinascita Santerno 3:1. Volpe Fiesso Olimpia Ravenna 0:3.
KONČNA LESTVICA
Olimpia Teodora Ravenna 18, International Monselice 12, Virtus
Taglio Di Po in Rinascita Santerno 10, Volpe Fiesso 6. Portuali 4.
V drugem delu prvenstva bodo igrale v skupini za napredovanje v višjo- B ligo naslednje šesterke: Orna 01ympic Trst, Cus Trst, Sloga, Olimpia Teodora Ravena. International Monselice in Virtus Taglio Di Po.
Skupina za obstanek v C-l ligi pa bo naslednja: -Libertas Fiat Comolli Gorica, Libertas Krmin, Nuove Ceramiche Videm, Rinascita Santerno, Volpe Fiesso in Portuali Ra venna 4.
MOŠKA C 2 LIGA
IZIDI 7. KOLA
1.	podskupina
Rozzol Trst - Veechia Pallavolo Trst 1:3, Olj mpia Terpin Rangers Videm 3:0, Juventina Belca - Inter 1904 Trst 3:1.
LESTVICA
Vecchia Pallavolo Trst in Inter 1904 Trst 10, 01ympia Terpin Gorica, Rozzol Trst in Juventina Belca Štandrež 6, Rangers Videm 4.
PRIHODNJE KOLO (29.1.): Rangers - Rozzol, Juventina Belca - O-limpia Terpin, Inter 1904 - Vecchia Pallavolo.
2.	podskupina
Ginnastica Spilimbergo - Bor JIK Banka 3:1, Volley Bali Vivil 3:2, Asso Calzature Maniago ■ Metallur-gic-a 3:0.
LESTVICA
Asso Calzature Maniago 14, Me-tallurgi-.a Povoletto 8. Bor JIK Banka in Vivil 6, Volle.v Bali Videm in Ginnastica Spilimbergo 4.
PRIHODNJE KOLO (29.1.): Vivil - Ginnastica Spilimbergo, Asso Calzature Maniago - Volley Bali Videm, Metallurgica - Bor JIK Banka.
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 7. KOLA
1.	podskupina
Colloredo - Fontanafredda 3:0, Juha Trst - Sangiorgina 3:2, Bor -Donatello 1:3.
LESTVICA
Colloredo Pasian Di Prato 14. Fontanafredda 8, Sangiorgina in Donatello 6, Bor in Julia 4.
PRIHODNJE KOLO (29.1.): Sangiorgina - Colloredo, Bor - Julia, Donatello - Fontanafredda.
2.	podskupina
Kontovei Electronic Shop - Celima 3:0, Kennedy - Breg 1:3, Libertas Martignacco . Agi 3:0.
LESTVICA
Breg Dolina 12, Celinia Maniago 10, Libertas Martignacco 8, Kenne-dy Videm 6. Kontovei Electronic Shop 4, Agi Gorica 2.
PRIHODNJE KOLO: Breg - Kon tvel Shop, Libertas Martignacco -Keimed.v, Agi Gorica - Celinia. MOŠKA D LIGA IZIDI 7. KOLA
1. podskupina
S. Sergio - Pallavolo Gradcž 3:0, Nuova Pallavolo Trst - Libertas Turjak 1:3, Fiat Comolli Gorica - Intrepida 1:3.
LESTVICA
Libertas Fiat Comolli Gorica in S. Sergio Trst 12. Pallavolo Gra dež 8. Intrepida Mariano 6, Liber
tas Turjak 4, Nuova Pallavolo Trst 0 točk.
PRIHODNJE KOLO:	Libertas
Turjak - S. Sergio, Fiat Comolli * Nuova Pallavolo Trst, Intrepida • Pallavolo Gradež.
2. podskupina
Volley -80 Duke - La Talpa 0:3. Torriana Gradišče - Jarnlje 3:1.
LESTVICA
Autolisett Cantieri Tržič in L* lišče 6,
Talpa Trst 8, Torriana Gradišče Vol!ey ’80 Duke Trst 4, Jarnlje 0.
PRIHODNJE KOLO (29.1.)
Autoliset Italcantieri Tržič - Vol-ley ’80 Duke, Jamlie - La Talpa. , ŽENSKA D LIGA IZIDI 7. KOLA
1.	podskupina
Italcantieri Tržič - Pieri.s 3:2, O-lympia Bertolini - Volley Club Trst 3:0, loga - Le Volpi 3:0.
LESTVICA
Pieris in Italcantieri Tržič 12, Sloga in 01ympia Bertolini Gorica 8. Le Volpi 2, Volle.v Club Trst 0.
PRIHODNJE KOLO: (29.1.): Vol-ley Club Trst - Italcantieri Tržič. Sloga ■ Olvmpia Bertolini, Le Volpi - Pieris.
2.	podskupina
Killjoy - Lueinico 2:3, Solaris -Vo!lcy Club Tržič 3:1, Sokol - Inter 1904 Trst 1:3.
LESTVICA
Lueinico 12, Solaris in Inter 1904 oba Trst 10. Volley Club Tržič 6, Killjby Trst 4, Sokol 0.
PRIHODNJE KOLO (29.!.): Vol-ley Club Tržič Killjoy, Sokol - Solaris, Liter 1904 - Lueinico.
SMUČANJE
SLALOM V KITZBUHLU
Stenmark premočno zmagal
Phil Mahre osvojil kombinacijo - Križaj diskvalificiran
. KITZBOHEL — Ingemar Stenmark J® premočno zmagal na nedeljskem slalomu v avstrijskem Kitzbiihlu. kvojo 69. zmago na tekmah svetovja jX)kala je imenitno pripravil v v prvem teku, ko je pustil za sabo eno sekundo ali pa še več vse svoje najnevarnejše nasprotnike. Na rru§i progi je nato s previdno vožnjo (dosegel je tretji najboljši čas) dokaj varno ohranil prednost in končno zmago.
Za Švedom sta se uvrstila doma ein Orlainsky (to je bil njegov najboljši rezultat v tekmah za svetovni Pokal) in lanski prvak Phil Mahre, k) Je osvojil tudi prvo mesto v kombinaciji slaloma in sobotnega smuka.
■Jugoslovani se niso najbolje oddali. Križaj je sicer dosegel v Prvem teku drugi najboljši čas, a s° ga diskvalificirali, ker je malo Pred merjenjem vmesnega časa «za-Jahal» vratiča.
Italijanom je šlo bolje od rok: Chiesa je bil peti.
IZID NEDELJSKEGA SLALOMA 1- I. Stenmark (šve.)	1’45”43
;■ Orlainsky (Av.)	1’46 '37
“■ Ph- Mahre (ZDA)	1'46"56
<■ Girardelli (Luks.)	146 '98
“• De Chiesa (It.)	1’47"71
Cerkovnik (Jug.)	1’49 '38
lestvica kombinacije
L Phil Mahre (ZDA) 18,59, 2. Gi fardelli (Luks.) 27,89, 3. Liischer JSvi.) 97,51, 4. Kernen (švi.) 106,13, 5- Meli (švi.) 113,90.
LESTVICA SP
L Peter Miiller (švi.) 123 točk, *■ Zurbriggen (Švi.) 100, 3. Weira-lher (Avstrija) 95, 4. Cathomen in «aber (oba Švi.) 92.
LESTVICA SLALOMA L Ingemar Stenmark (Šve.) 70 2. S. Mahre (ZDA) 55, 3. Strand (Sve.) 54, 4 Ph, Mahre (ZDA) !?• S- Orlainsky (Avstrija) 40, 6. De Chiesa (It.) 33, 7. Luthy 24, 8. Kri-laj (Jug.) in Canac (Fr.) 23.
ŽENSKI VELESLALOM
Slavje Američank
SA1NT GEDVAIS — Američanka ramara McKinney je slavila v ne-deljo dvojni uspeh: zmagala je v v«eslalomu za svetovni pokal in se 1 novimi 25 točkami prebila na vrh ?®časne lestvice tega tekmovanja. ^Jena najhujša tekmica, dotlej vodeča Erika Hess, se je morala, ver-Jetno tudi zaradi posledic nedavne °Peracije na meniskusu, zadovoljiti ? šestim mestom. Slavje Američank j* Potrdila Cooperjeva z osvojitvijo ariJgega mesta.
Od italijanskih smučark je bila najboljša Daniela- Zini. Ju-^nslovanke v nedeljo niso nastopile.
, IZID VELESLALOMA L T. McKinney (ZDA) 2’29''60; ‘■Cooper (ZDA) 2’30 "62; 3. Merle (Fr-) 2’30”96: 4. Serrat (Fr.) 2'31"08;
I. EpDle (ZRN) 2’31 "12; 12. Zini UL) 2’32”46.
LESTVICA SP
. J- Tamara McKinney (ZDA) 142 ?<*: 2. Hess (Švi.) 135: 3 Wenzel jCiecht.) 116: 4. I. Epple (ZRN) 104;
*• Cooper (ZDA) 87.
Stock najhiirejši v Sarajevu
SARAJEVO — Avstrijec Leonard Jjdck je dosegel najboljši čas na 'derajšnji kronometriranj preizkušnji v Sarajevu, kjer bo v četrtek Srnuk za svetovni pokal.
NAJBOLJŠI ČASI: Leonard Stock Av.) i'58”75; Helmut Hoeflehner (Av.) 1’59 "18; Bernard Flaschber-
ger (Av.) 2'00’T9; Jean Philippe Vulliet (Fr.) 2’00"24; Konrad Bar-telski (VB) in Frederic Ancey (Fr.) 2'00”26.
Na Piancavallu kar 197 tekmovalcev
PIANCAVALLO - Kar 197 smučarjev se je v nedeljo pomerilo v dveh slalomih veljavnih za trofejo Hart ski. Med moškimi je zmagal Alberto Golser, v ženski konkurenci pa je najhitreje smučala Anna Grava.
AVTOMOBILIZEM
Rally Montecarlo: vodi Blomquist
MONTECARLO — Šveda Blom-quist in Cederberg na audiju 4 vodita na rallyju Montecarlo po dosedanjih petih opravljenih preizkušnjah. Na drugem mestu vztrajata Francoza Frequelin in Fau-chille na oplu asconi, tretja na je trenutno dvojica Rohrl - Geistdor-fer (ZRN) na lancii.
NOGOMET
V NEDELJSKEM 17. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Tokrat le Zarja rešila točko, ostali praznih rok
Nepričakovano visok poraz Primorja - Kras povsem razočaral ~ Gaja še vedno na dnu lestvice
Ascoli - Avellino	1
Cagliari - Udinese	X
Cesena - Juventus	X
Fiorentina - Genoa	1
Napoli - Piša	1
Sampdoria - Inter	X
Torino - Catanzaro	1
Verona - Roma	X
Como - Bari	1
Lazio - Cavese	X
Perugia - Catania	X
Livorno - Campania	X
Lecco - Legnano	1
KVOTE
13 — približno 600.000 lir 12 — približno 25.000 lir
Kvote niso dokončne, ker so se zaradi velikega števila zmagovalcev pregledi stavnih listkov zelo zavlekli.
Zarja - CGS 1:1 (0:1)
ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognetti, Franco, Bencich, Križmančič, Gatta, Udovicich, Fonda, Sossi, Ražem.
CGS: Acampora (v 25. min. d.p. Colonna), Righer. Rebec, Bisel, Škabar, Verona, Depangher, Tese-vich. Abrami, Cespa, Decalo.
STRELCI: v 6. min. Abrami in v 70. min. Gatta.
Kljub temu, da je Zarja v nedeljo zasluženo osvojila predragoceno točko, je le to predrago plačala kar z dvema izključitvama. Igra je že od samega začetka postala ostra, temu pa je pripomogel še nezanesljivi sodnik, ki je prevečkrat dopuščal grobe prekrške, tako da so si lahko igralci sami delili pravico. Tako so morali predčasno v slačilnico Righer, Fonda in Gatta.
Tekma se je za Bazovce slabo začela, saj so gostje že v 6. min. povedli z edinim resnim strelom, ki so ga v vsej tekmi poslali proti vratom domačinov. Po prejetem golu so se zarjani pognali v napad.
toda tudi tokrat jim je manjkal spretni strelec, ki bi znal izkoristiti številne priložnosti. Najprej je Ražem nekaj metrov od vrat prešibko streljal tako da je vratar lahko ubranil, nato pa je z lepim posegom ustavil še strel Udovicicha. Le nekaj minut zatem si je Gatta zapravil neverjetno priložnost, ko je sam pred vratarjem poslal žogo izven vrat. Nato je še Grgič zamudil izredno lepo priložnost.
V drugem polčasu je Zarja pospešila ritem in nekajkrat bila zelo blizu izenačenja. Ponovno je imel Gatta najlepšo priložnost, ki pa je tudi tokrat ni znal izkoristiti. Do izenačenja pa je vendarle prišlo, ko je sodnik dosodil domačim 11-metrov-ko, ki jo je Gatta uspešno izvedel.
(BIG)
Zaule — Primorje 4:0 (2:0)
ZAULE: Canziani. Vouk, Maio, Tremul, Muiesan, Cattonar (v 75. min. Livan), Bianco, Mondo, Brai nich. Prandi. Gerbec.
PRIMORJE: Micor, S. Husu (v
30. min. V. Husu), Štoka, Antoni, Samese, Di Benedetto Vidali, An-gileri, Rustja, Bortolotti (v 51. Sardoč), Caharija.
STRELCI: v 20. min. Prandi, v 25. min. Bianco. v 55. min. Grbec, v 89. min. iz 11-metrovke Grbec.
SODNIK: Persoglia iz Gorice
Proseško Primorje je v nedeljskem srečanju proti domači ekipi Zaule doživelo pravo katastrofo in povsem nepričakovano izgubilo kar s štirimi goli razlike. Rdeče-rumeni so v zadnjih štirih tekmah osvojili le eno točko, kar jasno priča, da je proseška ekipa v krizi. Tudi v nedeljskem srečanju so Proseča ni pokazali soje pomanjkljivosti, bodisi v obrambi na sredini igrišča in v napadu Predvsem Da manjka ekipi v tem trenutku tista borbenost in požrtvovalnost, ki so jo Prosečani prikazali v prvem delu prvenstva.
Že v začetku tekme je Proseča-nom slabo kazalo. Sodnik je namreč dosodil domačinom enajstme-
trovko, ki .jo je Micor zanesljivo ubranil. Vratar Primorja pa .je moral malo zatem dvakrat kloniti,
V začetku drugega, dela so rde-če-rumeni igrali bolj napadalno, kar pa .jih je.ob koncu, še drago stalo': domačim napadalcem so puščali preveč prostora, ti so priložnost spretno izkoristili in z nadaljnjima dvema zadetkoma zadali Primorju najhujši poraz v letošnjem prvenstvu. (H,- V.)
Kras — Giarizzole 0:2 (0:1)
KRAS: Coronica, Klun. Gnezda, Puntar, Škabar,' Villalte, Samec. E-sposito. (v 59. min. Milič), Ferfolja, S. divo, Košuta (v 75. min. Corbat-ti).
GIARIZZOLE: Di Maio. Modolo, Zoch, Samec; Cannone, Amodio, Za-garia .(v 59.. min. Piscanc), Bosca-rol, Notari (v 75. min; Sergi), Huez in Sifano.
STRELCA: v 17. min. Boscarol, v 83. min. Piscanc.
Po seriji dvanajstih pozitivnih na-
zapustil igrišče. Krašovci so zaigrali katastrofalno: preveč so podcenjevali solidnega nasprotnika in to jih je drago stalo.
Varovanci trenerja Hafnerja so i-grali nepovezano in neučinkovito ter brez vsake odgovornosti. Imeli so sicer nekaj priložnosti (strel Škabarja z glavo je vratar ubranil, Ferfolja je po prvem golu nekaj minut pred iztekom polčasa iz zelo ugodnega položaja streljal visoko nad prečko), a so vse zapravili. Giariz-zole so povedle z Boscarol om. ki je iz neposredne bližine vrat neovirano premagal vratarja Coronico.
V drugem delu ni bilo toliko pričakovanega preporoda domačinov. Igra je postala vse bolj živčna, tako da je poprečni sodnik izključi S.
stopov je Kras v nedeljo poražen
.....................................................................................................................................................................................
NOGOMET
V L AMATERSKI LIGI
Vesna-Stock brez gola
Križanom ni uspelo zmagati na domačem igrišču niti z zadnjeuvrščenim
Vesna — Stock	0:0
VESNA: Savarin, Zucca, Pere-sutti, Somma, Pribaz, Ccndotti,
.je ustvaril najugodnejše priložnosti v tej prvi polovici drugega rol-časa. S hitrimi protinapadi mu je
Bruno, Basiacco, Ludvig. Pichieri 1 "amrfč uspelo preigrati kriško o
(v d.p Sadomaco). Starc.
STOCK: Ulisse, Mersigh. Savror., Lacota, Pisani, Prelz. Furlan. Co-slovich, Ciclitira. Podgornik, Savi
Niti proti zadnjeuvrščenemu Stoc-ku ni Vesni uspelo priti do orve zmage na domačem igrišču. Volje po celotnem izkupičku v nedeljski tekmi res ni manjkalo, saj so fantje res dali vse iz sebe in Drav ta njihov agonizem jih je večkrat vodH do neorganizirane in brezglave igre.
Že iz uvodnih potez je bilo razvidno, da se namerava Stock v glavnem le braniti in obdržati ne odločen rezultat. Prvi se je golu
IZIDI 17. KOLA Torvisco&a* - Palmanova 1:1 S. Giovanni - Percoto 0.0 Portuale - Cima Adviser 5:1 Ronchi - S. Canzian	0:2
Fortitudo - Corno Rosazzc 2:1 Pieris - Sangiorgina 2:1 Vesna - Stock	0:0
Costalunga - Pro Fiumicello 1:0 LESTVICA
Portuale 26, Percoto 25, Pro Fiumicello 23, Costalunga, S. Giovanni 20, Pieris 19, Ronchi 18, Sangiorgina 17, Torviscosa 16, S. Canzian, Palmanova 15, Fortitudo 14, Como Rosazzo, Vesna 12, Cima Adviser ll* Stock 9.
PRIHODNJE KOLO (30. 1.)
Sto:k - Portuale, Sangiorgina - Fortitudo, S. Canzian - S. Giovanni, Palmanova - Costalunga, Corno Rosazzo - Torviscosa, Cima Adviser - Vesna, Pro Fiumicello - Pieris, Percoto - Ronchi
!■ — 1.	Bart Del Ronco	X
2.	Brunctto	1
*• - 1.	Kryn	1
2.	Aubin DTris	X
L — 1.	Alvado	1
2.	Ascotan	X
— 1. Bermanto	1
2.	Encla	2
»• - 1.	Agal Rl	1
2.	Argeade	X
*• ■— 1.	Emlpodl	1
2.	Cusano	2
KVOTE:
12 - 1.225.000 lir U —	74.000	lir
1« —	9.800	lir
približal Condotti, ki pa je z u-godne pozicije za las zgrešil. Kmalu nato je branilec zrušil Bruna v kazenskem prostoru, toda negetov sodnik ni dosodil najstrožje kazni temveč prosti strel. Streljal je Zucca in vratar .je odlično ubranil. Napadi domačinov so se vrstili kot na tekočem traku in gostje so le s težavo preprečili najhujše Večkrat so branilci Stocka le s prekrški zaustavili kriške napadalce. Tako je v 24. minuti branilec nepravilno zaustavil Starca: prosti strel Condottija se je odbil od prečke.
V drugem polčasu je Vesna za čela dokaj dobro, toda do eola ji ni uspelo priti, čas pa je ootekal in igralce je zajela nervoza. Začeli so napadati brezglavo, brez vsakršne povezave in to je nedvomno olajšalo delo nasprotniku. Prav Stock, ki ni do tedaj niti enkrat nevarno zaposlil Savarina,
brambo in le izreden poseg Sava rina je rešil naihujše. Kmalu zatem .je vratarju Vesne pomagal drog.
Verna pa je nadaljevala s svoii-mi dolgimi in visokimi noda.iami, ki so bile večkrat plen branilcev Le dvakrat je uspelo domačinom ogrožati Ulisseja. toda strela z glavo Starca in Bruna sta obakrat zadela drog Prav v zadnji minuti je imela Vesna najugodnejšo priložnost. toda tudi v izredni gneči, ki se je ustvarila pred vrati Trza čanov, je sreča obrnila nlavim hrbet.	Fabio
BENEVENTO — Po 1052 minutah nepremagljivosti je moral Pasquale D'Andrea. vratar enajsterice San Giorgio del Sannio, ki nastopa v prvenstvu prte"-kategorije, v nedeljo spet pobrati usnje iz lastne mreže.
NOGOMET
V 15. KOLU 3. AMATERSKE LIGE NA GORIŠKEM
Štandrežci nasuli Foglianu kar osem zadetkov
Skoraj ves drugi polčas pa so bili gostje v devetih - Po izenačenem prvem polčasu katastrofa Sovodenjcev v nadaljevanju - Doberdobcem sreča obrnila hrbet
Juventina — Fogliano 0:3
(2:0)
JUVENTINA: VVirtritsch (Busi-nelli), Furlan, Travagin, Medeot, Costa, Ligovich. Russo I, Lauri (Niti), Russo II, Cingerli, Acconcia.
STRELCI za Juventino:	Russo
H (4), Russo I„ Cingerli, Acconcia, Niti.
Kar se je v nedeljo pripetilo v Štandrežu, se poredkoma dogaja. Domačini so namreč proti ekipi iz Foljana slavili kar z 8 zadetki in poleg tega zapravili še več priložnosti za gol. Srečanje se je razživelo v prvih minutah drugega polčasa (2:1 za Juventino), ko je sodnik v nekaj minutah izključil kar dva igralca gostov, kar je seveda dalo domačinom veh ko prednost, tako da so brez večjih težav še šestkrat zatresli nasprotnikovo mrežo.
Srečanje je za domače ubralo pravo smer že v uvodnih minutah, ko so prišli do prvega zadetka z
Russom II., ki je potem dosegel še 3 zadetke in je na prvem mestu strelcev.
. V drugem polčasu so gostje zatresli domačo mrežo že v L minuti 'in tekma je postala zopet zanimiva. Toda premoč domačih je bila očitna in nekaj minut kasneje je sodnik pravilno dosodil 11-metrovko za Juventino, ki pa je precej razburila duhove gostov, tako da je prišlo do dveh izključitev.
Od tega trenutka dalje se je pot do gola Fogliana odprla na stežaj in domači napadalci so se vrstili med strelci. Sicer je treba povedati, da je Fogliano, čeprav v devetih, dosegel še dva gola toda ob rezultatu 5:1, oziroma 7:2 za Juventino.	Rudi Pavšič
Sagrado — Sovodnje 5:1 (0:0)
SOVODNJE: Bensa. R. Petejan, Devetak. Tomažič. Kovic (Čaudek), E. Petejan, Kodrič, Florenin, But-kovič, Milloeh (Gomišček). Šuligoj.
Sovodenjci so v nedeljo v Za-

NOGOMET
r 3. AMATERSKI LICI HA TRŽAŠKEM
Le gol razlike ne kaže pravega razmerja moči v derbiju med Trebenci in Brežani
Primorec je ime! še vrsto zrelih priložnosti, Breg pa nobene
Primorec — Breg 1:0 (0:0)|tovo pridobili nekaj prodornosti.» PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, . Kar se srečanja tiče, je Strna-
Mauro Kralj, Križmančič, Lugnan, Franko Krali, Edvin Kralj, Finessi, Dettori (v 67. min. Mannia, v 78. min. Pavel Kralj), Ritossa, Milkovič.
BREG: Paniconi, Jež, Pavletič, Perossa, Tul, Dazzara. Kraljič (v 71. min. Zobin), Mondo, Albertini, Azzolin. Strnad.
OPOMIN: Albertini. Tul, Finessi, Lugman, Perossa, Jež SODNIK: Orsini iz Nabrežine STRELEC: Mannia v 77. min. «čeprav je bila to šele zadnja tekma prvega dela, smo s tem porazom skoraj povsem zgubili upanje na napredovanje,* je po srečanju potrto dejal Ivo Strnad. «0 zmagi Primorca pa nimam kaj pi-pomniti, popolnoma je zaslužena in še dobro, da se je tako izteklo, da nismo prejeli še kakega gola. Zlasti slaba je bila naša sredina igrišča, tako da je bila obramba skozi pod pritiskom (čeprav si ne more dovoliti takih napak), napad pa ni prejemal uporabnih žog, čeprav se je prav v napadu poznala odsotnost Zonte, s katerim bi go-
dova ocena povsem točna. Primorec je bil vseskozi boljši in bi si zaslužil tudi izdatnejšo zmago. Za čel je sicer nekoliko previdno če prav je že v 3. min. Igor Milkovič po prostem strelu Bruna Križman-čiča zadel spodnji del vratnice, po tem pa je odločno prevzel pobudo na sredini terena, v napadu je z natančnimi in hitrimi komibinaci-jami spravljal v težavo Bregovo vrsto, v obrambi pa je s solidno igro zaustavljal vsakršen poskus gostov, da bi prodrli pred Leone-jeva vrata. V tem delu igre velja omeniti še Strel Edvina Kralja, tik nad prečko in pa vratnico, ki jo je zadel Franko Kralj.
V drugem polčasu so Trebenci odlično začeli in niso za las povedli: po napaki Ježa je Dazzara poslal žogo čez lastnega vratarja, Perossa pa jo je zadnji trenutek odbil. Coronica je takoj zatem rešil svoja vrata po Milkovičem strelu z glavo, nakar se je igra nekoliko razbila. Minili sta skoraj dve tretjini prvega polčasa, predno se je Igorju Milkoviču ponudila lepa pri-
*,l,»Hinn!i!iiiiimiiiilllliiM!iiiiiiiiiimumrml.....................it...................................
Naše odbojkarske ekipe v mladinskih prvenstvih
DEKLICE
— Sokol	1:3
(15:10, 8:15, 14:16, 3:15)
.&REG: Elena, Elisabet in Lai-Žerjal, Sancin, Stranj. Per-**■ Maranzina, Tavčar, Velikonja. -.SOKOL: Pertot, Radetič, Vernier, Truden, Rudež, Perdec, Ušaj, Jazbec.
^ slovenskem derbiju v Dolini je T®služeno slavila ekipa Sokola, ven-;8r smo le redkokdaj prisostvovali J*himivejšim akcijam. Brežanke so FM set osvojile brez večjih te :*v, nekoliko bolj izenačen je bil c^gi set, še najzanimivejši pa je F* tretji, ko so gostje povedle iar z 9:3, nakar so «plave» izena j"** in povedle s 14:12. vendar so J* koncu zgrešile preveč servisov ^ 'zgubile set.
Zadnji niz .je bil pravi monolog jpbrežinskih deklet, ki so z zanes igro na mreži in s točnimi **fvisi popolnoma strle odpor dolink. (SAB)
1. MOŠKA DIVIZIJA Gold Fassl — Bor	3:0
(15:1, 15:6, 15:7)
BOR: Krebel, Gombač, Italiano, Starc, Meton, Jablanšek, Kralj in Brana.
Odbojkarji Bora so izgubili tudi drugo prvenstveno tekmo L divizije. Tokrat .jih je nasprotnik odpravil precej prepričljivo, predvsem zato, ker so morali igrati brez o-beh standardnih podajačev. M1adi Italijano se .je trudil, a njegovo delo .je bilo zelo oteženo zaradi izredno slabega sprejema in poraz je bil tako neizbežen. Gostje so bili nekoliko boljši v drugem in tre tjem nizu.
UNDER 15
Konlovel Electronic shop — Sokol 0:2 (—6, —13)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Daneu, Garbini, Perini. Rupel, Starc. Štoka, Ukmar, Umek, Va
sooto.
SOKOL: Gruden, Jazbec. Perdec. Pertot, Radetič, Rudež, Ušaj, Ve nier.
V otvoritveni tekmi prvenstva tunder 15» sta se v slovenskem derbiju pomerila Kontovel Electronic shop in Sokol. Povsem zasluženo so slavile Nabrežinke. ki so predvajale zrelejšo in bolj orga nizirano igro od domačink, ker so igrale le te premalo povezano in se niso potrudile. Grešile so že pri sprejemu servisa, kar jim je onemogočilo, da bi učinkovito gradile igro. (T. C.)
Oma — Breg	2:0
BREG: Salvi, Dussi, Didoi, Gri-maldi, Malmenvald, Canziani, Zobec, Boldrin, Velikonja, Maver, Saccon.
Najmlajše odbojkarice Brega so v tekmi z Orno kljub porazu povsem zaaovoljile in bi si po prikazani igri zaslužile vsaj osvojitev enega seta. Nasprotnice so se izkazale predvsem s servisi. (Sab.)
Sloga B — Inter 1904	0:2
(8:15, 8:15)
SLOGA:	Sosič, Susič, Vidali,
Križmančič, Milkovič, Dernovšček, Gorkič, Cippollino, Lupine, Filipovič Cergol.
Sloga .je morala tokrat pred na sprotnikom položiti orožje, saj je bil Inter resnično močnejša še-sterka. Velja pa takoj pristaviti, da slogašice. ki so izredno mlade (vse so letnika 1970), sploh niso odigrale podrejene vloge, saj so se dve leti starejšim igralkam kar žilavo upirale in s tehničnega vidika pokazale dokaj več. Žal, pa .je bila ob mreži odločilnega pomena višinska razlika. (INKA)
Februarja
Giblllsco — Nash
MILAN — Italijanski boksar Giuseppe «Joe» Gibilisco se bo pomeril 17. februarja v kraju Capo d’Or-lando na Siciliji z Ircem Charliejem Nashom za evropski naslov super-lahke kategorije.
ložnost, vendar je zgrešil pred praznimi vrati. Priložnosti pa nekaj minut zatem ni zamudil Mannia, kj je zamenjal poškodovanega Dettori ja: po novi, hudi napaki Ježa je prišel do žoge v kazenskem prostoru in jo prisebno poslal v mrežo, vendar se je pri tem poškodoval in je tudi on moral predčasno v slačilnico. S tem golom se je tudi tekma praktično končala, saj je do kraja manjkalo premalo časa in Trebenci niso hoteli nič tvegati, Brežani pa tudi niso imeli dovolj moči, da bi lahko kaj spremenili v svojo korist,
«Smago smo si zaslužili.» je dejal Bruno Križmančič, «saj smo že v prvem polčasu imeli nekaj zrelih priložnosti. Gol pa ni in ni hotel
graju doživeli najhujši Doraz tega prvenstva. Solidna domača ekipa jih je namreč premagala z neoporečnim izidom 5:1. Resnici na ljubo pa .je treba povedati, da so belo modri v prvem polčasu, ki se je zaključil pri rezultatu 0:0, igrali dobro, tako da so b'li enakovreden nasprotnik domačinom. Marsonovi varovanci so imeli v tem delu igre tudi nekaj izrednih priložnosti za gol, katerih pa niso znali izkoristiti.
To se je ostro maščevalo v drugem polčasu, ko so domačini dosegli prvi zadetek. Sovodenjci so tedaj povsem zanemarili obrambno igro in se podali v naoad. da bi izenačili. To jih je še kako drago stalo. Domačini so s hitrimi pro-
IZIDI 15. KOLA Juventina - Knglian« , ,\,y Azzurea - -Pled monte- /*♦:! ' Vermegliano - Mladost " tl Capriva - San Lorenzo 2:1 Sagrado - Sovodnje	5:1
Italcantieri - BegUano 6:0 Torriana - Poggio	2:1
Roma - Medea	0:0
LESTVICA
Capriva 23, Juventina In Medea 22, Vermegliano 21, Mladost in Torriana L9, Poggio in Begliano 18, Fogliano 17, Sovodnje in San Lorenzo 12, Sagrado n, Italcantieri 9, Piedi-monte 7, Azzurra 6, Romana 4.
PRIHODNJE KOLO Medea - Juventina, Mladost -San Lorenzo, Vermegliano -Capriva, Romana - Sagrado, Begliano - Torriana; Piedimon-te - Sovodnje; Azzurra - Fogliano, Italcantieri - Poggio
IZIDI 15. KOLA S. Anna - Aurisina	1:2
S. Vito - Roianese	4:2
Primorec -	Breg	1:0
Rabniese -	GMT	2:2
Union - S.	Andrea	1:3
Chiarbola -	S. Sergio	2:4
Barbarians - S. Luigl 1:5 Počitek: Olimpia
LESTVICA
Aurisina 24, Primorec 23, S. Sergio 20, Roianese 19, Breg in S. Luigi 17, Olimpia 16, S. Vito in S. Andrea 15, Rabuiese 12, Union 9, Chiarbola in GMT 8, S. Anna 5, Barbarians —1.
PRIHODNJE KOLO (30. L)
Olimpia - S. Luigi, Barbarians - S. Sergio, Chiarbola -S. Andrea, Union - GMT, Rabuiese - Breg, Primorec - Roianese, S. Vito - Aurisina, počitek S. Anna.
pasti, tako da smo morali skoraj vse srečanje samo napadati. Začeli smo sicer nekoliko oprezno in nismo takoj pokazali tiste zagrizenosti kot v drugem polčasu, ko se je srečanje začelo iztekati in nas siliti, da čimprej povedemo.*
Čeprav neradi pišemo o sojenju, pa ob konsu moramo le omeniti, da •se sodnik tokrat ni posebno izkazal. Tekma je bila namreč v glavnem vseskozi korektna, tako da je sodnik le prenagljeno in preveč lahkomiselne, (vsaj upamo, da je bil to glavni vzrok) delil rumene kartone. Na srečo pa so igralci pri vsem tem pokazali veliko mero zrelosti in sploh niso reagirali, kar je edino pravilno bodisi zanje kot tudi za vso ekipo. (D. B.)
tinapadi še štirikrat zatresli mrežo sovodeniskih vrat in tako zadali hud udarec sovodeniski enajsterici. Edini gol za Sovodenjce je dal Butkovič. (P I.)
Vermegliano — Mladost 2:0
(0:0)
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Pahor, Semolič, Ulian, D, Frandolič (Vižintin), Lavrenčič, E. Gergolet (Marizza), Ferfolja, E. Kobal, H. Kobal.
Nedeljska tekma med Verme-glianom in doberdobško Mladostjo je v teku vsega prvega polčasa izgledala klasično srečanje brez zmagovalcev in poražencev, ko ekipi natihoma »podpišeta* remi. To je seveda bilo tudi v Uraničevih pragrarpih, kajti nasprotna ekipa je zasedala enako mesto na, lestvici kot Mladost in sta ju od vodečih ekip Medee in Caprive' ločili le točki. Kraševci pa so v tej tekmi za-
pravili edinstveno priložnost, da po-bhže sledijo prvouvrščemm.
Srečanje je bilo že od vsega začetka precej ostro, tako da je E. Gergolet predčasno moral zapustiti' igrišče zaradi poškodb na nogi (v 36. min.), igra se je odvijala v glavnem v sredini terena, kjer so imeli. domačini lažjo premoč. Ne eni ne drugi pa v prvem polčasu niso ustvarili večjih priložnosti za gol.
V drugem polčasu sta ekipi začeli nekoliko odločneje in sta imeli nekaj priložnosti za gol. Prva se je ponudila prav Uraoičevim varovancem. Zaradi prekrška nad Vižintinom je Ulian streljal prosti strel, ki je zadel prečko.
Pet minut pozneje (v 25. minuti) je nasprotna enajsterica povedla z enajstmetrovko in v 30. ' minuti zopet konkretizirala prdsti strel,* ki ;e zadel Marizzo in ukanil vratarja Gergfetetav IV MO.-tjlintrti pa je. H. Kobal ob kongu- osebne akcije zadel vratnico.
Mladost je ob koncu tekme ostala praznih rok, to je dejstvo, vse drugo so le prazne besede. Način, pa kako je naša enajsterica izgubila, je težko preboleti. (Z. F.)
Uspel strokovni seminar za nogometne trenerje
V soboto je bil v Sežani strokovni seminar za nogometne trenerje, katerega so se udeležili res številni nogometni delavci iz obmejnega pasu in tudi notranjosti Slovenije (Postojna. Vipava Ljubljana in tudi,Istra), številni zamejski slovenski trenerji, iz naše dežele pa so bili med drugim tudi Magris (predsednik mladinskega odseka FIGC); Carretti (pred sednik tržaških trenerjev), Pravi-sano od Udineseia (predsednik trener.jev F-JK), celotni štab mla dinskih ekip Triestine in selektor mladinskih ekip tržaške pokrajine Varglien.
Uvodoma je- prof. Branko Elsner, podrektor ljubljanske fakultete za telesno vzgojo, podal podrobno a-nalizo zadnjega «mundiala» v Španiji, v praktičnem delu pa je mag. Zdenko Verdenik teoretično, orisal bistvo demonstracije, ki jo je izvajala skupina Olimpije in selekcije starejših pionirjev, V popoldanskih urah ste sledili dve tekmi . med mladinskimi • selekcijami in dru štvom Tabor ter starejšimi mladinci.
Med pogovori so poudarili, da bi bilo sedanje sodelovanje v okviru Alpe Adria med našo deželo In Slovenijo bilo potrebno Razširiti tudi na strokovno plat (seminarji).
IZIDI 17. KOLA S. Marco - Mnggesana 2:2 Domlo - Libertas	0:0
Campanelte - Op. Snpercaf. 1:2 Zaule - Primorje	4:0
Kras - Giarizzole	0:2
Zarja - CGS	1.1
Gaja • C.E. Prisco	0:3
Opicina - Isonzo	1:1
LESTVICA
CGS, Muggesana 25, Primorje 21, Kras, C.E. Prisco, Op. Supercaffi 20, Opicina 19, I-sonzo, Libertas 18, Zaule 16, Giarizzole 15, Zarja 14, Domio 12, S. Marco Sesijan, Campa-neile 11, Gaja 5.
PRIHODNJE KOLO (30. 1.)
C. E. Prisco - Campanelle, CGS - Kras, Primorje - Domio, Muggesana - Opicina, Giarizzole - S. Marco Sesijan, Op. Su-percaffe - Gaja, Isonzo - Zarja, Libertas - Zaule.
Oliva in Gnezdo. Gostje so 7 minut pred koncem izkoristili protinapad in s Piščancem še podvojili. (Z.S.)
Gaja — C.E. Prisco 0:3 (0:2)
GAJA: Kante, Maks Grgič, Marko Rismondo, Gabrielli, Križmančič, Vrše, Milič (v 75. min. Gojča), Zippo, Machnich, (v 46. min. Boris Rismondo), Pečar, Branko Grgič.
C. E. PRISCO: Rota, Petri, Be-lich, Kozman, Iurincich, Urizzi, Pu-gliese. Cristofaro, Felizian (v 80. min. Fantina), Tonelli, Zacchigna, Caniglia.
STRELCI: v 23. min. Caniglia, v
m

V nedeljo, 6. februarja 1983, ob 9.30 na Črnem vrhu nad Idrijo
8. TRNOVSKI MARATON
(42, 25, 8 km)
Prijave sprejemate ZSŠDI Trst, Ul.' sv. Frančiška 20, tel. (040) 76 73 04 in Gorica, Ul. Malta 2. tel. (0481) 33-029
32. min. Tonelli, v 78. min. Cristofaro.
čeprav je morda kak navijač še upal, da bodo gajevci v tem prvenstvu le enkrat zmagali, se je znova uštel. Glavni vzrok nedeljskega poraza (v tem prvenstvu že 12,' je bila obramba, ki je tokrat kar »darovala* dva odločilna zadetka Tržačanom,
Že po prvih minutah je bilo razvidno, da bo gajevcem trda predla, ko je Machnich rešil zadetek na sami gol črti. Gaja je skušala od časa do časa tudi reagirati, toda napad je bil naučinkovit. Tržačani pa so najprej po napaki branilca prešli pričakovano v vodstvo, devet minut kasneje, so še podvojili
Drugi polčas je bil dolgočasen: Gaja je skušala nekoliko reagirati, saj je trener Kralj zamenjal dva igralca in skušal dati nekaj svežine v napadu, toda brez zaželenih sadov, saj so spet Tržačani v protinapadu bili uspešnejši s Cristofa-rom.
					
NAMIZNI TENIS
Promocijsko prvenstvo
Kras brez vsakršnih težav
Prepričljivo je odpravil ekipo Ente Porta
Kr«* — Ente Porto 5:2
Colja	-	Norrito	2:0
Bole	-	Dodini	2:0
Štoka	-	Ursich	0:2
Bole - Norrito	2:0
Colja - Ursich	0:2
Štoka	-	Dodini	2:0
Bole - Ursich	2:0
Krasovo moštvo je pričelo povratni del moškega promocijskega prvenstva s prepričljivo zmago proti drugouvrščenemu Ente Portu. Tr žačanj so se v nedeljo predstavili za zeleno mizo v repetabrski telovadnici z dokajšnjimi ambicijami, vendar pa so bili proti bolj homogeni domači vrsti brez vsakršne možnosti za zmago.
Pri gostih je zadovoljil le Ursich, ki .je bil dvakrat uspešen, vsi tri je krasovci pa so igrah na običajnem nivoju in dokazali, da so u-
pravičeno prvi na lestvici. Ta zmaga ima dejansko dvojno vrednost, saj je bila dosežena nad neposrednim kandidatom za napredovanje.
*f|
« Divin
obvešča, da se nadaljuje splošna telovadba v nabrežinski telovadnici ob četrtkih od 17.30 do 19. ure. • * #
SPOT
vabi osnovnošolske smučarje letnikov ’72 in ’7S na tekmovanje v veleslalomu pokrajinskih mladinskih iger '83, ki bo v ponedeljek, 31. t.m., na Trbižu. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu (tel. 744-249) samo danes od 20. do 21. ure.
Mladinske igre v smučanju in tekih
Pokrajinska komisija letošn>ih mladinskih iger b« priredila 31. januarja pokrajinsko tekmovanje v smučanju in smučarskih tekih, veljavno za mladinske igre 1983 Tekmovanja bodo potekala v Trbižu (veleslalom) in Žabnicah (smučarski tek).
Na igrah lahko sodelujem otroci rojeni v letih 1972 in 1973. Vpisovanja sprejema urad za telesno vzgojo in šoort pri tržaškem šolskem skrbništvu v Ul. S. Ca^rina 5 (telefon 62760) do 12. ure jutri, 26. januarja.
«8estdn«vna dirkaš v Milanu
MILAN — Italijanska kolesarska zveza je sporočila imena kolesarjev, ki so se že prijavili za nastop na šestdnevni kolesarski dirki v Milanu, ki bo potekala od 12. do 18. februarja. Prijavljene so bile sledeče dvojice: Moser - Pijnen, Bontempi - Frank, Milani - Dill Bundi, Fritz - Hindelang, Rinklin -Viggins in Koppert - Girlanda.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul. Montecchi 6. PP S59	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT —t DZS 61000 Ljubliano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
v Italiji pri SPI.
25. januarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdijtl
m tiskal
-	Član italijanske
1	2veza časopisnih
|Trst	založnikov FIEG
POTEM KO JE HABIB NENADOMA ZAPUSTIL PRIZORIŠČE
Vse manj upanja za uspeh pogajanj o Libanonu Začetek 9. kroga v Kaldeju zmotil atentat
Reaganovemu posredniku ni uspelo omiliti trmoglavosti izraelskih voditeljev
BEJRUT — Včerajšnji peti krog izraelsko libanonskih pogajanj v Kadeju, južnem predmestju liba nonske prestolnice, se je začel v znamenju atentata, ki sicer ni povzročil hudega, prav gotovo pa je nedvoumno potrdil napeto politično in vojaško ozračje, v katerem poga janja potekajo.
Tik pred začetkom pogajalskih del v hotelu Lebanon Beach, so neznan ci proti izraelski cestni zasedi, oddaljeni kakih 300 metrov, izstrelih raketo znamke «katjuša» in pri tem ranih nekega izraelskega vojaka. Izstrelek naj bi prišel iz smeri avtomobilske ceste, ki iz Bejruta pelje na jug, napadalci pa bi ga bili utegnili izstreliti iz vozečega avtomobila. Takoj po napadu so izraelske in libanonske vojaške enote obkolile hotel in začele streljati v zrak, da bi razgnale radovedneže.
Ker hotel ni bil poškodovan, so se pogajanja lahko nemoteno začela, čeprav s polurno zamudo. Vojaške sile pa so medtem začele obsežen «lov na krivca» in po besedah očividcev zajele nekaj oseb. Z ozirom na tip izstrelka, ki ga uporabljajo palestinski gverilci, bi bilo atentat moč. pripisati njim. vendar za sedaj še ni uradnih sumov, kot tudi še ni znano, če je bil atentat naperjen proti pogajalcem v hotelu Lebanon Beach.
Gre za drugi atentat proti izraelskim položajem okoli Bejruta v zadnjih dveh tednih, če k temu prištejemo še hude spopade med druži in falangisti v libanonskem višavju, dobimo hudo vznemirljivo sliko libanonskega položaja na področju javnega reda in miru. Na političnem področju pa se stvari, kljub pričetkom tristranskih pogajanj o u-
POVEČATI JE TREBA DEVIZNI PRIUV
Skrb za pospešitev turizma v Jugoslaviji
Na seji Zveze sindikatov Jugoslavije poudarili nasprotovanje bonom za deficitarne prehrambene proizvode
BEOGRAD — Uvajanje bonov za deficitarne prehrambene proizvode ne mora biti kritje za neorganiziranost in nesposobnost tistih, ki so odgovorni za preskrbo. Nesprejemljivo je tudi vedno pogostejše zadrževanje blaga v skladiščih v pričakovanju višjih cen, kar je nova oblika izsiljevanja in nadaljnje ogrožanje svobodnega gibanja blaga na enotnem jugoslovanskem tržišču, je včeraj ocenilo predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v razpravi o preskrbi prebivalstva z izdelki široke porabe.
Sindikalno predsedstvo je ocenilo, da je bitka za proizvodnjo poglavitna smer za odpravo vedno pogostejših pomanjkanj prehrambenih izdelkov in zdravil. Uvajanje bonov za nekatere izdelke, ki jih primanjkuje — iz česar je vsekakor treba izključiti olje, moko. sladkor in me so — pride v poštev samo. če bi taka odločitev veljala za vso državo. Sindikat zato podpira predlog družbenega dogovora o zagotavljanju deviz za uvoz surovin in blaga, ki je bistvenega pomena za potrošnjo prebivalstva.
Ob koncu seje je Bogoljub Nedelj-kovič poudaril, da bi vračanje k administrativni distribuciji po 40 letih pomenilo veliko politično napako.
Turistični delavci pa menijo, da je treba bone. ki so jih uvedli v mnogih občinah, čimprej ukiniti in hitreje ustvarjati razmere za ure jeno preskrbo tržišča. Dobra preskrba je eden najpomembnejših po gojev za uspešno turistično sezono, ki naj bi letos prinesla približno mi lij8>’do t50 mili ionov dolarjev ah 35 od stot]«) ’ več kot lani. To so ocenili na včerajšnji tiskovni konferenci v splošnem združenju turističnega gospodarstva Jugoslavije. La ni je po operativnih poda»kil) Narodne banke Jugoslavije turizem prinesel približno 847 milijonov dolar jev. oziroma 25 odstotkov manj kot leto prr'.
Hotelske turistične organizacije bodo po besedah sekretarja splošne ga združenja Ivana Avznerja dobro p eskrbljene. ker so že podpisale samoupravne sporazume s proizvajalci o zagotavljanju zadostnih količin različnih izdelkov, posebej pre-
Ustavno sodišče o reklami n tobak
RIM — Ker po zakonu 706 v I-taliji reklama za tobačne izdelke ne predstavlja več prekrška bo ustavno sodišče danes spet razpravljalo o tem vprašanju. Omenjeni zakon je namreč v nasprotju z 32. ustavnim členom, ki govori o zdravstveni zaščiti «kot temeljni pravici posameznika in interesu skupnosti.*
i II 4IIMI
Zaradi vina pred sodniki
BRUSELJ — Pristojna komisija Evropske gospodarske skupnosti je obtožila Italijo in Francijo, da na področju pridelovanja vina kršita lealno konkurenco. Italijo so zato že predložili v postopek pri evropskem razsodišču v Luksemburgu. Francija pa je še v preiskovalnem postopku.
tajnik sovjetske partije Andvopov odgovoril, da je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo, da je prekinil svojo gladovno stavko, / zaporu pa je predvsem zato. ker je bil obsojen zaradi vohunjenja v korist ZDA na področju sovjetske industvi je in vojske.
Messner med politiki
BOČEN — Sloviti južnotirolski alpinist in himalajec Reinhold Messner se bo posvetil politiki. "Boril
miku tujih sil, niso bistveno premaknile, tako da se zdi sporazum, ki naj bi prinesel mir v to razrvano deželo, vse bolj oddaljen. To potrjuje tudi sporočilo, objavljeno ob koncu včerajšnjega srečanja treh delegacij: razpravljali so o splošnih vidikih libanonske in izraelske politike ter o vprašanju sporazumov o varnosti. Ob tem pa Izrael trmasto vztraja pri zahtevi, da bi v južnem Libanonu ohranil svoje tri močne vojaške postojanke kot nadzorne točke, medtem ko libanonska vlada zahteva popoln umik vseh tujih čet.
Uradni libanonski radio že govori o se bom za svojo malo domovi-
«globokih razhajanjih*, svojo slabo	. rTV -’-1-- —l- -------
voljo pa začenja kazati tudi Sirija: iz tamkajšnjih dobro poučenih krogov je slišati, da se sirske čete ne bodo umaknile iz severnega Libanona in iz doline Beka, če bodo I-zraelci ohranili svoja oporišča.
Devetega kroga pogajanj se ne udeležuje Reaganov posebni odposlanec Philip Habib, ki se je včeraj vrnil v Washington na posvetovanja, potem ko so se njegova prizadevanja, da bi vplival na izraelske voditelje za razumnejši odnos do reševanja libanonskega položaja, popolnoma izjalovila. Razhajanja med izraelskimi stališči in prizadevanji ZDA za uspešen izid izraelsko - libanonskih pogajanj v teku. so tako vse globlja. Habibu očitno ni uspelo prepričati trojice Begin -Šaron - Šamir, da bi spremenila pogoje za popoln umik svojih čet iz Libanona, se pravi da bi se odpovedala Svoji najnovejši zahtevi po ohranitvi izraelskih nadzorovalnih postojank v južnem Libanonu. To je največji kamen spotike med Izraelom in ZDA. zato ni čudno, da je včerajšnji izraelski tisk z velikimi na slovi objavil vesti o krizi v odnosih med obema državama, ki da izhaja iz popolnoma različnih interesov.
Ob tem Jerusalem Post opozarja, da Reaganova administracija izgublja potrpljenje, ker je očitno, da Begin z nenehnim zavlačevanjem želi zadušiti Reaganove mirovne pobude na Bližnjem vzhodu. Kako dolgo mu bo to uspevalo, bo največ odvisno od notranjega položaja v državi, ki mu postaja vse manj naklonjen, razhajanja pa prihajajo do izraza tudi že v njegovi lastni vladi.
«Šaranskenni ni hudega» je izjavil Andropov
PARIZ — Na posredovanje francoskega komunističnega voditelja Marchaisa v zvezi s sovjetskim o-porečnikom Šaranskim je glavni
ZATRTA TOLPA PREKUPČEVALCEV Z MAMILI MED PALERMOM IN NEW Y0BK0M
V Firencah odkrili za 15 milijard heroina
no, za Južno Tirolsko, proti prevladi «volksparteia» in KD,» je dejal.
Messner se je pridružil politični grupaciji, v kateri so Italijani in Tirolci, sestavljajo jo pa radikalci.
«lotta. continua* in druga skrajno levičarska gibanja.
g|6|i*»#lHI#8lltll»*i*lH*«««l««tl*li»imii8lllHIHI|H8iil»li««»a»t«»l66*»86m«lltM6l«*66t«6ll8lllJM8l8ll*»86S»*«a4 8»86li6*6H16**,6N»6t6l,*N*l66Nl,*66*6**,*6*I**K*,6R66*,*0***,****IK>»**N,**lf*I,«|6«,|»,A,M«,,66»66*«6«»6l8,*8,,H6»61l**i»6R,***0*O^N*,*R*N0****tN,0*
POLEMIČNO VZDUŠJE V PREDVOLILNEM OBDOBJU V ZAHODNI NEMČIJI
Strauss obtožil Vogla, da je agent Andropova
Sporno vprašanje je trenutno predlog Andropova o umiku sovjetskih raket na vzhod, kar Vogel podpira, demokristjani pa imajo za propagandistično potezo
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Francoski predsednik Mitterrand. ki je "realist varnostne politike*, je po besedah voditelja bavarske CSU Franza Josefa Straussa «to bedno onegavljanje kanclerskega kandidata SPD Hansa Joclina V7og!a. ki misli, da bo lahko posredoval med VVashingto-nom in Moskov, dobesedno v zraku raztrgal*.
Tako je povedal Strauss v intervjuju z dopisnikom dnevnika Die VVelt in s tem potrdil, da postaja «raketno vprašanje* ne samo čedalje pomembnejše v predvolilnem boju v ZRN, ampak da postajajo glasovi' okrog tega vprašanja čedalje bolj vreščeči, pristranski Ln napadalni.
Strauss je v intervjuju priznal, da ima ničelno rešitev za nerealistično. ker ena in druga stran razume s to rešitvijo nekaj povsem različnega. «Mi razumemo s to rešitvijo, da bodo Rusi vse svoje rakete srednjega dosega uničili, mi pa da jih ne bomo postavili. . . in tukaj se začne varanje volivcev, ki ga uganja Hans Jochen Vogel,
IfllUIIIIIIIHIMIIIIIIIIlilllllMIimillllfllllllMiMUllllllltlllllllllllllinillllllllllllllllllimilllllllllllINNilflllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIi' 1111 llllll lllll II lllilll.il 111111*1111111IIIIIM
Z 12. SREČANJA GORIŠKIH MALIH ODROV V NOVI GORICI
Tudi satirična kabaretistična zasnova opravičuje iskateljstvo v gledališču
Doslej več predstav v žgočo aktualistično tematiko ■ V soboto prvo gostovanje v novem Kulturnem domu v Gorici ■ Otvoritev razstavo Roberta Nanuta Sinoči gostovanje PDC In nastop članov SSC z Lanouxovim Odpiračem
C Od našega poročevalca) NOVA GORICA - Letošnje goričko srečanje malih odrov teče pod srečno zvezdo, saj so predstave po mnenju večine opravičile umetniško izhodišče festivala, ki naj bi občinstvu posredoval nove iskateljske možnosti gledališča, čeprav o malih odrih v pravem pomenu besede ne moremo govoriti, kajti
hrambenih .Pustili so jim (udi 8ipd-1	čina pre(Ulav se uprizarja na
stotkov njihovega deviznega priliva yeIj,.jh 0(lrih_ Tako je bilo Uldi ?
produkcijskega materiala ve£jng predstav, ki so se zvrstile
za uvoz rc] in tujega tiska. Toda pospešiti je treba akcije za izboljšanje preskrbe izven hotelov, kar je posebej po membno za turiste, ki na oddih prihajajo brez posredovanja agencij. Le-ti so pravzaprav odločilni za u-sneh sezone, ker v celotnem tujskem prometu v Jugoslaviji sodelujejo z več kot 60 odstotki. Zato je za njihovo odločitev, bodo letovali v tej deželi bistveno prepričanje. da bo vsega, česar je lani primanjkovalo, letos dovolj.
To potrjujejo tudi poročila iz tujine. po katerih tuji gostje še čakajo na tako zagotovilo, ker je prodaja poprečne za 10 do 20 odstotkov slabša kot v enakem obdobju lani. Nekoliko bolje prodajajo avtobusne aranžmaje in aranžfnaje za Istro in slovenska jezera, pravi pomočnik sekretarja turistične zveze Jugoslavije Andjelko Simič.
Cene so po Avznerjevem mnenju v glavnem konkurenčne. Hotelski a-ranžmaji in dnevni penzioni za tujce so se podražili poprečno za 7 do 10 odstotkov in so v mejah povečanja inflacije v državah, iz katerih prihajajo turisti. Cene pri zasebnikih in v kampih so ostale enake. cenike pa prav zdaj tiskajo. Tuje agencije pritiskajo, da bi znižali cene in o tem ter o usodi popustov za turistične čeke. raj bi F kratkem sprejeli odločitve. Te dni tudi organizirajo seminarje za zaposlene v turizmu, da bi izboljšali kakovost storitev - od večje prijaznosti do okusnejših in bolj kakovostnih spe-oialitet domače kuhinje, (dd)
sinoči na raznih prizoriščih v Novi Gorici in Gorici pa v prejšnjih dveh v Ljubljani in marsikje drugod, Letošnje goričko srečanje se namreč dogaja v širšem prostoru in ni regionalno, zemljepisno o-mejeno
Preden se zaustavimo ob posameznih predstavah še nekaj dolžnih turodnih* informacij: Kot zna no bodo v soboto ob zaključku festivala podelili najuspešnejši predstavi in posameznikhm bronaste vrtnice. O tem. kdo jih zasluži, bo odločala štiričlanska strokovna žirija, ki jo sestavljajo gledališki kritik Jernej Novak (predsednik), književnik Dane Zajc. scenograf Sveta Jovanovič in teatrolog Miroslav Avram. Velo ne bo lahko, saj je po našem mnenju letošnji spored kakovosten in izbor uprizoritev slej ko prej vrhunski. Tudi v naslednjih dneh bo nekaj takih prireditev, ki so * svojo vsebino in sporočilom razgibale duhove šir še jugoslovanske javnosti. In ne nazadnje je letošnje goričko srečanje malih odrov pomembno tudi zaradi tega. kot smo doslej stalno poudarjali, ker odpira možnosti 'drugačnemu». žgočemu gledališču tudi v našem goričkem prostoru.
O tem smo dobili dokaz že v soboto, ko je bil v novemi Kulturnem domu na sporedu Mrnžkov Am ha sadov ti izvedbi članov Slovenske ga narodnega gledališča Drame iz Maribora in sinoči, ko je novogoriško gledališče uprizorilo Skopuha. tal, se je sinočnja predstava
križala z Lanouiovim Odpiračem, ki sta ga v režiji Marija Vršiča igrala Anton Petje in Adrijan Rustja in o čemer bomo seveda se poročali.
Sobotno srečanje v Kulturnem domu se je začelo z otvoritvijo kiparske razstave Roberta Nanuta. O umetnikovem delu in razstavi sploh je nekaj besed povedal kritik Milko Rener (ob koncu gledališke predstave je na sprejemu tudi poudaril pomen pretakanja kulture), ki je osvetlil Nanutovo u metnost. Ta je izrazito življenjska in povedna, kipi izžarevajo svoje vrstno moč in sporočilo. Otvoritve razstave se je udeležilo veliko šle vilo občinstva s tostran in onstran meje in tudi temu gre pripisati določen pomen. Ogled predstav je namreč omogočen tudi publiki iz Nove Gorice, ne da bi bilo pri tem treba plačati polog za prehod čez mejo, kar je seveda hvale vredna pobuda organizatorjev (naj poudarimo, da sta letošnja soorganizatorja festivala tudi Z SKD in upravni odbor goričkega Kulturne ga doma), ki dejansko omogoča rabo termina — srečanje obeh Goric.
Mrožkov Ambasador je gledališka groteska, ki se v mnogočem dotika konkretne družbenopolitične situacije (lahko bi bilo to tudi današnje razmerje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, saj je dramatik Poljak, ki pa živi v tujjni), vendar če bi našo pozornost osredotočili samo na ta vidik, bi brez dvoma delati uprizoritvi krivico. Re:i'a Voje So'datoviča namreč odpira tudi druge razsežnosti, predvsem nekakšno »črno* poezijo in odkri va razmerja med ljudmi, ki sn v izvrševanju svojih dolžnosti nema tokrat tragični (groteskni), ko mo rajo vztrajati v določenih situacijah že samo smešno načelno, brez kakega večjega notranjega prepričan.a. za čast tistega, kar sami predstavljajo, čeprav je to le brez vsakršne vrednosti ali vrednote. Z
dokaj izdelanim gledališkim nastopom in prepričljivostjo so igrali Stane Potisk, Franci Gabrovšek, Vlado Novak in Iztok Valič.
Nasploh smo v prvih štirih dneh trajanja dvanajstega srečanja goričkih malih odrov gledali tako imenovane družbene angažirane predstave, ki kritično posegajo v današnji čas. To ni samo čas iskanja in meddržavnih sporov, to je tudi čas idejnih sporov ali razbi janja tabujev. Zato je bilo nekaj predstav bolj ali manj kabareti-stično zasmn-anih, vsekakor pa v satirični preobleki. Rušenje mitov, ponekod že anarhična poza, pa vendarle ti neko umetniško veljavo. če to ne more povsem držati za Ujetnike svobode Krnila Filipčiča, ki so odprli letošnja srečanja, pa še kako drži za nedeljsko večerim predstavo Mari, Mari, koliko je ura? izpod peresa Milovana Vitezoviča in Pavla Minčiča, ki je bil tudi režiser predstave. Igrali so člani Narodnega pozori-šta iz Beograda. To je bil pravi satirični kabaret, ko se Ana (Korenina), Vuk (Karadžič). Napoleon (Bonaparte) in Slepec gibljejo v zelo ozkem prostoru in Mana stalno sprašujejo, koliko je ura. šlo je za neusmiljeno kritiko družbe, za izjemno eksplozivnost, konec koncev za šalo in umetniško ter pesniško sporočilo.
Ob tem pregledu moramo omeni ti vsaj z besedo tudi nedeljski popoldanski nastop gledališča Die Fdrbe Singen iz ZRN z Borman-novim Hudičevim goslačem, ki je nekalco odprlo krog gostovanj iz drugih evropskih držav. Včeraj po po'dne pa je bil v hotelu Park v Novi Gorici najprej na sporedu nastop Teatarske rabbtilnice FF iz Skopja s Pepelko v poboljševalnem zavodu, zvečer v solkanski dvorani Odpirač v izvedbi Sloven skega stalnega gledališča it Trsta, istočasno pa v Gorici Držičev Skopuh ti obdelavi Primorskega dram skega gledališča. MARIJ ČUK
po vrnitvi iz Moskve je dejal, da so Rusi pripravljeni uničiti del svojih raket, druge pa premestili na vzhod, zato Zahodu ni treba postavljati raket. S tem je postal gospod Vogel agent Andropova v ostrem nasprotju s socialistom Mit-terrandom. To sem tudi rekel gospodu Gromiku in pripomnil, da nič ne damo na bavarski pregovor, ki pravi: 'Sveti Florijan, prizanesi s požarom moji hiši, zažgi druge.’ Prvič, je mogoče rakete spet hitro premestiti nazaj, ker gre za mobilna orožja. In drugič, varnost Kitajcev in Japoncev je za nas tudi resna zadeva.*
Izrazi, kot je <agent Andropova*. so izrazito predvolilno strelivo, ki ga zdaj uporabljajo v zvezni republiki. če je kdo v začetku upal, da bo varnostno oziroma raketno vprašanje ostalo zunaj predvolilnega boja ali zmerjanja, kot pravijo nekateri, se je zmotil.
Generalna sekretarka FDP Irm-gard Adam - Schvvaetzerjeva je izjavila, da je Vogel prinesel v svoji prtljagi iz Moskve sovjetsko zahtevo po vključitvi francoskih raket v pogajanja. Iz vladnih krogov leti na glavnega kandidata SPD očitek, da «laže* tudi v raketnem vprašanju, ko trdi. da bi rad kancler Helmut Kohl postavljal rakete v Zvezni republiki Nemčiji.
Kancler Kohl bi najrajši videl, da ne bi bilo nobenih raket, odgovarjajo Voglu. Lažem o najemninah. ki jih namerava sedanja koalicijska vlada baje povišati, se je zdaj pridružila socialdemokratska raketna laž.
Teda na udaru niso samo rakete. Medtem ko so zahodnonemš. e stranke postavljale konec tedna še zadnje deželne kandidatne liste, se je oglasil zvezni minister za gospodarstvo liberalec Lambsdorff, ki je znova ostro kritiziral oba glavna partnerja v koalicijski vladi CDU in CSU, ker sta se v zadnjem hipu premislila v pomembnem vprašanju. Sedanja vlada je pred nekaj tedni sklenila, da bo zahtevala od tistih, ki imajo visoke prejemke, obvezno posojilo za poživitev investicijske dejavnosti. Do nedavnega je veljalo, da bo država to posojilo vrnila, toda spričo očitkov SPD. da koalicijska vlada vali vsa bremena ekonomske obnove na «ozka pic ča» revnih slojev, sta CDU in CSU sklenili, da bo posojilo nepovratno. To je neznansko razkačilo Lambs-dorffa, ki mu predsednik CSU Strauss očita, da bi rad razvnel spor med CDU in CSU in si pridobival glasove iz vrst obeh glavnih partnerjev v koaliciji. Prav tako o-stro je Lambsdorff kritiziral prizadevanje notranjega ministra Zimmermanna (CSy), da bi sprejeli zakon, po katerem bi lahko tuji delavci jemali k sebi lastne otroke samo do šestega leta starosti. Lambsdorff je izjavil, da bi tudi on pozdravil prostovoljno vračanje delavcev domov, toda «odločno zavračamo ločevanje otrok od staršev. Državljanske pravice se ne bi smele končati pri posedovanju nemških potnih listov *
BOŽIDAR PAHOR
dano kaditi, mora običajno tisti, ki si prižge cigareto, izstopiti, če je noče ugasiti. Pred kratkim pa se je v večnem mestu zgodilo prav obratno. Ker so nekateri potniki protestirali, ker je voznik kadil in so ga prosili naj ugasne cigareto, jih je najprej krepko nadrl, nato pa ustavil vozilo in rekel: «Tam so vrata: ven!* Ker pa je bil na voznikovo nesrečo med potniki tudi član gibanja za zaščito nekadilcev in je ta vložil prijavo, bo moral
zdaj verjetno izstopiti tudi s tobakom zasvojeni šofer — le da bo izstopil skozi vrata podjetja...
NEAPELJ — Včeraj ponoči so pri Neaplju ubili nekega 52-letnega lastnika kamnoloma, ki je padel, verjetno, kot žrtev medsebojnega o-bračunavanja tamkajšnjega podzemlja. V preteklosti je imel večkrat opravka s pravico.
To je bil v tem mesecu v Neaplju že dvajseti umor.
FIRENCE — Leteči oddelek policije iz Firenc je, v sodelovanju s kolegi iz Palerma in Milana, odkril in zatrl nevarno tolpo prekupčevalcev z mamili med Palermom in Ne'V Yorkom. V eni najbolj briljantnih akcij proti ^prodajalcem smrti*, kar jih pomnijo širom po svetu, je policistom uspelo zapleniti tovornjak z 80 kilogrami čistega heroina V vrednosti 15 milijard lir. Obenem so tudi aretirali dvanajst domnevnih pripadnikov zločinske tolpe (šest 7 Firencah, po tri pa v Milanu in Palermu), med katerimi je tudi njihov vodja, 43-letni Gaetano Giuf-frida.
Mamilo, ki je baje prihajalo iz neke rafinerije iz Palerma, so zločinci skrivali v velikih zabojih z luksuznimi ženskimi čevlji. V vsakem čevlju je bil spravljen zavitek s pol kilograma heroina, skupaj p® so jih našteli 160. Zaboje so delavci nekega izvoznega podjetja iz Firenc, katerega lastnik je Giuffrida. natovorili na tovornjak, namenjeni p* so bili v ZDA.
Preiskovalci so tudi ugotovili, d® je bilo operativno središče prekupčevanja z mamili v Milanu, kjer so zločinci razpolagali s pravcatim poslovnim uradom za administrativno vodenje «prometa».
Pozornost preiskovalcev je sedaj osredotočena na palermsko rafinerijo. Da obstaja, so na kvesturi, že vedeli. Pred osmimi dnevi je namreč policija odkrila v nekem avtomobilu veliko količino epruvet in drugega gradiva za predelavo heroina. Z aretacijo bivšega študenta kemije Antonia La Rose pa so agenti prišli do zvezka z navodili za spreminjanje heroina v morfij-Obstoj rafinerije povezujejo še z umorom Gaetana Scalicija, lastnika neke male tovarne za izdelavo ocetnega anhidrida. ki je neobhodno potreben pri predelavi mamila.
Na sliki (telefoto AP): del zaplenjenega mamila.
LONDON - V Angliji je začelo stavkati 29.000 uslužbencev, ki skr-be na otoku za vodovode in kanalizacijo, ker je država odbila njihovo zahtevo po 7,3-odst. povišanju plač.
Nevarne pečice
RIM — Neka raziskava je pred kratkim ugotovila, da je kar 35 odst. pečic za opečene kruhke («toaste»), ki jih prodajajo v Italiji, pomanjkljivih in celo nevarnih za življenje. Brez napak naj bi bile le tiste, ki so opremljene z znakom «IMQ». Med 91 pečicami, ki so jih raziskali, je bila med tistimi, ki niso i-mele tega znaka, neoporečna le ena sama.
Šofer kadil -potniki izstopili
RIM — Ker je v avtobusih rimskega mestnega prometa prepove-
V3
ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
PONUDBA OBČINSTVU ZA 800 MILIJARD LIR
OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1983-1990
Z DR2AVNIM JAMSTVOM
za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala in plačilo obresti do 30% letne nominalno vrednosti
Koriščenje s 1. februarjem 1983 — Hcsticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 1. februarja in 1. avgusta 1983 — Amortizacija v petletnih obrokih s povračilom vsak 1. februar od leta 1936 do leta 1990 vključno, ene petine obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir — Svežnji: po 1000 obveznic nominalne vrednosti 1000 lir.
OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI
Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na 0.05%, ki odgovarja letni brest ni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečnih navadnih "blagajniških zapisov BOT in donosa iiaketa oproščenih vrednotnic (Buoni Poliennali del Tesoro. Aziende Autonome, Enti Territoriali in Enti Pubblici), z zajamčenimi minimalnimi obrestmi v višini 8‘c za šestmesečje.
Obresti za prvi kupon, ki zapade I. avgusta 1983, znašajo	•	9 10%
POVIŠANJE KAPITALA
Pri izplačilu se bo prinosnikom priznalo povišanje na nominalni vrednosti, ki je enako poprečju vseli pozitivnih in negativnih razlik, glede na 8% zgoraj navedenih šestmesečnih obresti, pomnoženo s številom šest meseči j, v katerih so izplačljive kvote kapitala ostale v veljavi. V primeru negativnega poprečja se bodo izplačila izvršila ralla pari*. Razlika za šestmesečje februar - julij 1983 je določena v višini	1 10%
EMISIJSKA CENA EFEKTIVNI DONOS
Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje. poleg razlike 1,10% zaradi povečanja kapitala, letni donos odgovarja
L. 1.000
19,03%
DAVČNE OPROSTITVE
Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist dr žave ali krajevnih ustanov, vključno davka na dediščino in darila Obresti in drugi dohodki'od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevnega davka na dohodek.
DRUGE PREDNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi m pokrajinskimi listinami blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme: dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne usta nove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva: zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah.
Te obveznice daje na prodaj javnosti bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA po zgoraj navedeni ceni.
Naročila se sprejemajo od 24. do 27. januarja 1983 pri običajnih bančnih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah raz položijivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod.
Tiskovine z značilnostmi obveznic in pravilnika so na razpolago pri istih zavodih.