URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 25	Ljubljana, ponedeljek 1. julija 1974 Cena 12 dinarjev	Leto XXXI
279.
Na podlagi prvega odstavka 29. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 9-61/69) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o omejitvi vpisa študentov na medicinsko fakulteto v Ljubljani
I
V študijskem letu 1974/75 Se lahko vpiše v prvi letnik na medicinski fakulteti v Ljubljani največ 200 novincev.
Pedagoško znanstveni svet medicinske fakultete v Ljubljani določi, v skladu z drugim odstavkom 29. člena zakona o visokem šolstvu, podrobnejše kriterije in postopek za izbiro kandidatov za vpis.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-7'62	,
Ljubljana, dne 25. junija 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
• Andrej Marinc 1 r
280.
Na podlagi 43. člena in 2. točke 90. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72 in št 26/73) ter 226. in 260. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73) sklenejo podpisniki:
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
— Republiški svet zveze sindikatov Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije
D R U Ž,B E N I DOGO VtiR 0 načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem
I.	poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Podpisniki ugotavljajo, da so kriteriji in pogoji za priznavanje zavarovalne dobe s povečanjem določeni v 56. in 57. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72).	'
S tem dogovorom podpisniki določajo načela ter kriterije in osnove postopka za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težavno in za zdravje škodljivo.
II.	poglavje NAČELA
2.	člen
Določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ne sme biti sredstvo za skrajševanje zavarovalne dobe in zniževanje starostne meje kot pogoja za pridobitev pravice do pokojnine in tudi ne sredstvo za reševanje kadrovske in starostne strukture zaposlenih. Določanje zavarovalne dobe s povečanjem je lahko le sredstvo za ohranitev zdravstvene in delovne zmožnosti delavcev, ki delajo na takih delovnih mestih, na katerih z vsemi možnimi tehničnimi in znanstvenimi dosežki v tehnologiji, organizaciji dela in z varstvenimi ter drugimi ukrepi ni možno odpraviti škodljivih vplivov, ki znatno delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, ali jih ni možno zmanjšati v taki meri, da ne bi znatneje vplivali na skrajšanje življefljske dobe ali nastajanje predčasne invalidnosti.
/
3.	člen
Podpisniki tega dogovora sodijo, da škodljivi vplivi znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca tedaj, ko dela na delovnem mestu poln delovni čas, ki je za to delo določen.
Na delovnih mestih delavcev,
—	ki delajo v rudnikih v zvezi s proizvodnjo (jamski snemalci in merilci, upravniki, inženirji, tehnični referenti, delovodje, delavci, ki opravljajo obrtna dela ter pomožni delavci pri jamskih snemalcih in merilcih, pri delavcih, ki opravljajo obrtna dela, in pri delavcih na glavnih podzemeljskih spravilnih poteh) in
—	ki neposredno prebijajo predore (vrtalci, minerji — strelci, nakladalci in njihovi pomožni delavci)
je treba šteti, da škodljivi vplivi znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca tudi, če dela pod takšnimi pogoji več kot polovico polnega delovnega časa v posameznem letu pod zemljo.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge delovne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije) morajo, zaradi zmanjševanja ali odpravljanja škodljivih vplivov na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo, skrbeti za spremembo tehnoloških postopkov, zboljšanje organizacije dela in skrajševanje delovnega časa, uvajati dnevno, tedensko in letno rekreacijo, občasno premeščati delavce s takih delovnih mest in uvajati druge splošne in posebne varstvene ukrepe.
5.	člen
Na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ne smejo organizacije uvesti dela daljšega kot poln delovni čas, razen v primerih, določenih ,v družbenem dogovoru o upoštevanju osebnega dohodka, doseženega v delu prek polnega delovnega časa, za izračun pokojninske osnove in osnove za nadomestilo osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja in v primerih, določenih v 1. točki prvega odstavka 27. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajllci (Uradni list SRS, št. 18/74).
6.	člen
Za izpolnitev nalog iz 4. člena tega dogovora namenijo orgahizacije potrebna finančna sredstva. Ta sredstva smejo uporabiti za kritje povečanih izdatkov za zavarovalno dobo s povečanjem šele potem, ko so sprejele in uresničile vse s predpisi določene ter druge splošne in posebne varstvene ukrepe, s katerimi je mogoče odpraviti ali zmanjšati posebno težavnost dela in zdravju škodljivo delovanje okoliščin pri delu.
7.	člen
Podpisniki tega dogovora so sporazumni, da organizacije plačujejo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost) v celoti večje stroške, ki so nastali zaradi povečane zavarovalne dobe in znižane starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine.
Podpisniki tega dogovora lahko predlagajo, da organizacije na podlagi samoupravnega sporazuma sklenejo, da posamezne organizacije krijejo le del stroškov.
III.	poglavje
KRITERIJI IN OSNOVE POSTOPKA
8.	člen
Predlog za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem na določenih delovnih mestih lahko podajo orga-ganizacije, strokovna združenja in družbenopolitične organizacije.
Predlog se vloži na direkcijo službe skupnosti. Ta mora uvesti postopek v dveh mesecih od dneva, ko prejme predlog.
Če sproži pobudo za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem posameznik ali skupina delavcev organizacije kateremu od podpisnikov tega dogovora, mora le-ta obvestiti druge sopodpisnike in pobudo odstopiti pristojni organizaciji.
9.	člen
Predlog za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem na določenih delovnih mestih lahko poda organizacija le, če je v celćti izpolnila dolžnosti, določene v 4. in 6. členu tega dogovora.
10.' člen
Organizacija, ki predlaga priznanje zavarovalne dobe s povečanjem, mora svojemu predlogu priložiti:
a)	poročilo o že uporabljenih varstvenih in drugih ukrepih in kdaj oziroma kakšni ukrepi bodo sprejeti za zmanjšanje oziroma odpravo škodljivih vplivov, ki znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev na takšnih delovnih mestih;
b)	izjavo, da bo stalno spremljala in zboljševala tehnološki postopek, ter organizacijo dela, da bi tako odpravljala ali vsaj zmanjševala škodljive vplive, za- | radi katerih predlaga priznanje zavarovalne dobe s povečanjem;
c)	izračun oziroma finančno kvantifikacijo svojih povečanih obveznosti do skupnosti £ navedbo števila delovnih mest; za katera predlaga zavarovalno dobo s povečanjem:
- č) dokaz, da ima v svojem samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu:
—	urejen in opredeljen postopek ter način, po katerem se delavci v organizaciji odločijo, da se zavarovalna doba na posameznih delovnih mestih šteje s povečanjem;
—	označena kot posebno težka in za zdravje škodljiva delovna mesta za katera predlaga štetje zavarovalne dobe s povečanjem:
—- določene vire za kritje stroškov, nastalih z določitvijo zavarovalne dobe s povečanjem.
11 člen
Skupnost bo določila, katere druge podatke in'do- 1 kazila morajo organizacije priložiti predlogu, da bo možno na njihovi podlagi odločiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem na določenih delovnih mestih.
12.	člen
Skupnost bo določila metodologijo za izdelavo iz- _ računa oziroma finančne kvantifikacije iz 10. člena tega dogovora.
13.	člen
Predlog za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem na določenih delovnih mestih prouči strokovna komisija skupnosti.
Člane komisije imenuje skupnost izmed strokovnjakov službe, medicine dela ter pravnih, ekonomskih, socioloških, tehničnih in drugih ved. V komisijo imenuje tudi delavce iz neposredne proizvodnje.
14.	člen
Ce komisija meni. da je predlog pomanjkljiv, opozori na to predlagatelja z ustreznim napotilom za dopolnitev predloga. Po potrebi lahko komisija sama ali s pomočjo ustrezne strokovne ustanove' odpravi ugotovljene pomanjkljivosti, če meni. da bi bilo to smotrneje.
15.	člen
Komisija mora priskrbeti strokovno mnenje ustreznih strokovnih ^avodov in organizacij o težavnosti ih škodljivosti dela na teli delovnih mestih, o možnosti
uvedbe varstvenih ukrepov za zmanjševanje škodljivih vplivov in o rokih, v katerih je možno te ukrepe izvesti ter omejiti ali odpraviti posebno težavnost in škodljivost delovnih mest.
Strokovno mnenje iz prvega odstavke tega člena mora temeljiti na znanstveno priznanih metodah in kriterijih.
16.	člen
Po proučitvi predloga in ugotovitvi dejanskega stanja poda komisija obrazložen predlog'skupščini skupnosti v odločanje ter drugim podpisnikom v mnenje.
O predlogu odloči skupščina skupnosti s sklepom.
O sklepu je treba v 30 dneh obvestiti predlagatelja, podpisnike tega dogovora in pristojni organ inšpekcije dela.
17.	člen
Ce skupščina skupnosti po izvedenem postopku za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem ugotovi, da so na posameznih delovnih mestih škodljivi vplivi in posebna težavnost dela izključna posledica opuščenih varstvenih ukrepov, zavrne predlog zavarovalne dobe s povečanjem.
Republiški svet zVeze sindikatov Slovenije oziroma sindikati delavcev posameznih dejavnosti bodo v primerih, navedenih v prejšnjem odstavku, zahtevali na pobudo delavcev ali na lastno pobudo ustrezno zaščito pradic delavcev, zaposlenih na takih delovnih mestih.
18.	člen
V postopku za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem -na določenih delovnih mestih sprejme organizacija na lastno pobudo ali na pobudo sindikalnih organizacij oziroma skupnosti začasni načrt ukrepov, s katerimi bo možno odpravljati ali zmanjševati potrebo za določanje delovnih mest. na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem.
19.	člen
Skupnost lahko zahteva, da ji organizacija, pri kateri so določena delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, poroča v določenih rokih a uvedbi in izvajanju ukrepov, s katerimi naj se odpravljajo ali vsaj zmanjšujejo za zdravje in delovno zmožnost škodljivi vplivi pri delu na takšnih delovnih mestih.
20.	člen
Podpisniki te^a dogovora so soglasni, da se obnovi postopek o ugotovitvi potrebe določanja zavarovalne dobe s povečanjem na posameznih delovnih mestih če so ;e ; spremembo tehnološkega oziroma proizvodnega procesa ali z uporabo varstvenih in drugih ukrepov odpravili ali zmanjšali škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca In če zaradi tega ni več poti ..be da se na določenih delovnih mestih določa> zav&i ovalna doba 5 povečanjem oziroma se lahko določi manj’a topnja povečanja Skupnost v zvezi z obnovo postopka lahko zahteva od organizacij potrebne podatke in analize.
21.	člen
Skupnost lahko uvede postopek za revizijo delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s po-
večanjem, kadar se spremenijo oziroma prenehajo pogoji, zaradi katerih je bila priznana zavarovalna doba s povečanjem.
22.	člen
Pobudo za revizijo oziroma za obnovo postopka lahko dajejo delavci, organizacije ali podpisniki tega
dogovora.
Za revizijo In obnovo postopka se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja.
IV.	poglavje
DOLŽNOST PODPISNIKOV
23.	člen
Podpisniki se zavezujejo, da bodo na podlagi ustreznega gradiva obravnavali problematiko delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ter predlagali oziroma sprejemali ustrezne ukrepe.
24.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo proučeval predloge za spremembo zakonodaje in v okviru svoje pristojnosti sprejel ustrezne ukrepe.
Izvršni sVet Skupščine SR Slovenije bo zadolžil pristojne upravne organe za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti, za katere se bodo dogovorili podpisniki tega dogovora.
25.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije se bo v skrbi za nadaljnji razvoj gospodarstva zavzemala za napredek vseh proizvodnih faktorjev ter za uvedbo sodobne tehnologije in organizacije dela še posebej z namenom, da se zagotovijo delovnim,ljudem ustrezni delovni pogoji.
26.	člen
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije bo pomagal uveljaviti delavcem, zaposlenim na delih, ki so posebno težka in za zdravje škodljiva, da si ustvarijo take delovne pogoje, da bodo čimbolj zaščiteni pred kvarnimi posledicami težkega in škodljivega dela. Pri tem bo deloval tako. 'da 'Se zlasti mlajšim delavcem omogoči ustrezna strokovna usposobljenost za pridobitev dodatnega poklica.
27.	člen
* Skupnost bo tekoče spremljala problematiko dela na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo. V ta namen bo tudi analizirala upokojevanje delavcev in opozarjala sopodpisnike tega dogovora in pristojne organe na pomanjkljivosti v zakonodaji in samoupravnih aktih, posebno s področja varstva pri delu.
28.	člen
Podpisniki se zavezujejo, da bodo usklajevali sta-lišža in koordinirano delovali pri razreševanju problematike s tega področja in pri sodelovanju z drugimi dejavniki v republiki in federaciji.
V.	poglavje KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak podpisnik po enega člana, da spremlja izvajanje tega dogovora, opozarja na neskladja, daje razlago posameznih določb ter predlaga ukrepe za njegovo uresničevanje.
30.	člen
Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. S 139/33-74
Ljubljana, dne 14. junija 1974.
Podpisniki družbenega dogovora:
Za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ŠR Sloveniji predsednik skupščine
Jože Globačnik 1. r.
• Za Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
sekretar republiškega sekretariata za delo
Pavle Gantar 1. r.
Za Zvezo sindikatov Slovenije podpredsednica
Ivanka Vrhovčak 1. r.
Za Gospodarsko zbornico Slovenije predsednik
Andrej Verbič 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 661.
Na podlagi 153. člena, 3. odstavka 169. člena in 2. odstavka 192. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na predlog izvršnega sveta občinske skupščine na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1974 sprejela
ODLOK
o	temeljni organizaciji upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih zborov ter za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev iz pristojnosti občinskp skupščine ima Skupščina občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: skupščina) tajništvo, temeljne upravne organe in druge upravne organe.	'
2.	člen
I.	Temeljni upravni organi so:
1.	Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve
2.	Oddelek za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo	t
3.	Oddelek za gospodarstvo
4.	Oddelek za družbene službe
5.	Oddelek za splošne in skupne zadeve
6.	Davčna uprava
II.	Drugi upravni organi so:
1.	Kadrovsko personalna služba
2.	odsek za finance
3.	člen
Oddelek za urbanizem,in gradbene zadeve:
—	skrbi za izdelavo in sprejetje urbanistične dokumentacije, ki jo dokončno sprejema občinska skupščina in v zvezi s tem sodeluje z vsemi pristojnimi upravnimi in strokovnimi organi in organizacijami. Sodeluje pri izdelavi -in sprejetju urbanistične dokumentacije, ki v smislu določil statuta mesta Ljubljane spada v pristojnost Skupščine mesta Ljubljane. Opravlja strokovne in druge naloge ter vodi upravni postopek s področja urbanizma gradbeništva in premoženjsko pravnih zadev, za katere je po predpisih pristojen upravni organ občinske skupščine.
4.	člen
Oddelek za komunalo in stanovanjsko gospodarstvo :
—	skrbi za razvoj komunalnega In stanovanjskega gospodarstva. Opravlja strokovne naloge s podre" m občinskih investicij Vodi upravni postopek ter opravlja strokovne in druge naloge s področja komunalnih, stanovanjskih, cestno prometnih zadev, prispevka za uporabo mostnega zemljišča, varstvo narave in okolja ter vodnega gospodarstva.
5.	člen
Oddelek za gospodarstvo:
—	spremlja in proučuje gospodarstvo, sodeluje pri izdelavi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov, pripravlja razne analize za Izvršni svet in skupščino, "opravlja različne statistične akcije in zbira različno statistično grad'vo, spremlja investicijska, integracijska in stabilizacijska gibania. vodi upravni postopek s področja industrije, kmetijstva, prometa, trgovine, obrti, gostinstva, turizma, rudarstva, gozdarstva, veterine lova in ribolpva.
—	opravlja vse naloge s področla samoupravnih aktov delovnih organizacij za katere je po zakonih oziroma drugih predoisih določeno, da jih opravlja upravni organ skupščine.
—	opravlja upravne in druee naloge s področja delovnih razmerij, ki spadajo v pristojnost občine,
—	opravlja strokovne naloge s področja družbenega nadzorstva.
6.	člen
Oddelek za družbene službe:
—	opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja prosvete, kulture, telesne vzgoje, zdravja in socialnega varstva ter varstva invalidov in borcev NOV, •
—	sodeluje in se povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi občinskimi in mestnimi organi in organizacijami s tega področja glede vodenja enotne politike.
7.	člen
Oddelek za splošne in skupne zadeve:
—	skrbi ža izvajanje določil zakona o splošnem upravnem postopku vodi postopek v zveži z imenovanjem ulic in oštevilčenju hiš. zbira, pripravlja in strokovno obdeluje gradivo s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu, s področja notranjih zadev in pravosodnih organov, spremlja delo svetov krajevnih skupnosti,
—	opravlja zadeve, ki imajo skupen pomen za vse temeljne upravne in druge upravne organe občinske skupščine ter vsa tehnična opravila in zadeve za občinsko skupščino in IS.
—	vodi administrativno tehnično delo v zvezi z volitvami,
—	opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugega upravnega organa.
8.	člen	•
Davčna uprava:
—	opravlja upravne, inšpekcijske in druge naloge s področja odmere, kontrole in izterjave davkov, prispevkov, taks in drugih družbenih obveznosti, ki so finančne narave in za katere je po veljavnih predpisih pristojen upravni organ občine.
9 člen
Kadrovsko personalna služba:
—	spremlja in proučuje kadrovsko politiko skupščine, njenih organov ter družbenopolitičnih organizacij v okviru občine o vodilnih kadrih v delovnih organizacijah, vodi evidenco o teh kadrih, sestavlja predloge, poročila, analize in drugo gradivo glede kadrovskih vprašanj,
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora o te-mčljih kadrovske politike v občini.
Vodja kadrovske persopalne službe ima položaj predstojnika temeljnega uprhvnega organa.
10.	člen
Odsek za finance:
—	opravlja strokovne in finančne,- naloge vseh skladbv občine ter vse poslovanje v zvezi z občinskim proračunom (predlogi letnih načrtov, njihovo izvrševanje in zaključni račun) in za finančni načrt uprave.
11.	člen
Tajništvo občinske skupščine:
—	skrbi za pripravo sej občinske skupščine in njenih zborov ter pri tem sodeluje z delegacijami, konferencami delegacij in skupščinami samoupravnih inte-
resnih skupnosti; usklajuje delo posameznih delovnih teles občinske skupščine; daje strokovna mnenja občinski skupščini; vodi skupščinsko dokumentacijo, spremlja delo občinskih upravnih organov glede zadev, ki jih obravnava občinska skupščina in njeni organi; zbira, pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za komisijo za vloge in pritožbe; opravlja naloge s področja ljudske obrambe ter opravlja strokovna opravila za druga stalna in občasna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov.
12.	člen
Poleg nalog navedenih v 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9, členu tega odloka so temeljni upravni organi in drugi upravni organi dolžni:
—	pripravljati osnutke in predloge splošnih predpisov s svojih področij;
—	proučevati stanje in spremljati razvoj na področjih iz svoje pristojnosti, pripravljati analize, poročila. informacije in drugo gradivo za skupščino in njene organe ter izvrševati sklepe in smernice,
—	opravljati še druge naloge, ki so jim naložene s programom oziroma s sklepi skupščine in njenih organov.
13.	člen
Predstojniki temeljnih upravnih organov, drugih upravnih organov in skupščinske službe so za svoje delo in za delo organa, ki ga vodijo ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih organov odgovorni občinski skupščini, izvršnemu svetu ter drugim pristojnim delovnim telesom občinske skupščine in izvršnega s\’eta.
14.	člen
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih iyiest upravnih organov določi svet delovne skupnosti po poprejšnjem soglasju izvršnega sveta,
15.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o temeljni Organizaciji upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 5/73).
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. .
St. 021-14/74-1
Ljubljana, dne 20. junija 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
662.
UVOD
Da bj v občini Ljubljana Moste-Polje obranili plemenito izročilo revolucionarnih predvojnih tradicij, njen veliki moralni in človeški prispevek k osvobodilnemu boju slovenskega naroda in v povojni graditvi socialistične družbe in še bolj poglobili vse demokratične dosežke revolucije, .
—	pritegnili v vse bolj razvejan samoupravni družbenopolitični sistem in izvajanje oblasti še več delavcev. žena in mladine,
—	poudarili razredni značaj družbe in odločilno Vlogo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi na vsel\ stopnjah odločanja o pogojih in sadovih njihovega dela,
—	posredovali samoupravljavcem, zlasti pa delegatom v vseh organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pravice in dolžnosti pa tudi materialno in moralnopolitično odgovornost vseh nosilcev javnih funkcij,
—	zagotovili skladen razvoj vseh področij družbenega življenja v občini in svobodno menjavo dela na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	opredelili veliko odgovornost subjektivnih sil, zlasti Socialistične zveze in Zveze komunistov, za tak razvoj socialističnega sjstema, ki bi v delegatskih razmerjih odplavljal vse ostanke mezdnih odnosov, političnega posredništva in odtujenosti ljudi na vseh področjih javnega udejstvovanja,
—	zagotovili najširšo udeležbo občanov in njihovih organizacij v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti.
—	določili z demokratičnim sporazumom pravice in dolžnosti občine kot družbenopolitične skupnosti v enotni organizaciji mestne samouprave v Ljubljani, njeno sodelovanje s skupščino mesta ter regijami in republiko ter
—	dosegli dosledno izvajanje duha gospodarske in družbene reforme, pisma tovariša Tita in nove ustave iz leta 1974
je sprejela skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 28. februarja 1974
STATUT
občine Ljubljana Moste-Polje
J	.
I. TEMELJNA NAČELA
Izhajajoč iz ustavnih načel temeljijo druzoeno-ekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Ljubljana Moste-Polje na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda ter na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v. proizvodnji in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine.
Človekovo delo je podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela.
Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene ^produkcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela, kot temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci uresničujejo svojo neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi upravljajo s svojim delom in s pogoji ter da odločajo o rezultatih svojega dela.
Osebne in skupne potrebe na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno, po organizacijah združenega dela ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini so nosilci, oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter občanov je samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo politično oblast in opravljajo druge družbene zadeve v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ,ter aktivne vojaške m civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ. v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini in njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občim je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje, temeljne organizacije združenega dela na področju storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti.
Načela solidarnosti, vzajemnosti m socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih.
Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske skupščine in njenih organov.
II. OBČINA LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1. člen
Občina Ljubljana Moste-Polje je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, kj temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo. usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih
/
samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in r po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini Ljubljana Moste-Polje opravljajo funkcijd oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih pravic in dolžnosti, ki jih je občina zaradi skladnega razvoja mesta Ljubljana kot enotnega družbenega, gospodarskega in kulturnega prostora poverila mestu Ljubljana ali jih v skladu z ustavo in drugimi predpisi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
V občini delovni ljudje in občani zlasti:	*
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge. pogoje za življenje in delo: spremljajo, usmerjajo in usklajtijejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose: zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in. občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudj in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih ’ organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav
zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo, za varstvo matere, otrok in družine, ža varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo, za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja;'skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	skrbijo za‘zdravstveno varstvo živali;
—	po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za zgraditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij ;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo,
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
3.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba. Sedež občine je v Ljubljani, Proletarska ulica 1.
4.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis: »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«, pod_ grbom je napis »Ljubljana Moste-Polje«.
5.	člen
Območje občine Ljubljana Moste-Polje obsega naslednje katastrske občine in naselja:
k. o. Bizovik: Bizovik, Fužine, Spodnja Hrušica, Zgornja Hrušica;
k. o. Brinje (del); Ljubljana (del); k. o. Dobrunje: Dobrunje (del),. Podmolnik (del), Zadvor, Zavoglje;	>
k. o. Dolsko: Dolsko; k. o. Javor: Javor, Besnica (del); k. o. Kašelj: Podgrad, Polje (del), Spodnji Kašelj, Vevče, Zalog, Zgornji Kašelj;
k. o. Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del); k. o. Laze: Laze pri Dolskem;
k. o. Lipoglav: Brezje pri Lipoglavu, Malj Lipoglav, Pance, Repče. Selo pri Pancah, Veliki Lipoglav; k. o. Moste: Ljubljana (del); k. o. Petelinje: Kamnica, Petelinje; k. o. Podmolnik: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Sentpavel;
k. o. Senožeti: Senožeti; k. o. Slape: Polje (del), Slape, Studenec; k. o. Sostro: Češnjice, Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zagradišče;
k. o. Stožice (del): Jarše (del);
k. o. Križ: Križevska vas, Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem;
k. o: Bežigrad (del): Ljubljana (del); k. o. Šmartno ob Savi (del): Hrastje, Obrije, Šmartno ob Savi;
k. o. Stepanja vas: Ljubljana (del); k. o. Udmat (del); Ljubljana (del); k. o. Vinje: Klopce, Osredke, Vinje; k. o. Volavlje (del): Besnica (del), Dolgo Brdo, Gaber j e pri Jančah, Janče, Prežganje, Tuji grm, Vnaj-narje, Volavlje, Zgornja Besnica, Ravno brdo;
k. o. Trebeljevo (del); Veliko Trebeljevo, Malo Trebeljevo, Mali vrh;
k. o. Zadobrova (del); Sneberje, Spodnja Zadobrova, Zgornja Zadobrova.
Zakon določa pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
6.	člen
V občini Ljubljana Moste-Polje uresničujejo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
7.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje lahko zaslužnim delovnim ljudem, samoupravnim organizacijam in skupnostim podeljuje priznanja.
8.	člen
Praznik občine Ljubljana Moste-Polje je 27. april, dan ustanovitve Osvobodilne fronte, ki se praznuje v občini tudi v spomin na začetek priprav na organizirano vstajo zoper okupatorja in na prve aretacije komunistov in antifašistov v aprilu 1941 v občini.
III.	DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
1. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu
9.	člen
Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti.	,
10.	člen	t
Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.
11.	člen
Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
12.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojili in rezultatih svojega dela.
13.	člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.
14.	člen
Vsakemu delavcu v združenem delu a sredstvi, ki so družbena lastnina, je kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničujoč pravice dela s sredstvi, ki so družbena lastnina v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dčla in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, In si pridobiva osebni dohodek.
15.	člen
V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.
16.	člen
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
17.	člen
Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno "in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti.
18.	člen
O vsem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela In celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
19.	člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in spioSnilt družbenih potreb, ki je ustrezčn rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
20.	člen	»
Temeljna in druge organizacije združeneoa dela ter druga družbenopravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
f	21. člen
Protj organizaciji združenega dela In skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti alf huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji m po postopku, določenim z zakonom, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov.
'	2. Družbeno načrtu vanje
IZ. člen
Občina na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestu Ljubljana, regiji In republiki ter na'podlagi na-
Črtov ter programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacij *■ in skupnosti- sprejema svoje družbene načrte, v katerih upošteva skupaj ocenjene možnosti za razvoj.
Družbeni načrt občine določa skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje.
23. člen
Občina .ima kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne družbene načrte.
Sestavni del letnega družbenega načrta je splošna bilanca, ki vsebuje globalna razmerja delitve ustvarjenega dohodka za splošno in skupno porabo ter pomeni instrument za uskladitev vseh oblik potrošnje.
'	34. člen
Družbeni načrt občine sprejme občinska skupščina.
Osnutek družbenega načrta mora občinska skupščina dati v javno razpravo delpvnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
25.	člen
V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več občinami sprejema skupne razvojne načrte, v katerih skupno določijo politiko razvoja teh območij oziroma posameznih dejavmosti na teh območjih.
26.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih v načrtih in programih za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, kot tudi skupnih interesov in ciljev, določenih v družbenih načrtih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki so jih sklenili z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in so v okviru svojih pravic in obveznosti dolžni ukreniti in storiti, kar je potrebno, da bi bili ti interesi in cilji doseženi
Občinska skupščina In njeni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni, da s predpisi in ukrepi, k; -jih izdajajo za uresničevanje družbenih načrtov, zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj, da s temi možnostmi kar naj-popolneje uskladijo posebne Interese .in samostojno delovanje organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti, določenih v družbenih načrtih.
3.	Sredstva občine
27.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja v občini usklajujejo delovni ljudje v republiki, mestu, občmj in samoupravnih interesnih skupnosti obveznosti temelinih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov ter v mestu in občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so
razvidne te.obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe.
28.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunih družbenopolitičnih skupnosti.
29.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih dajatev delovni ljudje samostojno odločajo o obsegu In načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini.
Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini' se določajo s proračunom občine.
30.	člen
Združevanje sredstev za splošne potrebe v občini in mestu temelji na skupni oceni potreb občine in • mesta v skladu z njihovimi nalogami, pristojnostmi in družbenimi načrti.
Za financiranje splošnih družbenih potreb, ki so skupnega pomena za Ljubljano, se dohodki občine združujejo s samoupravnim sporazumom skladno z obsegom zadev, ki so jih ljubljanske občine poverile mestu, razporejajo pa se v proračun mesta.
31.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela. drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, društvih in samoupravnih interesnih skupnostih, sredstva s samoupravnim sporazumevanjem.
Vzporedno s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi.
32.	' člen
Občinska skupščina’ lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo. Razpiše se z odlokom, ki mora določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih.
Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
33.	člen
Dohodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvidenimi dohodki občine.
34.	člen
Predlog proračuna določi izvršni svet. Po opravljeni javni razpravi sprejme proračun občinska skupščina.
Ce občinska skupščina ne bi upoštevala predlogov in pripomb javne razprave, obvesti o svojih stališčih posamezne predlagatelje. Stališče občinske skupščine mora biti obrazloženo.
35.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj delovni program in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o delovnih pogojih in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev, ter poročilo o načinu porabe teh sredstev.
36.	člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe upravljanja, se v skladu z zakonom lahko ustanovijo skladi.
37.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih lahko dajejo pobude za ustanovitev namenskih skladov ' in udeležbo lastnih sredstev.
4.	Gospodarske in družbene dejavnosti
38.	člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij zdru/.e-nega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
39.	člen
Občina spodbuja poslovno-tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in integracije, skupna vlaganja in druge oblike združevanja dela in sredstev.
Občina sodeluje pri ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih načrtih.
40.	člen
Kadar je poslovanje organizacij združenega dela,-ki opravljajo gospodarsko dejavnost, nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju, se z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa v teh orga-nizfacijah.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in' družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in s predpisi oziroma ukrepi občinske skupščine.
41.	člen
Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah in proizvodih komunalnih gospodarskih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani v skladu z odlokom občinske oziroma mestne skupščine na podlagi zakona, pa tudi v okviru samoupravne interesne skupnosti določene komunalne dejavnosti, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom in v kateri povezujejo svoja sredstva, določajo namen uporabe teh sredstev in uresničujejo druge skupne interese.	,
42.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
43.	člen
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, skupaj z mestom sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Občinska oziroma mestne skupščina, lahko z odlokom na podlagi zakona predpišeta obveznost organizacij združenega dela in drugih Zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj. Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov ter družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
44.	člen
Za organizirano ’ zadovoljevanje svojih osebnih ir skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti ustanavljajo delovni ljudje in občani neposredno in prek svojih organizacij združenega dela ter prek drugih organizacij in skupnosti z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje in občani uresničujejo svobodno menjavo dela, _ enakopravno in sporazumno od lučaj p o opravljanju družbenih dejavnosti, v skladu s skupnimi interesi določajo politiko razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje teh .dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih, za katera se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
45.	člep
Delovni'ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in varstvo otrok in v ta namen določajo politiko razvoja otroškega varstva, zagotavljajo materialna sredstva za delovanje in razvoj otroškega varstva, skrbijo za usposabljanje sl rokovnih delavcev za delo na področju otroškega varstva ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne . interese na področju družbenega varstva otrok.
46.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in Izobraževanje mladine in za izobraževanje odraslih, določajo politiko razvoja vzgoje in izobraževanja, s sistemom štipendiranja in kreditiranja ter z drugimi načini skrbijo za izenačevanje materialnih pogojev za
uresničevanje pravice do izobraževanja ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v mestu Ljubljana ali v širši družbenopolitični skupnosti.
Občina ustanavlja osnovne šole in vzgojno varstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delo.
47.	člen
Delovni ljudje in občani v občini razvijajo kul-turnoprosvetno dejavnost, skrbijo za ustanavljanje in delovanje kulturnoprosvetnih organizacij in društev, pospešujejo zlasti delovanje amaterske in tiste kultur-noprosvctne dejavnosti, ki zajema širši krog delovnih ljudi in občanov, skrjaijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in Spominskih obeležij ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture in prosvete, kolikor se ne uresničujejo v mestu Ljubljana ali v širši družbenopolitični skupnosti.
48.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti, zlasti v vzgojno varstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela in v množičnih telesnokulturnih organizacijah, zagotavljajo sredstva za delo teh organizacij ter za gradnjo in vzdrževanje telesnokulturnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture, kolikor se ne uresničujejo v mestu Ljubljani ali v širši družbenopolitični skupnosti.
49.	člen
Delovni ljudje in občani v občini razvijajo tehnično kulturo in vzgojo, sodelujejo pri programiranju tehnične kulture in znanstveno tehničnega izobraževanja, skrbijo za razvoj teh dejavnosti s tem, da zagotavljajo materialne pogoje za delo strokovnih delavcev in potrebne tehnično vzgojne in znanštveno tehnične objekte, podpirajo prireditve in manifestacije tehnično vzgojnih organizacij ter skrbijo za gradnjo objektov tehnične vzgoje in za znanstveno tehnične dejavnosti, ki so pomembne za občino.
50.	člen
Delovni ljudje in občani v občini pospešujejo razvoj zdravstvepe službe in skrbijo za zdravstveno varstvo prebivalstva, predvsem pa mater, otrok in mladine.'
• Prek organizacij Rdečega križa v sodelovanju z zdravstveno službo pospešujejo" in razvijajo nego bolnikov na domu, krvodajalstvo .in druge oblike potnoči, organizirajo pa tudi razne oblike zdravstveno socialnega izobraževanja.
Posebno skrb posvečajo preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavljajo ugodne higenske razmere za življenje in delo.
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov zdravstvenega Varstva, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi.
V sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina, da zdravstveni zavodi in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenoga varstva in tako zado-
• voljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov po zdravstvenem varstvu.
51.	člen
Delovni ljudje in občani v^bčini skrbijo za socialno varnost delovnih ljudi in občanov, za organizirano nudenje raznih oblik pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delovnih ljudj in občanov, ter ustvarjajo pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
Posebno pozornost posvečajo varstvu otrok, matere in družine, vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstvu občanov, ki niso zmožni sami skrbetj zase, za svoje pravice in koristi.
Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zagotavlja v skladu s predpisi občinska skupščina najnujnejša sredstva za preživljanje.
52.	člen
Delovni ljudje, in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin.
53.	člen
Delovni ljudje in občani pospešujejo razvoj veterinarske službe in skrbijo za zdravstveno varstvo živali, s tem pa tudi za zdravstveno varstvo ljudi.
Občina skrbi, da veterinarski zavodi in službe na njenem območju izvajajo zdravstveno varstvo živali v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva živali.
5.	Kadrovska politika '	54. člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovskd politike v občini.
Delovni ljudje in občani vodijo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, uresničujoč naslednje družbene cilje:
—	kadrovska politika je sestavni del družbenega razvoja občine,
—	kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov,
—	temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim ih pridobljenemu znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin,
-	— delovna mesta se zasedajo z ustrezno usposob-
ljenimi kadri.
55.	člen
Za uresničitev družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbeno-ekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov.
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela,
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—	določajo merila in pogoje za kadrovanje in odgovorna delovna mesta,
—	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnoetič-nimi kvalitetami,
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
56.	člen
Za uspešnejše uresničevanje kadrovske politike delovni ljudje in občanj sklepajo družbene dogovore, s katerimi samoupravno urejajo in usklajujejo družbenoekonomske in druge odnose pri izvajanju kadrovske politike.
IV.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1.	Ljudska obramba
57.	člen
V skladu s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije, obrambnim načrtom SR Slovenije in Skupščine mesta Ljubljana, občina ureja in organizira, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. V ta namen, izdela in dopolnjuje obrambni načrt.
Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca.
Ljubljana ima enotni obrambni načrt; občina je dolžna svoj voj n j načrt izvajati v skladu z mobilizacijskim in vojnim načrtom Skupščine mesta Ljubljane ter izvrševati posamezne ukrepe in določena opravila s področja ljudske obrambe.
58.	člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju splošnega ljudskega odpora na podlagi ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter V skladu z zveznimi in republiškimi zakoni.
>	59. člen
Na področju priprav na splošni ljudski odpor občina prek svojih organov in organizacij zlasti:
—	določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni in skrbi za zagotovitev materialnih in drugih sredstev za delo občinskih organov v vojni,
—	usklajuje priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti za delo v vojnih razmerah,
—	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah,
—	spremlja izvajanje organizacijskih, kadrovskih in materialnih priprav civilne zaščite v krajevnih skupnostih, naseljih, stanovanjskih hišah, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, ,
—	sodeluje pri usklajevanju obrambnih priprav krajevnih skupnosti in jim nudi pomoč pri izvajanju njihovih nalog v splošnem ljudskem odporu,
—	sodeluje pri izvajanju načrta obrambne vzgoje delovnih ljudi in občanov.
Ob neposredni vojni nevarnosti izvaja občina v skladu z mestnim načrtom, ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na vsem njenem območju.
60.	člen
Delovtii ljudje In občani neposredno sodelujejo pri' oblikovanju politike in načrtov ter izvajanja priprav na splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela alj drugi temeljni organizaciji ali. skupnosti, prek svojih delegacij pa V občini, mestu, republiki in 'federaciji.
61.	člen
V	krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani neposredno organizirajo m usposabljajo za splošni ljudski odpor, za varstvo in reševanje prebivalstva" in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje nalog, ki so določene z zakonom in statutom ter obrambnim načrtom občine.
V	vojni krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo splošni ljudski odpor in skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivosti.
Naloge v splošnem ljudskem odporu določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih.
62.	člen
Organizacije* združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti izdelajo svoje obrambne načrte in izvajajo priprave za delo v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti, ukrepi in navodili občine, mesta, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojih obrambnih načrtih in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile in splošni ljudski odpor vključijo vse njihove materialne in druge , zmogljivosti, napadalcu pa ohemogoči njihova uporaba in izkoriščanje.
63.	člen
Za izvajanje priprav za splošni ljudski' odpor ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije' združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za splošni ljudski odpor.
Imenujejo jih najvišji organi samoupravljanja krajevnih skupnosti oziroma drugih organizacij in skupnosti.
64.	člen
Občinska sKupseina ima svet za ljudsko obrambo, katerega sestavo in pristojnost določa zakon.
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v. potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestape.
65.	člen
Svet za ljudsko obrambo občinske skupščine določa načelna stališča in skrbi" za izvajanje odlokov in dru-
gih aktov, ki jih izda Skupščina mesta Ljubljane s področja splošnega ljudskega odpora, javne varnosti ter družbene samozaščite in lahko predlaga ustrezne rešitve Skupščine mesta Ljubljane.
66.	člen
Upravne in strokovne zadeve s področja splošnega ljudskega odpora opravlja uprava za narodno obrambo Skupščine mesta Ljubljane, kolikor ni za opravljanje posameznih zadev z veljavnimi predpisi dpločena pristojnost drugih organov. ■
2.	Družbena samozaščita
67.	člen
Občinska skupščina in njeni organi v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljajo pogoje za razvoj in uveljavljanje učinkovite in organizirane družbene samozaščite vrednot, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane, njihove samoupravne organizacije in skupnosti.
68.	člen
Medsebojni odnosi delovnih ljudi in občanov, pravice in dolžnosti državnih organov in krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z družbeno samozaščito v občim se določajo s predpisi občinske skupščine v skladu z ustavo in zakonom.
69.	člen
Družbena samozaščita obsega ukrepe, ki jih v skladu z ustavo in zakonom sprejemajo in izvajajo delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska skupščina zaradi popolnejše zaščite ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošno priznanih vrednot.
70.	člen
Delovni ljudje in občani, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in drugi Organi so dolžni vsak v okviru svojih pravic in dolžnosti v uresničevanju družbene samozaščite:
—	razvijati zavest o varovanju temeljnih vrednot družbenega sistema,
—	razvijati socialistične odnose, norme in oblike ravnanja pri opravljanju funkcij in izvrševanju poverjenih nalog pri upravljanju, koriščenju in razpolaganju z družbenim premoženjem,
—	varovati samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov,
—	organizirati in razvijati civilno zaščito in druge oblike varovanja življenja in zdravja delovnih ljudi in občanov in 'zavarovanja družbene lastnine, organizirati in razvijati zaščito človeka v prometu,
—	preprečevati in pravočasno odkrivati kazniva dejanja, nevestno poslovanje in izvrševanje funkcij in nalog ter druge oblike družbeno škodljivih pojavov,
—	organizirati organe Samoupravne delavske kontrole,
—	nuditi pomoč samoupravnim in drugim organom, zlasti organom pristojnim za odkrivanje in pregon storilcev kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj. .
71.	člen
Za uresničevanje nalog družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pravico in dolžnost, da se medsebojno povezujejo, da se povezujejo z državnimi organi, katerih delovanje je povezano z uresničevanjem nalog družbene samozaščite in da solidarno z usklajeno aktivnostjo zagotavljajo učinkovit sistem družbene samozaščite.
72.	člen
Pravice in dolžnosti v zvezi s samozaščito se določajo v splošnih aktih organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacij in, skupnosti v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne s svojimi splošnimi akti predvideti vsebino in način organiziranja in izvajanja samozaščite, zlasti pa: zaščito človeka in premoženja, zaščito svobodnega družbenega dela, ukrepe za primer požara in'elementarnih nezgod, zaščito pred sovražno aktivnostjo, hranjenje dokumentov in tajnih podatkov, vire sredstev in financiranje samozaščite, pravice in dolžnosti delavcev v organizacijah združenega dela, organov upravljanja, vodilnih delavcev in strokovnih služb, kakor tudi splošno odgovornost za priprave in izvajanje ukrepov družbene samozaščite.
73.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ustanovijo posebne organe delavske kontrole, ki nadzorujejo izvrševanje splošnih aktov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, izvajanje sklepov organov samoupravljanja, uporabo sredstev, poslovanje tet finančno in materialno stanje organizacije združenega dela.
74.	člen
Način ustanovitve organa delavske kontrole, njegove pravice in dolžnosti do organov upravljanja in samoupravljanja se urejajo s samoupravnimi sporazumi, statuti in pravilniki.
V.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI
1.	Oblike družbenega samoupravljanja
75.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene zadeve z določanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih skupnosti in organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
76.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi
samoupravni organizaciji in skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi, z referendumom in v javnih razpravah,
—	prek delegatov v organih upravljanja in. na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organižacije in skupnosti,
—	prek delegatov v občinski skupščini, Skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah Samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	prek raznih združenj organizacij združenega dela, «
—	prek sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij,
—	v drugih oblikah na način določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
77.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom. in v javnih razpravah,
—	v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti,
—	prek delegatov v občinski skupščini. Skupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnostih SR Slovenije, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev,
—	na zborih stanovalcev in hišnih svetih,
—	v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih,
—	v drugih oblikah, na način določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
78.	člen
Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravite:
—	v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa ta statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, '
—	s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa statut,
—	prek drugih oblik v skladu z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
Zbori delovnih ljudi in občanov
79.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani na' svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije m skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena, in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,'
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, Skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge,
—	predlagajo občinski skupščini in Skupščini mesta Ljubljane in njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti.
—	predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim,
—	opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij'združenega'dela oziroma drugih skupnosti in "organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela. druge samoupravne 'organizacije ali 'skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
Zbori delovnih ljudi m občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo poleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku šč o
—	ustanovitvi krajevne skupnosti ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo,
—	volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti.
80 člen
Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
81.	člen ■
Statuti organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti oziroma statuti krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov.
Referendum
82.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S statutom organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določijo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupno-
stih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma.
83.	člen
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo ie sprejeti odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
84.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
85.	člen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko dajo:
organizacije združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost v občini, družbenopolitične organizacije, društva in združenja delovnih ljudi in občanov.
Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spada vprašanje, za katerega je dana pobuda za razpis referenduma, mora v roku 30 dni obravnavati pobudo, se o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti pobudnika.
-	86. člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina.
87.	člen
Glede drugih vprašanj v zvezi z referendumom se uporabljajo določbe zakona o referendumu.
Javne razprave
88.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejema odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen in splošen pomen.
89.	člen
V javni razpravi sodelujejo: organizacije združenega dela in njihova združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
90.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
—	sprememb in dopolnitev statuta občine, f — družbenih načrtov in proračuna občine,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti.
—	razpisa občinskega posojila,
—	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
91.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave se obravnavajo: na zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in uporabnikov komunalnih in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine, v združenjih organizacij združenega dela ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
92.	člen
Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, 4a se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo, ki ne sme biti krajši kot 15 dni,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne sprejemati,
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se o njih opredeliti,
—	na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel o predlogih iz razprave.
93.	člen
Pred pomembnimi odločitvami se lahko izvede tudi anketa ali na drug način ugotavlja javno mnenje. O izvedbi ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja sprejema občinska skupščina poseben akt s katerim opredeli namen in način ter druga vprašanja v zvezi z izvedbo ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja.
2.	Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi
94.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese In urejajo odnose širšega družbenega pomena.
95.	člen
S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev; ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti, določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke;
določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in prejkjo druga razmerja skupnega pomena.
Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi.
Samoupravni sporazum, kj se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je' v temeljni organizaciji združenega dela oziroma "v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti.
96.	člen
Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava.
V	postopku za sklepitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajp osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Ce sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor- pred sodiščem združenega dela.
97.	člen
Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma.
98.	člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
V	imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi.
99.	člpn
Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahkp predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
3.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
100.	člen
V	občini Ljubljana Moste-Polje uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine:
—	občipska skupščina m njej pdgovornj organi,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
' — samoupravni sodni organi,
—	postaja milice,
—	uprava javne varnosti,
—	občinsko javno tožilstvo,-
—	občinsko sodišče,
—	sodnik za prekrške,
—	javni pravobranilec.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon.
101.	člen
Ce nastapejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali sq hyje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija ozirprpa skupnost ne izpolnjuje z zakpnorri določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in v postopku, kot to določa zakon pravico:
—■ razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ,
—	razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, in skupnostih,
—	imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi,
—	začasno omejili uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja ter uveljaviti druge z zakonom določene ukrepe,
—	zadržati izvršitev sklepov, drugih a^tov in dejanj, s katerimi bi bjle kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Ce občinska skupščina zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
102 člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine, ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih JjufJi in družbene lastnine.
Občinski fjrpžtjeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sp4'šPi ih samoupravnimi sodnimi organi postopek za varstvo samoupravnih pravjc delovnih }judi in družbene lastnipe, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerim; sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnjna, razglasijo za nične.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo -‘ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje pjpgpve funkcije.
103. člen
Samoupravna sodišča varujejo s. svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samoupravni po-
loža j delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
,	104. člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo-in zakonom.
Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi, v skladu z zakonom, pristojnost, sestavo in organizacijo tega organa ter postopek jpred sodiščem.
105.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva 'dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice, elementarnih in drugih hudih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravni-, mi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in drugi predpisi,
106.	člen
V	skladu z ustavo in zakonom so v statutu mesta Ljubljane določene pravice in dolžnosti občinskega javnega tožilstva, občinskega sodišča, sodnika za prekrške in javnega pravobranilca pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
VI.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
107 člen
Družbenopolitične organizacije se v skladu s svojo vlogo in nalogami v razmerju do občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja v družbenem in gospodarskem življenju v občini.
108.	člen
Zveza komunistov, kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik m nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene "in demokratične zavesti in. za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je Zveza komunistov idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnpsov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi in občanov pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu.
109.	člen
V	Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije kot prostovoljni in demokratični zvezi delovnih ljudi
in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov kot vodilno idejno in politično silo delovni ljudje kot posamezniki in organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil ter v ta namen: obravnavajo vsa družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja; določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij in delegatov ter zagotavljajo demokratično#predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za delegate ter za samoupravne, javne in druge družbene funkcije, obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov, opravljajo družbeno nadzorstvo in presojajo delo organov oblasti in samoupravljanja, zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in vpliv na javno komuniciranje, se borijo za humane, socialistične demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo.
110.	člen
Delavci, združeni v sindikatih, kot najširši organizaciji delavskega razreda v občini, si organizirano priž zadevajo s svojo odločilno vlogo vplivati na samoupravno odločanje v razmerjih, sredstvih in sadovih svojega dela. Za ta namen se bore zlasti za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih ter drugih pha vic delavcev na vseh področjih dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev; ustvarjanju in delitvi dohodka po skupnih merilih za delitev skladno z delovnimi rezultati; za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela; za samoupravno usklajevanje posameznih, skupnih in splošnih družbenih interesov- za dvig kulture in izobrazbene ravni delavcev za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju oblastne funkcije in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami; za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki; za zagotavljanje socialne varnosti in za dvig življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti; za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravljavcev.
Dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter sodelujejo v tem sporazumevanju s predlogi in stališči.
Sindikati v občini so sestavni del samoupravljanja, njihova politična opora pa tudi. organizirana kontrola delavcev, kako se upoštevajo in uresničujejo njihovi interesi.
Organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti uredijo v svojih statutih in drugih splošnih aktih dolžnosti samoupravnih, izvršilnih In drugih organov v razmerju do sindikata, da bi
tudi tako omogočali njihovo nemoteno delovanje pri uresničevanju njihove funkcije, ki je opredeljena z ustavo, zakoni in s tem statutom.
111.	člen,
V organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciji udeležencev v NOB, delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije NOB in jih prenašajo na mlade generacije, prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medčloveških humanih odnosov in solidarnost. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOB in njihovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge skupščinam družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti za reševanje vprašanj iz tega področja.
112.	člen
Mladi delovni ljudje in občani, organizirani v Zvezi mladine se vključujejo v družbenopolitično življenje v'občini, organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, obravnavajo vsa splošna vprašanja, zlasti pa tista vprašanja, ki zadevajo položaj mladih, usklajujejo mnenja in dajejo pobude ter predloge o vprašanjih, za katera so mladi še posebej zainteresirani.
113.	člen
Občani in delovni ljudje se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih glede na svoje interese in potrebe, delujejo po svojih 'statutih in programu Socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini.
114.	člen
Na pobudo organizacij Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikata in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij lahko .občinska skupščina in njeni organi organizirajo skupne sestanke ali posvetovanja delegacij organizacij združenega dela, delegacij krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in 'skupnosti zaradi obravnavanja določenih vprašanj, za katere so te zainteresirane.
115.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, ob pripravi družbenih dogovorov, ob volitvah delegacij, pri organiziranju konference delegacij, ob izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene i lastnine, na področju družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
116.	Člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge, ki jih delovni ljudje in • občani podajajo n§ konferencah, javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij.
117.	člen
Občinska skupščina In njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tudj tako, da jim pošiljajo gradiva, poročila in analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih.
118.	člen
Delegacije v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so dolžne ob sprejemanju svojih stališč in odločanju o posameznih vprašanjih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih organih in organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obravnavati in upoštevati mnenja, predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij.
VII.	KRAJEVNA SKUPNOST
119.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupraven način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem območju S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela. samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi, skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter delovni ljudje, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Delovni ljudje in občani v KS v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadbvoljujejo svoje določene osebne in skupne pojrebe,' odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov sodelujejo pri odh Čanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu Ljubljana in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
120.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih m samoupravnih organih, v krajevnih oi'Mnr/acijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in preko delegatov v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega'interesa-v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in inlbresov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim, telesom krajevne skupnosti.
121.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu mesta, za več naselij ali sosesk, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezane in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela mesta, več naselij ali sosesk ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugo krajevno skupnostjo ali del priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva.
122.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko.dajo:
—	krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva,
—	50 delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti, oziroma 5 °/o delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga združitev ali priključitev.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani iz območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključit; del območja druge krajevne skupnosti.
'Krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti uvesti na teh območjih, javno razpravo.
123.	člen
O ustanovitvi, združitvi ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti po predhodni razpraVi v organizaciji SZDL.
Zbori delovnih ljudi in .občanov veljavno sklepajo o teh vprašanjih, če je na njih navzočih 5 %> delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti oziroma z območja, za katerega je zbor sklican.
Sklep o ustanovitvi ali združitvi z drugo krajevno -skupnostjo sprejmejo zbori z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. Če o statusnih spremembah krajevne skupnosti sklepa več zborov delovnih ljudi in občanov, morajo vsi zbori sprejeti sklep v enakem besedilu.
124.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov, ki sklepa o ustanovitvi krajevne skupnosti skliče predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva.
125.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
126.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi Izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po’zaključku javne razprave izvrši organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta.
Statut sprejmejo delovni ljudje in občani na svojih zborih z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov.
Zbor veljavno odloča, če je navzočih toliko delovnih ljudi in občanov kot je to določeno v statutih krajevnih skupnosti.
127.	člen t
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	naloge in način dela organoV krajevne skupnosti,
—	način urejanja, odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in načrtov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način zbiranja in odločanja o uporab; sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,
—	vprašanja o katerih delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih odločajo na referendumu,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenja delovnih ljudi in občanov v njej.
128.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja m urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije splošnega ljudskega odp'ora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti.	*	-
129.	člen
Delovni ljudje v krajevni skupnosti sprejemajo programe in načrte razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
130.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje apiocemn sttup-nih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in načrta "razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih
organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, s sredstvi, ki se na podlagi družbenega načrta občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih' in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, z delom davkov, taks in drugih dajatev, s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča od stanovanjskih površin zbranih na območju krajevne skupnosti, .ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta, z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti in z drugimi sredstvi.
Delovni ljudje in občan; tudi sami prispevajo določena sredstva s samoprispevkom ali na drug način.
131.	člen
Občinska skupščina vsako leto določi višino sredstev od dohodka • od davkov, taks "fh drugih davščin, ki jih odstopa krajevnim skupnostim za uresničevanje njihovih nalog in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti.
Občinska skupščina zagotavlja iz proračuna tudi dopolnilna sredstva tistim krajevnim skupnostim, v katerih del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, samoprispevek, sredstva, ki jih odstopa občina po prvem odstavku tega člena, in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v programih razvoja krajevnih skupnosti.
132.	člen
Krajevne skupnosti s samoupravnim sporazumom določijo merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti pri sredstvih, ki jih občina zagotavlja iz proračuna, pri čemer upoštevajo potrebe manj razvitih obmpčij v občini.
133., člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana. Statut krajevne skupnosti določa postopek in način sprejemanja programa razvoja in finančnega načrta krajevne skupnosti.
>-	134. člen '
Krajevne skupnosti lahko združujejo svoja sredstva, razen sredstev, ki se namensko zbirajo v krajevni skupnosti, v posebnem samostojnem skladu.
Sklad ustanovijo s samoupravnim sporazumom krajevne skupnosti.
S sredstvi sklada razpolagajo delegati krajevnih skupnosti.
Sredstva se delijo po merilih, ki jih'sprejmejo delegati krajevnih skupnosti.
135.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko de-
lovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje lastnih skupnih-služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad delom teh služb.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih nalog.
VIII.	SKUPŠČINSKI SISTEM
136.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah m skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
137.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadev^ skupnega pomena za več .temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje ,v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom:
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in. društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ lahko oblikujejo skupno dplegacijo v skladu z zakonom1 oziroma odlokom občinske skupščine.
138.	člen
Če se med mandatnim obdobjem skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samo-
upravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom.
139.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije.
140.	člen
število delegatov, kj jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziropia skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
141.	člen	x
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi .interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
142.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacijo in temeljne samoupravne organizacije in skupnpsti ali družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje
delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje za njihovo
delo.
143.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
144.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevat) od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
145.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
146.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto, kadar opravlja funkcijo delegata v skupščini.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja-zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, • da odloči, ali naj se postopek nadaljuje, oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
IX.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1. Položaj in pristojnosti
147.	člen
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi SRS in zakonih.
148.	člen
V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska skupščina: določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine; sprejema družbeni načrt, proračun, predpise in druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; razpravlja o vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite; izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih-splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti or-g.yiov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; . i f ršuje politično kontrolo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev
samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo.
v	149. člen
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, tem statutu, zakonih in po drugih predpisih.
150.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, aa posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom.
2. Sestava in volitvi
151.	člen
V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani, organiziram v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah.
152.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimj interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
153.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
154.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 35 delegatov, od tega:
—	27 delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja gospodarstva;
—	2 delegata delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
—	1 delegat delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	2 delegata delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja prosvetnokultume dejavnosti;
—	2 delegata delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja socialno zdravstvene dejavnosti;
—	1 delegat delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnostih, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 25 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
155.	člen '
O določenih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
156.	člen
Način dela občinske skupščine in njenih organov, poslovanje z delegacijami in konferencami delegatov ter druga vprašanja v zvezi z delom občinske skupščine in njenih organov se uredi s poslovnikom.
3.	Pristojnosti in delo zborov
157.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
158 člen
Zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo statut občine in njegove spremembe,
—	dajejo soglasje k statutu mesta Ljubljana in njegovim spremembam,
—	sprejemajo poslovnik občinske skupščine, '
1— odločajo o vključitvi občine v skupnost občin,
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—	volijo in razrešujejo predsednika M člane izvršnega sveta,
—	volijo, imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, predstojnike upravnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—	ustanavljajo priznanja in nagrade občine.
159. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejemata odloke in druge splošne akte. ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj občine, družbene načrte občine in akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	uresničevanje z družbenimi načrti določene politike in načela za financiranje skupnih ih splošnih potreb v občim,
—	zaposlovanje in socialno varnost,
—	davčno politiko v občini,
—	proračun in zaključni račun proračuna občine,
—	razpis občinskega posojila,
—	ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in medsebojna razmerja delavcev ter plačevanje prispevkov tem skupnostim,
—	začasno ureditev vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti,
—	začasne ukrepe zopei organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti,
—	vprašanja politike in razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, gospodarjenja s prostorom in urbanističnega planiranja, varstva narave in človekovega okolja, izgradnje in ureditve naselij,
—	vprašanja iz področja ljudske obrambe, notranjih zadev in družbene samozaščite, varnost prometa, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
—	vprašanja kadrovske politike v občini,
—	druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu, krajevnih skupnostih in občini.
160. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbot na skupni seji določijo delegate, ki zastopajo občino v zboru občin v Skupščini SR Slovenije.
i	161. člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini tei skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega m družbenega življenja uveljavlja temeljna smer z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, ki so vsebovana v programih in družbenih načrtih občine, uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstva svoboščin in pravic človeka in občana družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
162.	člen.
Zbor združenega dela samostojno:
—	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter. o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge in priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov;
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini;
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov;
—	obravnava vpreašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta;
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
163.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno.
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter preučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so po-mpmbni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic. trgov, poti, parkov na območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predlbge skupščini mesta,
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede- postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
164.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
165.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva
•*
in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti teh zborov.
Pristojni zbori občinske sKupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
166.	člen
Pristojna zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti, ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta. ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
Ce'pristojni zbor ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejme besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora pride do usklajevalnega postopka, ki je določen s tem statutom.
167.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje .svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
168.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
169.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
170.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru. Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
■ Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
4.	Predsednik občinske skupSčihe in predsedniki zborov
•	171. člen
Občinska skupščina ima predsednika In enega ali več podpredsednikov.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpred-nike izmed delegatov v občinski skupščini, po prej opravljenem kandidacijskem postopku, na predlog občinske konference SZDL, s tajnim glasovanjem.
Kandidati so Izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov v skupščini.
Predsednik in podpredsedniki se volijo za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za to dolžnost.
172.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občino,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov,
—	skrbi, da se dela po skupščinskem, poslovniku, skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnikov občinske skupščine glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprejema stališča o drugih s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
—	podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi.
Ce je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, ki ga sam določi.
173.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog najmanj 5 delegatov tega zbora.
Predsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost.
174.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje. skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise In druge akte. ki Jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
175.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, dobi pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegatu, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo v tem primeru nima pravice glasovati.
5.	Sekretar skupščine
176.	člen
Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina posebno službo, ki jo vodi sekretar skupščine.
Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov. •
Organizacijo in delovno področje skupščinske službe podrobneje ureja odlok občinske skupščine.
6. Stalna in občasna delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
177.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov In drugih aktov, ki jih sprejemajo občinska skupščina In njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj Iz pristojnosti občinske skupščine.
178.	člen
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje ima naslednje stalne komisije kot družbene organe:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	svet za ljudsko obrambo,
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja,
—	statutarno pravno komisijo,
—	versko komisijo,
—	komisijo za ugotavljanje izvora premoženja,
—	komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delega-
Sestavo, naloge in način dela komisij določi občinska skupščina z odlokom.
180.	člen
S sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
181.	člen
Komisije in druga delovna telesa 'Občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziromg , njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo 1 družbenopolitične in druge organizacije v občini.
X.	IZVRSNI SVET
182.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske supščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
Izvršni svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov.
183.	člen
Izvršni svet:
—	skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine,
—	skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni načrt, proračun odloki in drugi akti občinske skupščine,
—	predlaga odloke in druge splošne akte iz prl-' stojnosti občinske skupščine,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov In drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji,
—	predlaga družbeni načrt občine,
—	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna.
— Izvršuje proračun občine,
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov In drugih splošnih aktov občinske skupščine, za katere je pooblaščen,
—	skrbi za izvrševanje sklepov ih smernic občinske skupščine in posameznih zborov,
—	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine,
—	nadzoruje delo občinskih upravnih organov,
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in tem statutu,
—	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in .spremlja njihovo delo,
—	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
—	predlaga ukrepe za Izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	odpravlja oziroma razveljavlja predpise upravnih organov, ki so v nasprotju s splošnimi akti občinske skupščine in predpisi, ki jih je sam izdal,
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom oziroma tem statutom.
184.	člen
Izvršni svet sestavlja predsednik in 10 članov.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, podpredsednike in člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta.
Ob izvolitvi članov Izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnike temeljnih občinskih upravnih organov.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so v skladu z ustavo lahko ponovno izvoljeni.
185.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta In izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila Izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
186.	člen
Izvršni svet dela in odloča o zadevah Iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
187.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet. sklicuje seje sveta in jim posreduje, skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet.
Predsednika v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča podpredsednik.
188.	člen
Člani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta, o njih obveščati delavce služb, katere vodijo, in

skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
189.	člen
Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
190.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenje o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
191.	člen
Pri izvrševanju Svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in 'skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organj so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
192.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
193.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, "katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt. katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Če občinska skupščina Izglasuje nezaupnico Izvršnemu svetu je ta dolžan odstopiti.
194.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, r^aj se obravnavajo posamezna politična vpraša^ nja v zvezi z delom izvršnega sveta.
195.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
XI.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
196.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko,
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo nadzorstvo in druge upravne zadeve, 'izdajajo izvršilne predpise in druge upravni akte,
—	spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo- pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij,
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine,
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
197.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z orga-nizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi .organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes, in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
198.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino m izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih Ugotovitvah ter dajejo predlogo za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave, i
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega pomena in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju m izvajanju politike, predlagajo' in izvajajo ustrezne ukrepe' ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja, občinski upravni organi sodelujejo s ternj skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. še posebej o zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino." '
,	199. člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki kot temeljni upravni organi in drugi upravni organi.
Temeljni občinski upravni organi so:
1.	oddelek za gospodarstvo
2.	oddelek za gradbene in komunalne zadeve
3.	oddelek za družbene službe in splošne zadeve
4.	davčna uprava
Druge upravne organe in službe ustanovi občinska skupščina na predlog izvršnega sveta z odlokom in hkrati določi področja dela upravnih organov.
200.	člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
201.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji je dolžan dati odgovor.
202.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovatf kot tajnost, oziroma, da se ne smejo objaviti.
203.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zapletenost in obseg nalog teh organov.
XII.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
204.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
205.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
206.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.	'
Predpis ali splošni akt, pri katerega sprejemanju sodelujeta zbora enakopravno, je sprejet, če ga zbora sprejmeta v enakem besedilu.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.	_ '
207.	člen
Če sc zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ah drugega splošnega akta ali če predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo. V komisijo izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne 'skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. ‘ •
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega ireda.
Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu obeh zborov pa lahko že prej. Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda.
Če predlog začasnega ukrepa v pristojnih zborih ni sprejet v enakem besedilu se ta predlog obravnava na skupni seji vseh zborov.
Začasni ukrep velja, če je zanj glasovalo na skupni seji 2/3 navzočih delegatov.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
208.	člen
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
, 209. člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
210.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati istega dne, ko je bil objavljen.
211.	člen
Predpis in drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, 'če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XIII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
212.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
213.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih, ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela. krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizaciji so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
214.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne Ijudj in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
Vgi predpisi in drugi splošni akti občinske skupščine se razen v Uradnem listu SR Slovenije lahko objavljajo tudi na krajevno ottičajen način.
215.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe, za obveščanje javnosti.
216.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali še ne smejo objaviti.
217.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—	podatki o organizaciji civilne zaščite,
—	podatki o strateških objekti,
—	podatki o opremi splošnega ljudskega odpora.
218.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so lahko navzoči na sejah občinske skupščine, razen kadar so se.ie tajne in v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo pri delu skupščine.
219.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države m z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIV.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
220.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnifi in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
221.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
222.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postav) vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izrečv javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa pravilnik.
223.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, preučiti navedbe o pobudi ter ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
224.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XV.	PRIZNANJE OBČINE
225.	člen
Naslov častnega občana občine Ljubljana Moste-Polje se lahko podeli osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek občine, za njeno povezavo z drugimi občinami ali za izredne dosežke na posameznih področjih družbenega in gospodarskega življenja v občini.
O podelitvi naslova častnega občana odloča občinska skupščina na slavnostni seji vseh zborov.
Naslov častnega občana se podeli s posebno listino.
226.	člen
V spomin na zmagovito narodnoosvobodilno borbo in da bi se ohranile njene junaške tradicije lahko občinska skupščina podeli domicil posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, ali drugim organom in organizacijam iz NOB, ki so imele poseben pomen za občino.
O podelitvi domicila sklepa občinska skupščina na skupni seji vseh zborov enoti pa se izroči spominska listina, lahko pa tudi zastava ali spominski trak.
227.	člen
Občinska skupščina podeljuje vsako loto priznanja in nagrade, za pomembne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela.
Priznanja in nagrade ustanovi občinska skupščina s posebnim odlokom.
XVI.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI TER DRUGIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
228.	člen
■ •
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Ljubljana Moste-Polje z mestom Ljubljana in drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi skupnostmi in organizacijami v skladu z ustavo, statutom mesta Ljubljane, s tem statutom in družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi in organizacijami razvijajo. spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
1.	Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
229.	člen
Zaradi odločanja o uresničevanju določenih skupnih interesov, pravic in dolžnosti skupnega pomena za delovne ljudi in občane na območju mesta Ljubljane, se občina Ljubljana Moste-Polje z občinami Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik združi v skupnost občin in posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljana, ki ji poverja izvrševanje pravic in dolžnosti občine, ki so skupnega pomena.
Pravice in dolžnosti ^kupnega pomena za delovne ljudi in občane v mestu Ljubljana so določene s statutom mesta Ljubljane, ki ga kot skupni dogovor združenih občin po javni razpravi sprejme Skupščina mesta Ljubljane v soglasju z občinskimi skupščinami.
230.	člen
S samoupravnim sporazumom občine združujejo sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb v mestu Ljubljana skladno z obsegom zadev, kj so jih poverile mestu.
231.	člen
Občinska skupščina sodeluje z mestom Ljubljana tudi tako, da v zbor združenega dela in v zbor občin mestne skupščine pošilja svoje delegate iz ustreznih zborov v skladu s statutom mesta, odlokom mestne skupščine in poslovnikom občinske skupščine.
232.	člen
Zbor občin mestne skupščine, poleg zadev, ki jih kot pravice in dolžnosti opravlja po statutu mesta, usklajuje in obravnava tudi naslednje zadeve iz pristojnosti občin:
—	usklajevanje sredstev za splošno in skupno porabo v Ljubljani,
—	davčno politiko,
—	problematiko socialnega varstva in varstva borcev NOV,
—	gospodarjenje s stavbnim zemljiščem in prispevkom za uporabo mestnega zemljišča,
—	problematiko razvoja krajevnih skupnosti.
Zbor občin obravnava tudi vse predloge in pobude,
ki mu jih poda katerikoli zbor občinskih skupščin.
.233. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi.
Prj uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter tako zagotov-Ijajo enotno politiko v mestu in občinah,
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov,
—	sodelujejo pri sestavljanju programov dela mestne skupščine in njenih organov.
Za uspešno reševanje vprašanj, ki imajo pomen za občine in rpesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s skupščino mesta in njenimi organi 'tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izvajajo skupne akcije ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
2.	Medobčinsko sodelovanje
234.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena m za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Ljubljana Moste-Polje ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih.
235.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje sodeluje tudi z drugimi občinami in z njimi navezuje prijateljske stike na lastno pobudo ali na pobudo občine, s katero naj bi sodelovala.
O pobratenju z drugo občino ali vzpostavitvi trajnega sodelovanja in prijateljskih stikov odloča občinska skupščina na skupni seji vseh zborov.
O prijateljskem ali bratskem sodelovanju med občinami se lahko sprejme posebna slavnostna listina.
3.	Sodelovanje občine s SR Slovenijo
236.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila
•	in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
237.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slo-
•	venije tudi tako, da v zbor združenega dela in v zbor občin republiške skupščine delegira svoje delegate v skladu z ustavo, z republiškim zakonom in s poslovnikom občinske skupščine.
238.	člen
Predsednik skupščine ugotovi kateri zbor' občinske skupščine je pristojen za obravnavo vprašanja, ki je na dnevnem redu zbora občin, za sprejem mnenj, stališč in predlogov ter za delegiranje delegata.
XVII.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
239.	člen	,
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
240.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini. .
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
241.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščin; predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta ie sprejeta, če zanjo glasuje 2/3 delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (	242. člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo bitj izdani najkasneje do 31. decembra 1974.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpis; občinske skupščine in njenih organov.
243.	člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo, pravice in dolžnosti občinske skupščine, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova občinska skupščina.
Občinski upravni organi nadaljujejo z delom v okviru svojih pristojnosti,, ki jih imajo po obstoječih predpisih.
244.	člen
Ta statut začne veljati z dnem razglasitve.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Moste-Polje. objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 17/70 z dne 20. maja 1970.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1 r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
663.
Na podlagi 8. alinee 168. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 12. junija 1974 sprejel
SKLEP
o	razdelitvi sredstev, ki so v postavki »socialne pomoči« proračuna občine Mozirje, kot dotacija krajevnim skupnostim na območju občine Mozirje namenjene za enkratne socialne pomoči
I
Iz sredstev v poglavju 04 — socialno skrbstvo iz postavke »socialne pomoči« v proračunu občine Mozirje za leto 1974 se izloči 15.000 dinarjev za enkratne socialne intervencije osebam, ki zaidejo v kritičen socialni položaj in se za te namene razdelijo na krajevne skupnosti v občini Mozirje.
II
Na. podlagi odločbe iz prejšnje točke se sredstva razdelijo takole:
dinarjev
1.	Krajevna skupnost Mozirje	2.900
2.	Krajevna	skupnost	Nazarje	1.000
3.	Krajevna	skupnost	Rečica	1.950
4.	Krajevna	skupnost	Šmartno	ob	Dreti	700
5.	Krajevna skupnost Gornji grad	1 2.550
6.	Krajevna	skupnost	Ljubno ob	Savinji	2.700
7.	Krajevna	skupnost	Luče	2.250
8.	Krajevna	skupnost	Solčava	950
Skupaj	15.000
III
Namenska sredstva za krajevne skupnosti iz prejšnje točke dodeli oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje najkasneje do 30. IX. 1974 z enkratnim nakazilom.
IV
Ta šklep .velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-13/74-2/1 Mozirje, dne 31. maja 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje .
Hubert Herček 1. r.
t
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE
664.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 18. junija 1974 sprejela
ZAČASNI POSLOVNIK občinske skupščine Slovenske Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika ureja delo občinske skupščine Slovenske Konjice in njenih teles.
2.	člen
Poleg določil tega poslovnika se do sprejetja stalnega poslovnika smiselno uporabljajo določbe dosedanjega poslovnika Skupščine občine Slovenske Konjice, kolikor niso v nasprptju z ustavo SRS, statutom občine, zakoni in tem poslovnikom.
3.	člen
Občinska skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4.	člen
Občinska skupščina dela stalno razen v času letnega odmora.
Letni odmor traja vsako leto od 1. julija do 31. avgusta.
Predsednik občinske skupščine lahko tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov, predsednik zbora, komisije ali odbora pa' sejo teh teles, če to terja posebna potreba.
5.	člen
Delo občinske skupščine je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi skupščina ali njeno telo tako odloči.
6.	člen
Občinska skupščina ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini * grb Socialistične republike Slovenije, okrog njega pa napis, Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Slovenske Konjice.
Pečat hrani sekretar skupščine.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
7.	člen
Delovni ljudje in občani občine Slovenske Konjice izvršujejo v skladu z ustavo SR Slovenije in statutom občine, funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve po svojih delegatih v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru občinske skupščine Slovenske Konjice.
Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristojnosti zborov praviloma enake pravic in dolžnosti.
8.	člen
Opravljanje funkcije'' delegata v zborih občinske skupščine, v njenih delovnih telesih in drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov je brezplačno.
Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije na sejah občinske skupščine in na sejah komisij občinske skupščine in njenih zborov izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov po določilih samoupravnih aktov organizacije oziroma skupnosti, ki je delegata poslala v zbor občinske skupščine oziroma po sporazumu, ki so ga sklenile organizacije, katere oblikujejo konferenco delegacij.
. Za opravljanje drugih funkcij za občinsko skupščino določi višino in način povračila dejanskih stroškov z odlokom občinske skupščine. Višino nadomestil za funkcionarje, ki v skupščini opravljajo stalno dolžnost, določi v skladu z veljavnim družbenim dogovorom občinska skupščina ali telo, ki ga skupščina pooblasti.
9.	člen
Delegat sodeluje v delu občinske skupščine, njenega zbora ali delovnih teles v okviru pooblastil njegove delegacije oziroma konference delegacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, katera je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij, izhajajoč, iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe. Pri opredeljevanju in glasovanju je delegat samostojen.
Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. O tem je dolžan poročati in dajati ustrezna pojasnila tudi na zboru delovnih ljudi.
10.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost vselej in pravočasno udeleževati se sej in opravljati druge naloge po sklepih občinske skupščine ali njenih delovnih teles.
če po določitvi, za delegata ta naknadno ugotovi, da se zaradi nujne zadržanosti delegat ne more udeležiti seje ali drugega sestanka ali dela, mora to nemudoma sporočiti svoji delegaciji, da ta določi drugega delegata.
če nastopi zadržanost delegata neposredno pred sejo, sestankom ali drugim delom in določitev drugega delegata ni več možna, mora delegat to z navedbo razloga sporočiti svoji delegaciji in občinski skupščini.
Delegati družbenopolitičnega zbora moraj p vnaprej ali takoj ko je mogoče opravičiti nujne izostanke samo sklicatelju.
11.	člen
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo neposredno pred začetkom seje, za katero jih je delegacija delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pooblastilo svoje delegacije oz. konference delegacij.
Komisija iz prvega odstavka pregleda predložena pooblastila ter zaradi ugotovitve sklepčnosti o tem poroča zboru, oziroma predsedujočemu.
Potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora pregleda komisija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oz. za posameznega delegata pred prvo sejo, ko prične opravljati delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji.
Delegati morajo opravljati delegatsko funkcijo le po predhodni verifikaciji pooblastila.
12.	člen
Delegati imajo ob predložitvi pooblastila svoje delegacije pravico pregledati pri predlagatelju zadeve, ki so na dnevnem redu seje skupščine ali zbora, ter gradivo in spise, ki so z zadevo v zvezi; od predstojnika upravnega organa ali drugega predlagatelja pa lahko zahtevajo tudi dopolnilne informacije ali pojasnila.
13.	člen
Delegat ima pravico v svojem zboru predlagati:
—	izdajo odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov, odločb, sklepov in priporočil s področja zbora in amandmajev k predlogom teh aktov;
—	obravpavanje vprašanj s področja zbora in vprašanj, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti ali organizacije s področja zbora;
—	obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na delo občinskih upravnih organov in na izvrševanje predpisov s področja zbora v občini;
—	da zbor o vprašanjih, pri katerih odločanju ne sodeluje, ki pa imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog, predlaga drugemu pristojnemu zboru svoja stališča in predloge, da o njih razpravlja in določi stališča;
—	izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev, ki se volijo na seji njegovega zbora ali na skupni seji zborpv, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov;
—	izvedbo ankete o vprašanjih s področja zbora.
14.	člen
Delegat ima pravico postaviti ustno ali pismeno izvršnemu svetu in predstojnikom občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihovih pristojnosti, predsedniku skupščine, predsednikom zborov in komisij ali drugih te- » les pa vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Na vprašanja da odgovor po možnosti še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstojnik ustreznega upravnega organa oz. predsednik občinske skupščine, zbora ali delovnega telesa, če pa to ni mogoče, .pa se odgovor pripravi do prve prihodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji.
Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pismeni, delegat pa je upravičen' zahtevati pismeni odgovor tudi, če je bilo na vprašanje odgovorjeno že na isti seji.
15.	člen
Ko dobi delegat odgovor na vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.
Ce delegat z odgovorom na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da se vprašanje postavi kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje.
16.	člen
Da bi mogli biti delegati zbdra združenega dela in zbora krajevnih skupnosti zaradi opravljanja dolžnosti zadostno obveščeni o splošnih vprašanjih politike na vseh področjih dejavnosti občinske skupščine, o delu skupščine same, njenih zborov, komisij in drugih delovnih teles, o delu izvršnega sveta in o delu občinskih upravnih organov, jim mora biti na sedežu delegacije 'ali konference delegacij vselej na razpolago gradivo ae seje občinske skupščine, zbora ali delovnega telesa, v katerem so sodelovali delegati te delegacije.
Na sedežu občinske skupščine je vsem delegatom na razpolago za vpogled tudi gradivo za druge seje, v katerih delegati posamezne delegacije niso sodelovali in zapisniki sej, za zamotanejša vprašanja pa lahko tudi zahtevajo strokovno pomoč ustrezne skupščinske službe.
17.	člen
Ce je gradivo za sejo ali določen spis ali publikacija označen za državno ali uradno tajnost, mora delegat to upoštevati ter odgovorja kot uradni oseba za kršitev uradne tajnosti.
18.	člen
Delegat uživa v skupščini imuniteto tako, kot je določeno v 167. členu ustave SR Slovenije.
Zakon določa, v katerih primerih in po kakšnem postopku je možno delegata odpoklicati.
Delegat ima v skupščini pravico odstopiti.
III.	SKLICANJE SEJ
a) Skupna seja vseh zborov
19.	člen
Občinska skupščina zaseda na skupni seji če tako določa zakon, oziroma če zbori občinske skupščine sklenejo, da bodo zasedali na skupni seji (145. člen statuta občine).
b) Seje zborov
20.	člen
/
Zbori delajo na sejah in odločajo z glasovanjem.
Zbori lahko sklenejo, da bodo na skupnem zasedanju obravnavali vprašanja o katerih odločajo enakopravno ali imajo zanje skupen pomen.
Na skupnem zasedanju glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
21.	člen
Sejo zbora skliče predsednik, na lastno pobudo, po sklepu zbora naimanj petine delegatskih mest na predloe delovnega telesa zbora ali občinske skupščine, predsedrvka skupščine in predsednikov zborov ali na ' predlog izvršnega sveta.
22.	člen
Prve seje zborov skliče predsednik občinske skupščine preteklega sklica, vodi pa jo db izvolitve predsednik zbora naj starejši na seji navzoči delegat.
23.	člen
Na prvi seji zborov se izvoli komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki ima predsednika in dva člana.
24.	člen
Gradivo na sejo zbora mora biti poslano delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in delegacijam krajevnih skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora -najmanj 10 dni pred dnem, ki je določen za sejo.
Vabilo za sejo zbora se s predlogom dnevnega reda in z gradivom pošlje delegačijam zbora združenega dela, delegacijam krajevnih skupnosti in delegatom družbenopolitičnega zbora.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora izjemoma skliče sejo zbora tudi v krajšem roku.
V	primeru iz prejšnjega odstavka delegati prvo sklepajo o tem ali obstoje razlogi za skrajševanje rokov za sklic seje. Ce ugotove, da razlogi niso utemeljeni, določijo datum zasedanja zbora, na katerem bodo obravnavali zadeve zaradi katerih je bila sklicana seja z rokom krajšim od 10 dni.
25.	člen
O sklicu in predlogu dnevnega reda seje zbora obvesti predsednik zbora predsednika občinske skupščine.
26.	člen
Preden postavi predsednik zbora vprašanje na dnevni red seje zbora- ga praviloma pošlje pristojnemu delovnemu telesu zbora oziroma občinske skupščine.
Poročilo delovnega telesa zbora oziroma občinske skupščine se pošlje hkrati s sklicem seje.
IV.	DNEVNI RED
27.	člen
Dnevni red za skupno sejo zborov predlaga predsednik občinske skupščine, dnevni red za sejo zbora pa predsednik zbora. '
Pri pripravah dnevnega reda za skupno sejo zborov se predsednik občinske skupščine posvetuje s predsedniki zborov, pri pripravah dnevnega reda za sejo zbora pa se predsedniki zborov posvetujejo s predsedniki delovnih teles zborov.
28.	člen
Predsednik občinske skupščine kakor tudi predsedniki zborov dajo na dnevni red seje, ki jih sklicujejo, vprašanja zaradi katerih je bilo predlagano, da se -?ja skliče, kakor tudi vsa druga vprašanja, ki so jih do sklica seje predlagali predlagatelji, ki so s statutom ali poslovnikom pooblaščeni, da predlagajo, da se določeno vprašanje postavi na dnevni red skupne seje zborov ali na sejo zbora.
Pri sestavljanju dnevnega reda predsednik skupščine oziroma predsednik zbora upoštevata predloge in iniciative dane s strani občinskega izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, združenih organizacij in drugih samoupravnih organizacij ter občanov.
29.	člen
Predlogi za vključitev posameznih vprašanj za dnevni red se dajejo za skupno sejo zborov predsedniku skupščine, za sejo zbora pa predsedniku zbora.
30.	člen
Dnevni red skupne seje vseh'zborov oziroma zbora se določi na predlog predsednika na začetku seje.
Na vsaki seji mora biti pravjloma prva točka dnevnega reda posvečena obravnavi poročila o izvršitvi sklepov prejšnje seje.
Praviloma mora biti na vsaki seji predvidena točka za postavljanje delegatskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje. /
31.	člen
Vsak delegat lahko tudi na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red vendar mora utemeljiti nujnost predloga.
Tudi predstavnik izvršnega sveta, kakor tudi predstavnik delovnega telesa lahko na seji predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red. vendar mora prav tako obrazložiti nujnost predloga.
Na seji se razpravlja najprej o nujnosti predloga.
V.	VODSTVO SEJ IN UDELEŽBA NA SEJAH
32.	člen
Skupno sejo zborov vodi predsednik, sejo zbora pa predsednik zbora. Pri ‘vodenju seje jim pomagajo podpredsedniki.
Skupno 'zasedanje dveh ali več zborov vodi na podlagi dogovora predsednik enega izmed zborov.
33.	člen
Kadar sta predsednik in podpredsednik odsotna, se izvoli na seji enega izmed delegatov, ki naj sejo vodi in enega, ki naj mu pri tem pomaga. V takem primeru prične sejo najstarejši na seji navzoč delegat in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo sejo vodil.
Podpredsednik oziroma delegat, ki pomaga predsedujočemu pri vodenju seje, vodi sejo v času ko predsedujoči kot delegat dobi besedo in sodeluje v razpravi.
34.	člen
Vsi delegati imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na seji in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
O prisotnosti delegatov na seji se vodi evidenca na podlagi pooblastil delegacij katerih delegati so. Pooblastila zbere strokovna služba občinske skupščine.
Prisotnost delegatov na seji družbenopolitičnega zbora se ugotavlja na podlagi prezenčne liste, ki jih izpolnijo delegati in pred začetkom seje izroče predsedniku zbora.
Predsednik pred pričetkom seje ugotovi ‘ali obstaja kvorum za delo zbora. Skupna seja zborov je
sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov vsakega zbora.
Seja zbora je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov zbora.
35.	člen
Na seji lahko brez pravice odločanja sodelujejo:
—	predsednik in člani izvršnega sveta;
—	predstavniki izvršnega sveta, ki niso člani izvršnega sveta;	•|
—	funkcionarji upravnih organov kadar je na dnevnem redu seje obravnava aktov ali vprašanj, ki spadajo v njihovo delovno področje;
—	predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih, delovnih in drugih organizacij, znanstveni, strokovni in drugi javni delavci;
—	predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, kadar so povabljeni na sejo, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih.
36.	člen
Govornikom daje besedo predsednik.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti, da govornika pri govoru nihče ne ovira.
37.	člen
Govornik sme govpriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.	,
Če se govornik oddalji od vprašanja,. ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik pozvati naj se drži dnevnega reda.
Če se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besedo.
38.	člen
Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava in vse do njenega zaključka.
Predsednik daje delegatom besedo praviloma po vrstnem redu kot so se prijavili.
Picdsednik da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o prekršit vi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda, ali zato, da bi popravil svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati, dalj kot 10 minut.
Če je delegat zahteval besedo zaradi prekršit ve poslovnika ali prekršitve dnevnega reda, mu predsednik takoj da pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, se odloči o vprašanju brez obravnave.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike. •
39.	člen
Na seji se lahko na predlog predsednika ali delegata. ki ga podpre 10 drugih — delegatov, odloči, da sme govornik govoriti o ’ istem vprašanju le enkrat in določi čas trajanja govorov.
VI.	POTEK SEJE
40.	člen
Ko začne sejo, lahko da predsednik, pred prehodom na dnevni red. kratka sporočila v zvezi z delom seje in z drugimi predhodnimi vprašanji.
Predsednik obvesti delegate tudi o tem, kdo je bil vabljen na sejo in kateri delegati so opravičili svojo odsotnost.
41.	člen
Na začetku se je ugotovi predsednik skupne seje vseh zborov oziroma predsednik seje zbora, ali je skupna seja vseh zborov oziroma 'Seja zbora sklepčna. Ce je podan dvom v sklepčnost seje lahko predsednik odredi ugotavljanje prisotnosti po delegatskih mestih.
42.	člen
Ko je sprejet dnevni red, se preide na obravnavo vpraSanj po vrsti, kot so v sprejetem dnevnem redu.
Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava predno se o njem odloči, razen če je v tem poslovniku določeno, da se odloča brez obravnave.
43.	člen
V času seje se lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda, če za to obstoje razlogi in če se delegati s tem strinjajo.
O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda se odloča brez razprave.
44.	člen
Obravnava posameznih vprašanj je lahko enotna ali razdeljena v dve fazi — splošno obravnavo in obravnavo o podrobnostih.
Med splošno obravnavo se o predlogu načelno razpravlja in lahko dajejo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki so dane v predlogu.
Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja o predlogu po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če seja tako sklene pa tudi o posameznih členih oziroma točkah.
Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja tudi o amandmajih k predlogu.
45.	člen
Na začetku obravnave vsakega vprašanja, ki je na dnevnem, redu, lahko predlagatelj da obrazložitev ali dopolnilna pojasnila.
Za tem dobe besedo delegati in drugi udeleženci seje, ki so se priglasili k besedi.
Predsednik skupne seje oziroma predsednik seje zbora daje besedo delegatom in drugim udeležencem na seji po vrstnem redu, kakor so se prijavili.
46.	člen
Vsako vprašanje se obravnava dokler je zanj kaj priglašenih govornikov.
Obravnavo sklene predsednik, ko ugotovi, da ni več govornikov.
47.	člen
Predsednik lahko sejo prekine in določi dan in čas ko se seja nadaljuje.
Predsednik prekine sejo. kadar je to s poslovnikom določeno, zaradi tega, ker ni kvoruma, zaradi pozne ure. zaradi potrebnega odmora, zato da se opravijo potrebne konsultacije in zberejo potrebna mišljenja, kakor tudi v drugih primerih, kadar to delegati sklenejo.
Če je seja prekinjena zaradi tega, ker ni kvoruma in tudi ko se seja nadaljuje kvoruma ni, predsednik sejo zaključi.
48.	člen
O vprašanjih, ki se-obravnavajo na skupni seji vseh zborov oziroma na sejah zborov, se lahko sprejemajo akti skupščine občine iz delokroga skupne seje vseh zborov oziroma delokroga posameznega zbora.
Če vprašanje, ki se obravnava, ne zahteva sprejem akta, sklepa ali smernic, se lahko Obravnava konča s prehodom na naslednjo točko dnevnega reda.
49.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda skupne seje vseh zborov oziroma seje zbora, predsednik skupne seje vseh zborov oziroma zbora zaključi sejo.
VII.	ODLOČANJE
50.	člen
Za odločanje na skupni seji vseh zborov je potrebna navzočnost večine delegatov vsakega zbora.
Za odločanje na seji zbora je potrčbna navzočnost večine delegatov v zboru.
Če predsednik skupne seje .vseh zborov oziroma seje zbora dvomi ali je na seji navzočih potrebna večina delegatov, odredi ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih.
51.	člen ‘
Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov, razen če je z zakonom ali občinskim statutom določeno, da je potrebna za odločitev večina vseh delegatov.
52.	člen
Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoj glas.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut.
53.	člen
Glasovanje je praviloma javno.
Delegat glasuje tako, da se izjavi »za predlog« »proti predlogu« a}i pa se »vzdrži« glasovanja.
Glasovanje je istočasno — z dvigom roke ali na drugi način ali z izjavljanjem vsakega posameznega delegata.'
54.	člen
Glasovanje z dvigom roke ali na drugi način se opravi tako, da predsednik pozove delegate, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in nazadnje, ali se kdo vzdrži glasovanja.
55.	člen
Po delegatskih mestih glasujejo delegati, če tako določi predsednik zbora, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja, ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre še najmanj 10 drugih delegatov.
Po delegatskih mestih se glasuje tako, dh se pokliče delegatsko mesto, navzoči delegat pa se izjavi »za«, »proti« ali pa se »vzdrži« glasovanja.
Ko je klicanje delegatov po delegatskih mestih končano, se znova pokličejo delegatska mesta, za katera v seznamu ni zaznamovano, da so delegati delegirani na to delegatsko mesto, glasovali.
Klicanje delegatskih mest opravi na skupni seji vseh zborov oziroma v posameznem zboru sekretar občinske skupščine.
56.	člen
O predlogih, danih na seji, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani.
O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov, na katere se nanašajo.
Če je na posamezen člen danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj' odstopa od prvotnega predloga in po tem kriteriju o nadaljnjih amandmajih.
Če je dan amandma na amandma, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan na amandma.
57.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen, oziroma razglasi, kateri kandidati so izvoljeni.
VIII.	ZAPISNIK
58.	člen
O delu na skupni seji vseh zborov oziroma o delu posameznega zbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani na seji, in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Delegat, ki je na seji zastopal posebno mnenje, lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi sekretar občinske skupščine.
Sklepe je treba poslati delegatom skupne seje vseh zborov oziroma delegatom zbora skupno s sklicem naslednje seje.
59.	člen
Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave.
Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik; v zapisniku, ki je bihsprempmen, pa se na koncu besedila vpišejo sprelete spremembe.
Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik zbora podpišeta predsednik zbora in zapisnikar, zapisnik skupne seje vseh zborov pa podpišeta predsednik skupščine in zapisnikar.
6Q. člen
Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora oziroma skupne seje vseh zborov skrbi sekretar občinske skupščine.	A
61.	člen
O delu na seji zbora oziroma skupne seje vseh zborov se vodijo tudi dobesedni zapisniki (sejni zapiski).
Delegat, katerega govor, poročilo ali izjava je v sejnih zapisnikih, lahko pred njihovo objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil.
V dvomljivih primerih odloči o popravku sejnih zapiskov predsednik zbora oziroma predsednik skupne seje vseh zborov.
IX.	DOLOČBE O POSTOPKU PRI VOLITVAH a) Splošne določbe
62.	člen
Glasovanje pri volitvah ali razrešitvah funkcionarjev, ki jih volijo ali imenujejo vsi zbori enakopravno oziroma posamezni zbori, je praviloma javno. Tajno se glasuje, če to določa zakon ali ta poslovnik ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre še najmanj deset drugih delegatov.
63.	člen
Tajno se voli in razrešuje z glasovnicami.
Na glasovnici morajo biti napisana imena kandidatov. ki so predlagani za izvolitev. Predlagani kandidati morajo biti napisani po vrsti, kot so bili predlogi izročeni predsedniku zbora. Pred imenom vsakega kandidata oziroma pri kandidatnih listah pred imenom kandidata za predsednika mora biti zaporedna številka.
Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in barvo in morajo biti overjene s pečatom skupščine občine.
64.	člen
Pri tajnem glasovanju pomaga predsedniku določeno število^ delegatov, ki jih določi skupna seja vseh zborov oziroma zbor ha predlog predsednika.
V primerih, ko zakon določa poseben način poteka tajnih volitev na skupni seji ali v posameznem zboru, se uporabljajo določbe zakona.
65.	člen
Delegat glasuje za predlaganega kandidata oziroma kandidatno listo tako, 'da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata oziroma pred , kandidatno listo.
Delegat glasuje proti predlaganemu kandidatu oziroma kandidatni listi tako, da prečrta tekočo številko ali ime kandidata oziroma kandidatno listo.
Neveljavna. je glasovnica, iz katere se odločitve delegata ne da ugotoviti.
66.	člen
Po glasovanju vseh navzočih delegatov predsednik zbora objavi, da je glasovanje končano.
Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Predsednik ugotavlja rezultat glasovanja in objavi, koliko delegatov- je glasovalo koliko od njih za posamezne predloge, koliko proti in koliko je neveljavnih glasovnic.
67.	člen
Pri razrešitvah se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah (43. do 47. člen).
68.	člen
Ce noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri glasovanju o razrešitvi se ne glasuje ponovno.
Pred ponovnim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge ali kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidate oziroma kandidatne liste, če predlog kandidature ni bil umaknjen, kot tudi za nove kandidate oziroma kandidatne liste, če so bili pozneje predlagani.
b) Posebne določbe o postopku pri volitvah
1.	Volitve predsednika in podpredsednika občinske skupščine
. .	69 člen
Kandidata za predsednika občinske skupščine predlaga občinska konferenca SZDL.
Predlog kandidature za predsednika občinske 1 skupščine mora biti pismen in mora biti obrazložen.
' Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka.
Predlog se pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij, delegacijam krajevnih skupnosti, ki pošiljajo de.egate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora obenem s sklicem seje.
Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature še ustno obrazložiti.
70.	člen
Za predlaganje kandidata za podpredsednika ov činske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika občinske skupščine.
71.	člen
Volitve predsednika občinske skupščine in podpredsednika občinske skupščine — se opravijo na skupni seji vseh zborov občinske skupščine.
Volitve se lahko opravijo, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora.
72.	člen
Volitve vodi predsedujoči, pri delu pa mu pomagajo trije na seji izvoljeni delegati in/sekretar občinske skupščine.
73.	člen
Delegat glasuje za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Olasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako. da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval.
74 člen
Izid glasovanja se ugotovi tako-
1.	da se ugotovi število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine;
2.	da se ugotovi, koliko je bilo delegatov od vsakega zbora navzočih na skupni seji;
3.	da se ugotovi, kolikim delegatom vsakega zbora so bile izročene glasovnice;
4.	da se ugotovi, koliko delegatov vsakega zbora je glasovnice oddalo;
5.	da se ugotovi, koliko delegatov vsakega zbora je glasovalo za kandidata za predsednika oziroma za kandidata za podpredsednika in koliko glasovnic je neveljavnih.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamih delegatov za vsak posamezen zbor občinske skupščine in med številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
75. člen
Izvoljen je tisti kandidat, ki je prejel več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru občinske skupščine.
V	76. člen
Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči na skupnem zasedanju, kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine.
77.	člen
Ce ni prišlo do izvolitve kandidata za predsednika oziroma za podpredsednika skupščine, se opravijo nove volitve predsednika oziroma podpredsednika skupščine.
Na ponovjjih volitvah iz prejšnjega odstavka se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem poslovnikom.
78.	člen
Določbe o volitvah predsednika in podpredsednika občinske skupščine se smiselno uporabljajo tudi za volitve predsednika in namestnika predsednika posameznega zbora.
\
2.	Volitve izvršnega sveta
79.	člen
Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL.
Za predlaganje kandidata veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine.
,	80. člen
Volitve kandidatov za predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta občinske skupščine se opravijo na skupni seji vseh zborov občinske skupščine.
Volitve se lahko opravijo, če je na skupni seji vseh zborov navzočih večina delegatov vsakega zbora.
81.	člen
Glasovanje pri volitvah za predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta občinske skupščine je tajno in se opravi po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju.
82.	člen
Po končanem glasovanju v vseh zborih občinske skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o predlaganem kandidatu za predsednika izvršnega sveta za vsak zbor .posebej.
Kandidat za predsednika, podpredsednika oz. člana izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora.
83.	člen
Občinska skupščina voli predsednika in člane izvršnega sveta ter imenuje izmed članov izvršnega sveta predstojnike temeljnih upravnih organov, na podlagi predložene liste.
O listi se glasuje v celoti tako, da se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej.
Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora.
3.	Volitve stalnih teles občinske skupščine
84.	člen
Predsednika irr člane stalnih teles občinske skupščine volijo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno.
Volitve se opravijo na skupnem zasedanju vseh treh zborov, ali na ločenih sejah zborov občinske skupščine, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora.
85.	člen ,
Na skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine se volijo komisije občinske skupščine v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika komisije še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se,voli.
Posamični člani komisij se volijo po posamičnih predlogih.
86.	člen
Posamezne spremembe v sestavi komisij lahko opravi občinska skupščina na skupnem zasedanju vseh treh zborov, lahko pa tudi vsak zbor na ločeni seji.
87.	člen
Po istem postopku, ki je določen v prejšnjih členih, lahko občinska skupščina na skupnem zasedanju vseh zborov ali njeni zbori na ločenih sejah, razrešijo komisijo v celoti, ali posamezne njene člane.
88.	člen
Kandidatno listo za izvolitev skupnih komisij občinske skupščine predlaga komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Predstavnik komisije za volitve in imenovanja ima pravico na skupnem zasedanju ali na ločeni seji obrazložiti predlog.
Predlogi kandidatne liste ali predlog za posamezne kandidate se izročijo predsedniku skupščine.
Vsi predlogi se pošljejo delegacijam oziroma konferencam delegacij skupno z ostalim gradivom za sejo skupščine.
89.	člen
Volitve komisij so praviloma javne. V primeru, če to zahteva en delegat, ki ga podpre najmanj še 10 delegatov, so volitve tajne.
90.	člen
Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje in se ugotavljajo rezultati glasovanja po posameznih zborih.
Pri javnem glasovanju se uporabijo določbe tega poslovnika o javnem glasovanju.
Ce se volitve opravijo tajno, se glasuje po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju.
91.	člen
Komisija, ali posamezni član, je izvoljen, če je za kandidatno listo oziroma posameznega kandidata glasovala večina navzočih delegatov v vsakem zboru.
X.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE
92.	člen
Zbori občinske skupščine sprejemajo odloke, družbeni načrt občine, proračun občine in zaključni račun občine, resolucije in priporočila
Zbori občinske skupščine in njihova delovna telesa lahko sprejemajo tudi sklepe.
Zbori občinske skupščine lahko dajejo smernice.
Občinska skupščina daje pobude in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov.
93.	člen
Odloke sprejemajo zbori občinske skupščine okviru svojih pristojnosti enakopravno, v primerih, ki so določeni s statutom in poslovnikom pa tudi — samostojno.
Avtentične razlage odlokov dajejo zbori občinske skupščine v čigar delokrog spada sprejem takega odloka.
94.	člen
Z resolucijo se opozarja na stanje, probleme in potrebe na posameznem področju družbenega življenja in določa politika, ki jo ie potrebno izvajati na tem področju in ukrepe za njeno izvajanje.
95.	člen
S priporočilom se opozarja na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju.'
S priporočilom se izraža stališče občinske skupščine glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanjem medsebojnega sodelovanja organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, združenj in skupnosti glede vprašanj, ki so za njih skupnega pomena in vprašanj samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, katere naj bi podvzele organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja, skupnosti in državni organi, za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi.
Organizacija združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja in skupnosti ter državni organi, katerim ie priporočilo naslovljeno, so dolžni zavzeti stališča glede vprašanj na katera se priporočilo nanaša.
96.	člen
Resolucije in priporočila sprejemajo po določbah statuta in poslovnika v okviru svojih pristojnosti, zbori enakopravno oziroma samostojno.
97.	člen
Zbori lahko v okviru svojih pristojnosti s sklepi nalagajo obveznosti IS in organom uprave glede priprave odlokov in drugih predpisov in splošnih aktov ali glede opravljanja drugih zadev z njihovega področja.
S sklepom občinska skupščina oziroma zbori odločajo o izvolitvah, imenovanjih in razrešitvah, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij ali o soglašanju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima občinska skupščina po statutu in tem poslovniku.
Vsak zbor občinske skupščine lahko v okviru svojih pristojnosti sprejema sklepe o svojem delu oziroma delu delovnih teles, kakor tudi o delu strokovnih služb za potrebe zbora in svojih delovnih teles.
Delovna telesa občinske skupščine oziroma zborov lahko sprejemajo le sklepe o svojem delu.
98.	člen
/ Sklepi se pošljejo organom in organizacijam, na
katere se nanašajo.
99.	člen
S smernicami se določajo obveznosti IS in upravnih organov glede izvrševanja odlokov, predpisov in drugih splošnih aktov, dajo navodila za izvrševanje drugih zadev iz njihove pristojnosti ter še na druge načine usmerja njihovo delo.
Smernice sprejemajo zbori enakopravno oziroma samostojno.
Smernice se predlože organom, na katere se nanašajo.
100.	člen
Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora kadar je 'to s predpisi določeno ali kadar to odločijo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja.
Zbori, v katerih enakopravno oziroma samostojno pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora določi delovno telo, ki bo sodelovalo v pripravah družbenega dogovora.
101.	člen
Sprejet družbeni dogovor v imenu občinske skupščine podpišejo predsednik občinske skupščine in predsednik oziroma predsedniki zborov, ki so družbeni dogovor sprejeli.
102.	člen
Akte, ki so sprejeti na skupni seji zberov, podpisuje predsednik občinske skupščine.
Akte, ki jih sprejemajo zbori občinske skupščine enakopravno oziroma samostojno, razen odlokov, podpisuje predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov oziroma zbora, ki so akt sprejeli.
103.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov ter na obvezne razlage odlokov se pritisne pečat občinske skupščine.
Z izvirnikom odloka oziroma drugega akta občinske skupščine ali obvezno razlago odloka je mišljeno besedilo odloka oziroma akta oziroma obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov.
Izvirnike odlokov in drugih aktov občinske skupščine ter obveznih razlag odlokov hrani občinska skupščina.
. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar občinske skupščine.	x
104.	člen
Odloki in drugi akti občinske skupščine ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije.
Odloke in druge akte občinske skupščine ter obvezne razlage odlokov pošilja v objavo sekretar občinske skupščine.
Sekretar občinske skupščine daje na podlagi izvirnega besedila popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka akta, oziroma obvezne razlage.
1.	Postopek za izdajo odloka
105.	člen
Samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter družbenopolitične, samoupravne organizacije in skupnosti ter občani praviloma dajo iniciativo za sprejetje odloka preko svojih delegatov. Predlog odloka lahko predlaga vsak delegat ali skupina delegatov v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora.
Vsak zbor lahko predlaga predlog odloka, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
106.	člen
Predlog odloka se pošlje predsedniku občinske skupščine.
Predlog odloka mora imeti obrazložitev, iz katere izhaja potreba po novem odloku oziroma spremembi že veljavnega odloka, obrazložitev načel, na katerih odlok slom in obrazložitey ocene finančnih posledic odloka.
107.	člen
Predsednik skupščine pošlje predlog odloka predsednikom zborov skupščine, v katerih področje spaua tak odlok in izvršnemu svetu, kolikor ni predlagatelj odloka izvršni svet. Izvršni svet je dolžan dati mnenje k vsem predlogom odlokov, kjer ni predlagatelj in sicer praviloma predno gre predlog v obravnavo pristojnega zbora, najkasheje pa do seje na kateri se o predlogu odloka dokončno odloča.
108.	člen
Preden obravnavajo predlog odloka pristojni zbori oziroma pristojni zbor, praviloma obravnavajo predlog delovna telesa občinske skupščine oziroma zborov in dajo zborom oziroma zboru poročilo z mnenji in predlogi.
109.	člen
Predlog odloka morajo skupaj z ostalim gradivom in poročili skupščinskih teles dobiti delegati najmanj
10 dni pred zasedanjem skupščine oziroma ustreznega zbora. Izjemoma se lahko vroči delegatom gradivo in poročilo skupščinskih teles za sejo tudi kasneje, če gre za nujne in neodložljive zadeve.
110.	člen
Predlagatelj mora biti povabljen na sejo zbora in ima pravico dati kratko dopolnilo obrazložitve predloga. Pravico ima udeleževati se celotne obravnave predloga ter dajati pojasnila in svoja mnenja.
111.	člen
Skupščina ali izvršni svet lahko skleneta, da se da predlog odloka še pred odločanjem v javno obravnavo ali, da se k obravnavi na seji pokličejo predstavniki krajevnih skupnosti, delovnih in družbenopolitičnih organizacij in društev.
V primerih, ko tako določa statut občine, je javna obravnava obvezna.
2.	Obravnava v zborih skupščine
112.	člen
Obravnava predloga odloka se začne z obrazložitvijo predlagatelja. Po obrazložitvi povedo svoja stališča in pripombe še drugi predstavniki organov, ki so o predlogu predhodno razpravljali.
Obravnava predloga odloka obsega splošno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
113.	člen
Predsednik zbora, delegat ali skupina delegatov, ki menijo, da predlog odloka še ni dovolj proučen in usklajen za obravnavo ter dokončni sprejem, lahko s primerno utemeljitvijo zahtevajo, da se predlog, odloži z dnevnega reda ali pa vrne pooblaščenemu predlagatelju v ponovno proučitev in uskladitev.
O zahtevah iz prejšnjega odstavka se posebej glasuje.
114.	člen
Pooblaščeni predlagatelj lahko predlog odloka ali drugega akta umakne do trenutka, ko se o njem glasuje, brez obrazložitve.
3.	Predlaganje amandmajev
115.	člen
Spremembe in dopolnitve predloga odloka (amandmaje) lahko poda predlagatelj iz drugega odstavka
17.	člena vse dotlej, dokler ni predlog odloka dan na glasovanje.
116.	člen
Amandmaji se predlagajo v pismeni obliki, izjemoma pa tudi ustno tako, da predlagatelj amandmaja jasno pove besedilo in predlog, ki naj nadomesti oziroma dopolni prvotni predlog predlagatelja odloka.
Pomembnejše in obsežnejše amandmaje je potrebno predložiti praviloma najmanj tri dni pred sejo vedno v pismeni obliki s konkretnim in obrazloženim predlogom. O amandmajih ni mogoče odločati brez stališča izvršnega sveta.
117.	člen
Če vsebuje amandma k predlogu odloka ali drugega predpisa določbe, ki zahtevajo dodatna finančna
sredstva, predlagatelj obenem predlaga način zagotovitve potrebnih sredstev.
118.	člen
V primeru, da ima amandma za posledico večjo spremembo odloka ali če je podan šele na seji skupščine ali zbora, njegovih posledic pa se ne more takoj predvideti, lahko skupščina ali zbor skleneta, da se obravnava odloži, dokler predlagatelj odloka ne prouči in ne poda svojega stališča.
S sklepom o odložitvi se določi rok ponovne predložitve zadeve na sejo.	,
119.	člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej.
120.	člen
Skupščina ali ustrezen zbor lahko skleneta, da prekineta obravnavo za toliko časa, da pristojni organ določi dokončno besedilo določb predloga odloka ali drugega akta in uskladi njegove določbe z amandmaji.
4.	Odločanje o predlogu odloka
121.	člen
Predlog odloka, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori občinske skupščine oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti je sprejet, če ga pristojni zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu,
5.	Usklajevalni postopek
122.	člen
Če se zbori ali zbori in ‘skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga, ali če predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti, se izvede usklajevalni postopek, kot ga določa občinski statut.
123.	člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega. ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda.
124.	člen
V primeru, če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na , skupni seji vseh zborov občinske skupščine. Zbori občinske skupščine na skupni seji veljavno sklepajo o predpisu o začasnih ukrepih, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
125.	člen
Če se do dneva, ko bi moral začeti veljati zbori ne zedinijo o sprejemu proračuna, se začasno izvaja proračun iz preteklega leta.
126.	člen
Drugi akti občinske skupščine, ki niso odloki, se sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika o obravnavanju predlogov odlokov.
XI.	KONČNI DOLOČBI
127.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik Skupščine občine Slovenske Konjice, sprejet na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1969. Določbe razveljavljenega poslovnika, ki niso urejene v tem poslovniku, se smiselno uporabljajo v skladu z 2. členom tega poslovnika.
128.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-33/74-1
Slovenske Konjice, dne 18. junija 1974.
Predsednik zbora	, Predsednik
združenega dela	Skupščine občine
Milena Zidanšek, dipl. inž. 1. r. Slovenske Konjice Predsednik zbora	Filip Beškovnik 1. r.
krajevnih skupnosti Jakob Zidanšek, inž. agr. 1. r.
Predsednik družbenopolitičnega zbora
Stane Kokelj, dipl. inž. 1. r.
605
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 52,, 107. in 109. členu zakona o financiranji družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36-196/64. 43-334 67 in 40-302 68) te; 134. členu statuta občine Slovenske Konjice! (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na ločenih sejah vseh zborov občinske 'skupščine dne 18. junija 1974 sprejela
O D L ^ K
o spremembi odloka o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za prv'1 trimesečje 1974
1.	Člen
V odloku o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za prvo trimesečje 1974 (Uradni list SRS. št. 45-1083 73) sc prvi člen spremeni in se glasi:
»Potrebe občinskih organov in druph uporabnikov proračunskih sredstev se bodo do 30. aprila 1974 financiral tako da se sme uporabiti največ 33,3 Vo sredstev porabljenih za leto 1973.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-25-73-1
Slovenske Konjice, dne 18 junija 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
666.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na' ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
1.	člen
V 2. členu odloka o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 8-116/73) se znesek »2.500 din« nadomesti z zneskom »3.000 din«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/73-1
Slovenske Konjice, dne 18. junija 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik L r.
667.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 13-98/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja-NUradni list SRS, št. 29-212/71) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10 *36-74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
•	,1. člen
S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74) in pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71).
2.	člen
Povprečna gradbena cena za 1 m8 koristne stanovanjske površine znaša 3.000 dinarjev.
3.	člen
Povprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od povprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka:
—	za individualno komunalno potrošnjo 4 %>
—	za kolektivno komurfalno potrošnjo	12%>.
4. člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča in izrabljenosti hiše oziroma stanovanja veljajo določila pravilnika c enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71).
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vredn rti stanovanjske hiše oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št. 8-117/73).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan' po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-5/74-1
Slovenske Konjice, dne 18. junija 1974,
Predsednik . Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
668.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po drugem odstavku 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236'73) in 134 člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS št 10-236/74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Slovenske Konjice
1.	člen
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o < plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17-463/74) se 2. in 3. člen črtata; 4. člen pa postane 2. člen.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	>
St. 320-35/74-1
Slovenske Konjice, dne 18. junija 1974.
Predsednik , Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r.
669.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 87. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/ 67 in 40-302/68) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236^74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnih računov skladov za leto 1973
1. člen
I
Potrdijo se zaključni računi proračunskih skladov občine Slovenske Konjice za leto 1973, in sicer:
din
i.
2.
3.
4.
5.
6.
7
Sklad za pospeševanje kmetijstva:
—	dohodki —- izdatki
—	ostanek sredstev Komunalni sklad:
—	dohodki
—	izdatki
—	pstanek sredstev
Sklad za financiranje potreb teritorialne obrambe:
—	dohodki
—	izdatki	i
—	crtanek sredstev
Skladxza zadeve borcev in invalidov NOV
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
Sklad za financiranje investicij družbenega standarda:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev Gasilski sklad:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
Sklad za komunalne urejanje stavbnih zemljišč:
■— dohodki
130.418,08 126.514 87 3.903,21
1,360.396,57
1,262.424,31
97.972,26
749 456,15 735.629,25 13.826,90
262.354,27 261 871,16 483,11
3.203 344,91 3,149 222,85 55:i 22,06
274 451,26 237 763.44 36.682,82
1.149 105.57
—	izdatki	737.487.90
—	ostanek sredstev	411.617,67
2 člen
Ostanek sredstev navedenih skladov se prenese kot dohodek ustreznega sklada za leto 1974.
3 člen
Sklepni računi posameznega sklada za leto 1a7S so sestavni del tega odloka.
4 člen
Ta odlok ^a{ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St, 400-7/74-1
Slovenske Konjice, dne 18 junija 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
670.
072.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 30. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 18. junija 1974 sprejela
SKLEP
o obravnavi zaključnega računa temeljne skupnosti otroškega varstva v letu 1973
1
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 54. členu zakona o ^izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 8-52'69) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 18. junija 1974 sprejela
SKLEP
o obravnavi finančnega načrta temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice za leto 1974
1
Zaključni račun temeljne skupnosti otroškega varstva za leto 1973 izkazuje:
din
—	dohodke	1,102,668,73
—	izdatke	719.126,20
—	presežek	dohodkov nad izdatki	383.542,53
2
Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 383.542,53 din se prenese v finančni načrt za leto 1974.
3
Skupščina občine k zaključnemu računu nima
pomb.
4
pri-
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-16 73-1
Slovenske Konjice, dne 18. junija 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r.
671.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 30. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 48-335/67) na ločetjih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 18. junija 1974 sprejela
SKLEP
o obravnavi finančnega načrta temeljne skupnosti otroškega varstva za leto 1974
1
Finančni načrt temeljne skupnosti otroškega varstva Slovenske Konjice za leto 1974 izkazuje:
din
—	dohodke	'	» 2,520.542,53
—	izdatke	2,520.542,00
Skupščina občine k finančnemu načrtu nima pripomb.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-8 74-1
Slovenske Konjice, dne 18. junija, 1974.
Finančni načrt temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice za leto 1974 Izkazuje:
din
* — dohodke	18.528,061
— izdatke	18.528,061
Skupščina občine k finančnemu načrtu nima pripomb.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01-87/74-1
Slovenske Konjice, dne 3. junija 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r.
673.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 137. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236-741 in 9., 73., 75.. 76., 77., 78. in 79. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/ 68 12 68 14-108 69. 31-275/72 in 18-184/74) na seji zbora združenega dela dne 18. junija 1974 izdala
ODLOČBO1-
o ustanovitvi posebne osnovne šole v Slovenskih Konjicah kot izobraževalnega zavoda
1
Ker so izpolnjeni pogoji iz 75. člena zakona o osnovni šoli, se ustanovi posebna osnovna Sola kot Izobraževalni zavod za šolanje šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju na območju občine Slovenske Konjice.
2
Sedež šole je v Slovenskih Konjicah, Ulica Tbneta Melive št. 2.
3
Šolski okoliš posebne osnovne šole obsega območje občine Slovenske Konjice, po potrebi pa tudi sosednje okoliše drugih občin.
4
Sola bo poslovala pod firmo: »POSEBNA OSNOVNA ŠOLA OBČINE SLOVENSKE KONJICE«.
Predsednik	,
Skupščina občine	5
Slovenske Konjice	Smoter posebne osnovne šole je obvezno šolanje
Filip Beškovnik 1. r. ojrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v
skladu z 11. členom zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5-26/68).
6
Posebni osnovni šoli se ob ustanovitvi dajo na razpolago kot osnovna sredstva šolsko poslopje z inventarjem, opremo in učili, ki so bili doslej osnovno sredstvo II. osnovne .šole v Slovenskih Konjicah, v katere sestavi je bila organizirana skupina razredov za posebno osnovno šolo.
7
V skladu z doseženim sporazumom zagotovi posebni osnovni šoli sredstva za delo šole temeljna izobraževalna skupnost.
. 8
Za začasnega ravnatelja posebne osnovne šole se imenuje Milena Segel, defektologinja.
9
■Novoustanovljena posebna osnovna šola se mora konstituirati najpozneje do 1. januarja 1975.
10
Začasni ravnatelj šole je dolžan priglasiti posebno osnovno šolo za vpis v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju v 15 dneh od dneva izdaje te odločbe.
St. 024-1/74-1
Slovenske Konjice, dne 18. junija 1974.
Predsednik
zbora združenega dela
Skupščine občine
Slovenske Konjice
Milena Zidanšek, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 674.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 65., 66. in 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št 36-196/64, 43-334'67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 126 člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št, 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
18.	junija 1974 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Žalec za leto 1973
1.	člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1973.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1973 izkazuje dosežene in razporejene dohodke, in sicer:
din
—	skupne dohodke po bilanci proračuna
—	skupno razporeditev dohodkov po bilanci proračuna
—	neporabljena sredstva
a)	izločena sredstva na posebnem računu
b)	presežek dohodkov nad izdatki
3.	člen
Od neporabljenih sredstev po zaključnem računu za leto 1973 se znesek 964.112 din prenese kot dohodek v proračun za leto 1974; znesek 998.951 din pa se prenese v sklad skupnih rezerv občine Žalec in uporabi kot sanacijsko posojilo kombinatu »Hmezad« Žalec 500.000 din in keramični industriji Liboje TOZD opekarna Ložnica 498.951 din.
4	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje
din
—	sredstva	949.867
—: porabo sredstev	537.955
—	prosta sredstva	411.912
5	člen
Prosta sredstva rezervnega sklada v višini 411.912 din se prenesejo kot dohodek rezervnega sklada za leto 1974.
i	6 člen
/ Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1973 je sestavni de! tega odloka.
7 člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS	'	(
St 400-4/74-3
Žalec, dne 18 junija 1974, i
Predsednik
Skupščine obfcine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
675.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS. št. 27/72) in 126 člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni za leto 1974
s'
1.	člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine za leto 1974.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za en m* stanovanjske površine znaša 3.200 din.
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znašajo 25 °/i> od gradbene vrednosti objekta.
20.720,428
18.757,365
998,951
964,112
^	3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 38-1/74-6/1
Žalec, dne 18. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
676.
Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega in tretjega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73), družbenega dogovora o enotnih merilih za določanje prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in 126. člena statuta občine Žalec lUradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevku, ki se plača v primeru, ko se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča
1.	člen
V odloku o prispevku, ki se plača v primeru, ko se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča /Uradni list SRS. št. 17/74) se črta 4 in 5. člen Sedanji šesti do osmi člen postane četrti do šesti člen.
2	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-4/74-1
Žalec, dne 18. junija 1974.
Predsednik
.	Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
677
Skupščina občine Žalec je na podlagi 40 člena temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SPRj, št 17-224/64). 8 člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št 7/73) in 126. člena statuta občine Žalec 'Uradni list SRS. št 9/74) na seji zbora združenega dela dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Žalec
1.	člen
Zaradi zatiranja in preprečevanja tuberkuloze in drugih pljučnih bolezni bo izvedeno v letu 1974 obvezno fluorogra tiranje prebivalcev občine Žalec, ki so rojeni v letu 1950 in prej.
2.	člen
Fluorografiranje je brezplačno. Stroške akcije krijeta proračun občine in skupnost zdravstvenega varstva Celje.
,	3. člen
Po opravljenem fluorografiranju mora vsaka oseba, ki jo obvesti zdravstvena služba, priti na kontrolni pregled v zdravstveni dom Žalec.
4.	člen
Upravni organ, pristojen za zdravstvo in štab za izvedbo fluorografske akcije določita razpored akcije in izdata natančnejša navodila za izvedbo fluorografi-ranja.
5.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din bo kaznovan posameznik, ki se ne udeleži, ali ne pride na kontrolni preT gled.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 510-V74-2/6
Žalec, dne 18. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Žalec
Rafko Mlakar 1. r.
678.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) - na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine občine Žalec
i	1. člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike in Za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih • upravnih organov.
2.	člen
Izvršni svet v okviru svoje funkcije:
—	skrbi za izvrševanje zakonov, družbenega načrta. proračuna, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter za uresničevanje politike, ki jo določi občinska Skupščina;
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov- in
drugih splošnih aktov ter določa predloge družbenega načrta občine, občinskega proračuna in zaključnega računa:	*
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
URADNI LIST SRS
St. 25 — 1. VII. 1974
Stran 1492
—	izvršuje občinski proračun;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov, smernic in priporočil občinske skupščine in posameznih zborov;
—	usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo 'izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje ih da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu, statutu občine in drugih predpisih;
—	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
3.	člen
Izvršni svet je za svoje delp odgovoren občinski skupščini in izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov, statuta občine, tega odloka, poslovnika občinske skupščine in drugih predpisov Izvršni svet ima svoj poslovnik ki podrobneje ureja organizacijo in delo Izvršnega sveta.
* *
4.	člen
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje Izvršni svet z družbenopolitičnimi, delovnimi in drugimi samou- ' pravnimi organizacijami ter njihovimi združ,enji.
5 člen
Delo Izvršnega sveta je javno.
Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu. Izvršni svet skrbi za to. da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstet seznanijo z njegovim delom.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na rgzpolago javnosti šele po preteku določenega časa
6. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in enajst članov.
Predsednika Izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. podpredsednikas in člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika Izvršnega sveta na podlagi mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob Izvolitvi članov Izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika Izvršnega sveta izmed članov Izvršnega sveta predstojnike občinskih upravnih organov, ki bodo vodili posamezne občinske upravne organe
Predsednika, podpredsednika in člane Izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
7.	člen
Predsednik Izvršnega sveta predstavlja Izvršni svet, sklicuje in vodi seje Izvršnega" sveta, predlaga dnevni red zanje in uravnava delo v Izvršnem svetu.
Predsednik Izvršnega sveta skrbi za izpolnjevanje sklepov sveta in podpisuje akte, ki jih izdaja svet.
Ce je predsednik Izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga v vseh pravicah in dolžnostih nadomestuje podpredsednik Izvršnega sveta.
8.	člen
Predsednik Izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov Izvršnega sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali odstop predsednika Izvršnega sveta ali odstop večine članov Izvršnega sveta ima za posledico razrešitev Izvršnega sveta kot celote.
Če Izvršni svet meni. da ne bo mogel zagotoviti uveljavljanje določene politike in izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, ki naj bi bil sprejet, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, ki naj bi bil sprejet, lahko postavi vprašanje zaupnice. Zahtevo, naj se obravha-vajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom Izvršnega sveta, lahko v svojem zboru sproži najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine.
" Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu Vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico Izvršnemu svetu, ie it a dolžan odstopiti.
Če Izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je izglasovana nezaupnica ostane v funkciji do izvolitve novega Izvršnega sveta Člani Izvršnega svela uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana Izvršnega sveta odloča Izvršni svet.
9	člen
Izvršni'svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov Izvršnega sveta.	*
Glasovanje je javpo.
Za določanje v upravnem postopku in v drugih individualnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko ustanovi Izvršni svet posebne jcpmisije, ki jih sestavljajo njegovi člani.
,	10	člen
Vsak član Izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katere predlaganje je pristojen Izvršni svet in predpisov, ki jih izdaja Izvršni svet ter predlagati Izvršnemu svetu, da določi smernice za delo občinskih upravnih organov.
Člani Izvršnega sveta so dolžni izpolnjevati sklepe Izvršnega sveta, z njimi seznanjati delavce upravnih organov in služb, katere vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
11.	člen
Seje Izvršnega sveta sklicuje predsednik Izvršnega sveta po svoji pobudi ali na, zahtevo posameznega Člana Izvršnega sveta.

Na povabilo predsednika Izvršnega sveta lahko na seji Izvršnega sveta sodelujejo strokovni delavci iz občinske uprave, kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih in drugih organizacij, da dajo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava Izvršni svet.
12.	člen
Izvršni svet izdaja odredbe in navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine ter za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, če je za to posebej pooblaščen.
Odločbe v upravnem postopku in druge odločbe izdaja Izvršni svet v mejah zakonskih pooblastil.
Kadar ne odloči z drugim aktQm, spreje Izvršni svet sklep.
13.	člen
Izvršni svet sprejema smernice za delo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnim organom, da ukrenejo, kar so v posameznem primeru upravičeni ukreniti; lahko jim naloži, da raziščejo razmere na posameznem področju in mu, poročajo o tem ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje; lahko naloži občinskim upravnim organom, da pripravijo predloge za izdajo odlokov, osnutke odlokov in drugih aktov občinske skupščine, kakor tudi predloge odredb in drugih aktov Izvršnega sveta in jim da smernice za sestavo takih aktov.
14.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi. ,
Izvršni svet lahko tudi določi, kako naj posamezni upravni organi sodelujejo med seboj pri izvajanju politike in kako naj ti organi sodelujejo z družbenopolitičnimi. delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami.
15.	člen
Izvršni svet lahko ustanovi stalna in začasna delovna telesa (odbore, komisije itd.) za obravnavo vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta in pripravo stališč o reševanju takih vprašanj.
Za financiranje nalog trajnega pomena, za uresničevanje katerih so potrebna stalna sredstva, lahko Izvršni- svet ustanovi sklade.
16.	člen
Izvršni svet lahko poveri posameznemu svojemu članu odgovornost za strokovno službo ali za drugo stalno ali začasno dejavnost, ki se opravlja prt Izvršnem svetu, ali pa izvršitev posamezne naloge iz pristojnosti Izvršnega sveta.
17.	člen
Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo poročati o izvajanju politike, izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine.
Izvršni svet obvešča občinsko skupščino in posamezne zbore o splošnem stanju glede izvajanja politike. izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Pri izpolnjevanju svojih nalog ima Izvršni svet pravico, zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu, te podatke in pojasnila dolžni dajati.
18.	člen
Za opravljanje določenih strokovnih zadev, ki jih potrebuje ,za izvrševanje svbjih nalog ima Izvršni svet sekretariat.
Delo sekretariata v Izvršnem svetu vodi sekretar, ki ga imenuje in razrešuje Izvršni svet. Sekretar' odgovarja za delo sekretariata Izvršnemu svetu.
19.	člen
Vsak predlog za izdajo odloka in vsak osnutek odloka ali drugega akta je treba pred predložitvijo Izvršnemu svetu poslati sekretariatu Izvršnega sveta.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nefn listu SRS.
St. 020-40/74-1/2/1
Žalec, dne 18. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
679.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 139., 140. in 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delu komisije za statut
1.	Komisija za statut je stalno delovno telo občinske skupščine.	z
2.	Komisija za statut ima pet članov. Člane imenuje skupščina izmed delegatov vseh zborov občinske skupščine ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij.
3.	Komisija za statut opravlja naslednje naloge:
—	pripravlja predlog statuta občine ter ga predlaga občinski skupščini v sprejetje
—	pripravlja’ predloge sprememb statuta občine ter jih predlaga občinski skupščini v sprejetje ,
—	sodeluje prj sestavi statutov krajevnih skupnosti ali drugih temeljnih samoupravnih skupnosti
—	opravlja druge zadeve, ki jih naloži občinska skupščina
4.	Strokovne zadeve za komisijo za statut opravlja sekretariat skupščine.
5.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-10/74
Žalec, dne 18. junija 1974.
680.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1?9., 140. in 141. člena statuta občine Žalec. (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delu komisije za družbeno nadzorstvo
1.	Komisija za družbeno nadzorstvo je stalno delovno telo občinske skupščine.
2.	Komisija za družbeno nadzorstvo ima sedem članov. Člane imenuje skupščina izmed delegatov vseh zborov občinske skupščine ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij.
3.	Komisija za družbeno nadzorstvo opravlja naslednje naloge:
—	obravnava splošna vprašanja glede dela in družbene odgovornosti temeljnih samoupravnih organizacij ter njihovih organov v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka
—	sodeluje z organi samoupravljanja ter vplivb na razvijanje osebne in kolektivne odgovornosti in upoštevanje socialističnih norm pri uresničevanju samoupravljanja
—	opravlja druge zadeve, ki jih naloži občinska skupščina
4.	Strokovne zadeve za komisijo za družbeno nadzorstvo opravlja sekretariat skupščine.
5.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. <
St. 06-10/74
Žalec, dne 18. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. L r.
681
Skupščina občine Žalec je na podlagi 139., 140. in 141. člena statuta občine Zalfec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delu komisije za verska vprašanja
1.	Komisija za verska vprašanja je stalno delovno telo občinske skupščine.
2.	Komisija za verska vprašanja ima pet članov. Člane imenuje skupščina izmed delegatov vseh zborov občinske skupščine ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij.
3.	Predsednik komisije za verska vprašanja je predsednik občinske skupščine.
4.	Strokovne zadeve za komisijo za verska vprašanja opravlja oddelek za notranje zadeve.
5.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-10/74
Žalec, dne 18. junija 1974.
682.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 139., 140. in 141 člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 18. junija 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delu komisije za prošnje in pritožbe
1.	Komisija za prošnje in pritožbe je stalno delovno telo občinske skupščine.
2.	Komisija za prošnje in pritožbe ima sedem članov. Člane imenuje skupščina izmed delegatov vseh zborov občinske skupščine ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij.
3	Komisija za prošnje in pritožbe opravlja naslednje naloge:
—	obravnava prošnje, pritožbe in druge vloge, s katerimi se občani ter delovne in druge organizacije obračajo izven rednega postopka na občinsko skupščino ali njene organe, obravnava pa tudi prošnje in pritožbe, katere j; posredujejo drugi organi;
—	daje v konkretnih primerih predloge, priporočila in nasvete za rešitev posameznih zadev;
—	sodeluje s pristojnimi organi, z delovnimi, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami, na katerih delovanje se nanašajo vloge ali ki so pristojni za rešitev zadeve;
,— obravnava probleme, iz katerih izvirajo prošnje in pritožbe ter predlaga po potrebi občinski skupščini, drugim pristojnim organom ali organom samoupravljanja, naj sprejmejo primerne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti;
—	opravlja druge zadeve, ki jih naloži občinska skupščina.
4.	Strokovne ztidevd za komisijo za prošnje in pritožbe opravlja' sekretariat skupščine.
5 Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-10/74
Žalec, dne 18. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. !. r.
683.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi ST1 2 3 4 5, člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/ 64. 43-334/67. 40-302 68 in 43-232/70) ter 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji dne 14. junija 1974 sprejel
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov skladov občine Žalec za leto 1973
1
Potrdijo se zaključni računi skladov občine Žalec za leto 1973:
din
1.	sklada za izgradnjo in obnovo šolskih stavb
— dohodki	10,151.635
din
—	izdatki	7,576.466
—	ostanek	sredstev	2,575.169
2.	sklada za ceste
—	dohodki	4,191.357
—	izdatki	4,076.694
—	ostanek	sredstev	114.663
3.	sklada za požarno varnost
—	dohodki	268.768
—	izdatki	252.563
—	ostanek	sredstev	16.205
4.	sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča
684.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 76. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/ 64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji dne 14. junija 1974 sprejel
SKLEP
o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Žalec za leto 1974
— dohodki	798.979	1	
— izdatki	403.541	Izvršni svet Skupščine občine Žalec daje soglasje	
— ostanek sredstev	395.438	k finančnim načrtom skladov občine Žalec za leto 1974:	
sklada sredstev prispevka za uporabo			
mestnega zemljišča		1. sklada za izgradnjo in obnovo šolskih	din
— dohodki	986.290	stavb	
— izdatki	722.812	— dohodki	12,400.000
— ostanek sredstev	263.478	— izdatki	12,400.000
sklada za pospeševanje kmetijstva		2. sklada za ceste	
— dohodki	,	317.271	— dohodki	6,954.663
— izdatki	317.143	— izdatki	6,954.663
— ostanek sredstev	128	3. sklada za požarno varnost	
sklada za preživninsko varstvo kmetov		•— dohodki	266.410
— dohodki	203.148	— izdatki	266.410
— izdatki	201.348	4. sklada za komunalno urejanje stavbnega	
— ostanek sredstev	1.800	zemljišča	
sklada za financiranje potreb SLO		— dohodki	4,898.936
— dohodki	336.829	— izdatki	4,898.938
— izdatki	307.696	5. sklada za uporabo mestnega zemljišča	
— ostanek sredstev	29.133	— dohodki	1,021.576
sklada za štipendiranje in posojila za		— izdatki	1,021.576
izobraževanje ■		6. sklada za pospeševanje kmetijstva	
— dohodki	433.955	— dohodki	271.128
— izdatki	393.603	— izdatki	271.128
— ostanek sredstev	40.352 '	7. sklada za preživninsko varstvo kmetov	
10.	sklada za zadeve invalidov in borcev NOV
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
11.	sklada za pospeševanje turizma
—	dohodki
'	— izdatki
—	ostanek sredstev
12.	sklada skupnih rezerv
—	sredstva
—	stanje posojil
—	ostanek sredstev
Ostanek sredstev navedenih skladov se prenese kot dohodek ustreznega sklada v leto 1974.
— dohodki
254.000
1,069.894	izdatki	254.000
1,066 027	8. sklada za financiranje potreb SLO	
3.867	— dohodki	690.199
	— izdatki	690.199
64.775	9. sklada za štipendiranje in posojila za	
12.630	izobraževanje	
52.145	— dohodki	370.352
	— izdatki	370.352
7.933.182	10. sklada za zadeve invalidov in borcev NOV	
6 9'!0 '	— dohodki	1,472.867
969.677	— izdatki	* 11. Sklada skupnih rezerv	1,472.867
—	sredstva
—	izdatki — plasman
6,496.151
6,496.151
Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Žalec za leto 1973 so sestavni del tega sklepa.
4
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu
SRS.
St. 400-6/74-3
Žalec, dne 14. junija 1974.
-	Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r.
Finančni načrti skladdv občine Žalec za leto 1974 so sestavni del tega sklepa.
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu
SRS.
St. 400-5/74-3
Žalec, dne 14. junija 1974.
SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
685.
Delovni ljudje, ki v skupnosti za zaposlovanje uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju zaposlovanja in v njej združujejo potrebna sredstva ter samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Ljubljana sklenejb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM e programu skupnosti za zaposlovanje Ljubljana za
leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo e uresničitev
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost, organizirani v ustreznih asociacijah oziroma v okviru krajevnih skupnosti, združujejo sredstva za uresničevanje programa skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
2.	člen
Program skupnosti za zaposlovanje obsega naloge iz enotnega programa dela službe za zaposlovanje SR Slovenije za leto 1974, katerega so sprejele vse skupščine skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji.
Program skupnosti je bil v javni razpravi ocenjen kot neobhodno potreben na področju zaposlovanja v letu 1974 in ga bo skupnost izvajala na območju občin: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška. Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Trbovlje.
Program, ki je v prilogi, je sestavni del tega sporazuma.
3.	člen
Program iz 1. člena je na podlagi enotnih meril in kriterijev dogovorjenih med skupnostmi za zaposlovanje SR Slovenije ovrednoten po naslednjih postavkah:
1.	Socialna varnost delavcev (denarna nadomestila, denarne pomoči, prispevki za zdravstveno zavarovanje in za otroški dodatek)
2.	Priprava delavcev za zaposlitev (strokovno usposabljanje, gmotna pomoč v času strok, usposabljanja, prevozni in selitveni stroški, zdravniški in psihološki pregledi, prehrana in nastanitev, štipendije)
3.	Dejavnost skupnosti in zavoda
4.	Združena sredstva za izvajanje skupnih nalog Skupaj
5.	Sredstva za solidarnost Skupaj
4.	člen
Za zagotovitev sredstev, opredeljenih v 3. členu, ki so potrebna za uresničitev programa, se delovni ljudje zavezujejo, da bodo v skladu s predvidenimi stopnjami prispevkov za uresničevanje globalnih planskih usmeritev skupne porabe za leto 1974 po republiškem družbenem dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupnp in splošno porabo v letu 1974 plačevali prispevke v korist skupnosti:
—	delavci v združenem delu iz dohodka TOZD, iz sredstev drugih organizacij* ter delovnih skupnosti po stopnji 0,20,
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po stopnji 0,20.
5.	člen
Osnova za obračun prispevka iz prejšnjega člena je osebni dohodek delavca, ki vključuje:
— osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto);
—	del, ki ga v obliki prispevkov po samoupravnem sporazumu iz osebnega dohodka združuje v samoupravnih interesnih skupnostih in
—	del, ki ga v obliki davka iz osebnega dohodka zagotavlja za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih.
Občani iz druge alinee 4. člena plačujejo prispevke od tistega dela doseženega dohodka, ki se šteje za osebni dohodek. Merila za ugotavljanja, kaj se šteje za osebni dohodek, se določijo s posebnim družbenim- dogovorom, ki ga sklenejo Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska- zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
6.	člen
Delovni ljudje in drugi občani plačujejo prispevke iz 4 člena v korist skupnosti na območju katere je sedež TOZD, v kateri delavec združuje svoje delo oziroma sedež druge organizacije, organa ali delovne skupnosti oziroma na območju katere imajo občani registrirano dejavnost.
7.	člen
TOZD,'druge organizacije, organi in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za Izplačilo osebnih dohodkov, zasebni delodajalci v sedmih dneh po izplačilu osebnih dohodkov, občani za sebe pa do 7. v mesecu za pretekli mesec.
8.	člen
TOZD. druge organizacije, organi, delovne skupnosti ter zasebni delodajalci 'obračunavajo in vplačujejo med letom akontacije prispevkov skupnosti po stopnji določeni v 4. členu
Obračun prispevkov po stopnji iz 4. člena se izvrši ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov v letu 1974 s tem, da se vplačane akontacije poračunajo.
9.	člen
Občani iz 2 alinee 4. člena plačujejo okontacije prispevkov na podlagi 'ugotovljene osnove za odmero davka iz dejavnosti za leto 1973 v rokih in na način, kot plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončni obračun za leto 1974 se opravi na podlagi osnove, kot'jo za to Leto ugotovi davčni organ.
Akontacije ki zapadejo v plačilo pred ugotovitvijo zneska, ki se šteje za osebni dohodek občana za leto 1973, je treba plačati v tridesetih dneh potem, ko je bil osebni dohodek ugotovljen. Občani, ki se jim ugotavlja dohodek, dokončno obračunajo in vplačajo prispevke v tridesetih dneh potem ko je ugotovljen znesek, ki se šteje za osebni dohodek za leto 1974.
10	člen
Delovni ljudje bodo v primeru, da bo v letu 1974 uveljavljen predlog novega zakona o zaposlovanju in
din
4,405.000
2i581 000
5.773.000
3.716.000
16.475.000
3.758.000
20.233.000
/
o zavarovanju za prjrner brezposelnosti, od dneva uveljavitve tega zakona oziroma od dneva uveljavitve pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, združevali sredstva za uresničevanje razširjenega obsega teh'pravic brezposelnih delavcev in sicer po sporazumu dogovorjeni višji stopnji, kot je določena v 4. členu.
11.	člen
Skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji združujejo sredstva za izvajanje skupnih nalog, določenih z enotnim programom dela in za katere je smotrno in pomembno, da se opravljajo skupno za območje republike.-Skupnpst bo izdvajala združena sredstva i? 3. člena pod točko 4 v skupna sredstva za zaposlovanje za območje republike. Ta skupna sredstva se uporabljajo za:
—	financiranje skupnih študijskih in raziskovalnih nalog, ki jih določa enotni program dela ter za intormativno-publicistično dejavnost;
—	štipendiranje talentirane mla/dine;
—	dejavnost republiške skupnosti za zaposlovanje.
12.	člen
Za uresničitev v družbenem dogovoru postavljenega načela vzajemnosti ter z namenom, da se na območju vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zagotovi enake pravice brezposelnim delavcem ‘ iz naslova socialne varnosti in priprave za zaposlitev, bodo na podlagi osnov ip mgril medsebojnega samoupravnega sporazuma skupnosti soljdurno preliva|c sredstva ?a te namene. Ta sredstva solidarnosti se bodo uporabljala za:
—	kritje primanjkljajev pri sredstvih za denarna nadomestila in prispevkih za zdravstveno vapstvo in otroški dodatek začasno brezposelnih delavcev;
—	dopolnitev rezervnih skladov za socialno varnost delavcev pri skupnostihj pri katerih ti skladi, ne dosegajo zneska. dq}očenega z zakonom;
—	dopolnitev sredstev za pripravo delavcev za zaposlitev, ki so namenjena strokovnemu usposabljanju in prekvalifikaciji delavcev, če ta sredstva ne dosegajo zneska, določenega z normativi na osnovi meril medsebojnega samoupravnega sporazuma.
Iz sredstev Solidarnosti bo skupnost za zaposlovanje Ljubljana izdvpjila 3,758.000 dinarjev.
13.	člen
Vse skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji sklenejo poseben samoupravni sporazum o izvajanju enotnega programa dela j n o oblikovanju ter porabi skupnih (združenih), solidarnostnih in ostalih sredstev skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, v katerem so tudi kriteriji za združevanje sredstev ter programa načel vzajemnosti in solidarnosti iz 11. in 12. člena tega sporazuma.
14.	člen
Orgapi skupnosti bodo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega sporazuma sklenili pogodbe z organizacijami za zaposlovanje ,za izvajanje programiranih nalog.
V primeru, da program ne bo izveden v celoti ali bo izveden v slabši kakovosti, se vrednost programa določena v 3. členu tega sporazuma ustrezno zniža.
15.	člen *
Vrednost programa, ki je določena v 3. členu tega sporaz"ma se med letom ne bo spreminjala, razen v prirperu, da nastopijo bistveno spremenjene okoliščine kot:
—	če pride do znatnega nepredvidenega porasta cen blaga in storitev in s tem do znatnega povečanja materialnih stroškov, ki so nujni za izvedbo programa.
—	če pride do znatnega nepredvidenega povečanja zakonskih in pogodbenih obveznosti organizacij za zaposlovanje, ki izvajajo pfogram.
V primerih iz prejšnjega odstavka odobri spremembo vrednosti programa skupščina 'skupnosti. Ce novo vrednost programa ni mogoče pokriti iz sredstev, zbranih po 4. členu tega sporazuma, predloži skupnost povečanje prispevnih stopenj iz 4. člena ter na ta način sproži postopek za spremembo sporazuma.
16.	člpd
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma izvajajo podpisniki preko posebne enajstčlanske komisije za izvajanje spprazuma, ki je sestavljena iz vrst de-legatpv delovnih ljudi, ki združujejo sredstva za skupnost in izvajalci nalog na tem področju- Predsednika in člqne komisije imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje.
Komisija spremlja izvajanje sporazuma, kontrolira namensko porabo sredstev, daje razlago posameznih do|očb sporazumu ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje.
Komisija v trimesečnih rokih obvešča delovne ljudi o uresničevanju .tega sporazuma.
17.	člen
Za eventualne.spore iz tega sporazuma se podpisniki obvezujejo, da jih bodo poskušali rešiti sporazumno.
Ge.se spor sporazumno ne reši, se ta da v odločitev sedemčlanski arbitraži, ki jo sestavljajo delegati delovnih ljudi in izvajalcev programa. Predsednika in člane arbitraže imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje.
Odločitev arbitraže v sporih je dokončna.
18.	člen
Zaradi zagotovitve pravočasnega plačevanja prispevkov se podpisniki sporazumno dogovorijo:
—	da zavezanec, k j prispevka ne vplača ali ne vplača v roku, določenem s tem sporazumom, plača poleg prispevka še povečani prispevek na dan v višini 0,05 "/o od zneska nevplačanega prispevka id
—	dg se od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku, prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjatvi davkov občanov.
19.	člen
Skupščina skupnosti se obvezuje za objave tega sporazuma kakor tudi vseh eventualnih sprememb v uradnem glasilu druž.benopolitičnih skupnosti občin, na območju katerih deluje Komunalna skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
20.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo skupnost in pooblaščeni delegati dveh tretjin delovnih ljudi, ki v skupnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju zaposlovanja, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
. Za podpis tega spprazuma velja posebna izjava delovnih ljudi in je sestavni del sporazuma.
St. 5-121/74
Ljubljana, dne 8. aprila 1974.
Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Predsednik Janez Železnik 1. r.
686.
Na podlagi tretjega odstavka 11. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupndsti (Uradni list SRS, it. 8-57/74) in v zvezi s 3. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Logatec št. 36-3/74 z dne 13. maja 1974 je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti na območju občine Logatec na svoji seji dne 6. junija 1974 sprejela
STATUT
samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s sahnoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 19/74), je samoupravna interesna stanovanjska skupnost, v kateri delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot pričakovale! stanovanj v skladu z zakonom, drugimi predpisi, samoupravnim sporazumom ter s tem statutom po načelih vzajemnosti in solidarnosti organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gopodarjenju s stanovanji.
2.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti so:
1. delovni ljudje v združenem delu, ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka oziroma sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo, prek naslednjih temeljnih organizacij, združenega dela:
A.	Kombinat lesne industrije Logatec Konfekcija Logatec
Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec
Valkarton Logatec
Gozdno gospodarstvo Ljubljana
TOZD Gozdarstvo Logatec
Mercator Logatec
Kmetijska zadruga Logatec
SAP Ljubljana
TOZD KRPAN Logatec
Železniško gospodarstvo Ljubljana
TOZD sekcija za vzdrževanje prog Postojna
TOZD — PTT Vrhnika
Osnovna šola Dol. Logatec
Osnovna šola Gor. Logatec
Vzgojni zavod Gor. Logatec
Vzgojno varstveni zavod Dol. Logatec
Uprava Skupščine občine Logatec
Notranjski zdravstveni dom Vrhnika
in prek naslednjih družbenopravnih oseb:
B.	Skupščina občine Logatec Občinska konferenca ZKS Logatec Občinska konferenca SZDL Logatec Občinski svet Zveze sindikatov Logatec Zveza združenj borcev NOV Logatec Društvo upokojencev Logatec Občinska konferenca ZMS Logatec Krajevna skupnost Dol. Logatec Krajevna skupnost Gor. Logatec Krajevna skupnost Rovte
Krajevna skupnost Trate Krajevna skupnost Vrh nad Rovtami
Krajevna skupnost Laze
Krajevna skupnost Hotedršica
2.	delovni ljudje na delu pri občanu, ki opravlja samostojno dejavnost in vplačuje del dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad, preko občinskega sveta sindikata storitvenih dejavnoti v Logatcu
3.	imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki stanovanj v stanovanjskih hišah v .družbeni lastnini preko naslednjih zborov stanovalcev v krajevni skupnosti :
— Dol. Logatec
4.	imetniki pravice uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini:
—	temeljne organizacije združenega dela:
Kombinat lesne industrije Logatec
Vzgojni zavod Gor. Logatec
Kmetijska zadruga Logatec
Osnovna' šola DPI. Logatec
Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec
Občinska uprava — SO Logatec
5.	Občani, ki namensko varčujejo za stanovanje prek zbora varčevalcev v Ljubljanski banki, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
3	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba.
4	člen
Ime stanovanjske skupnosti je: samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec.
Sedež stanovanjske skupnosti je v Logatcu, Notranjska c 14.
Stanovanjska skupnost ima svojo štampiljko z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec«; štampiljka je okrogle oblike.
5	člen
Statut stanovanjske skupnosti določa:
—	organizacijo in upravljanje stanovanjske skupnosti;
— organe upravljanja in njihovo delovno področje:
—	način sprejemanja splošnih aktov in sklepov pristojnih samoupravnih organov;
—	naloge in pooblastila delavcev, ki opravljajo strokovne zadeve za stanovanjske skupnosti;
—	financiranje in finančno poslovanje stanovanjske skupnosti.
II.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	člen
Utanovitelji stanovanjske skupnosti si s tem statutom in drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti določajo takšne organizacijo stanovanjske skupnosti, ki jim zagotavlja najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju stanovanjske skupnosti in pri vodenju stanovanjske politike v občini.
7.	člen
Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so:
1.	skupščina stanovanjske skupnosti;
2.	izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti;
3.	poravnalni svet stanovanjske skupnosti;
4.	komisija za samoupravno delavsko kontrolo.
Za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti lahko skupščina stanovanjske skupnoti izvoli stalne in začasne komisije stanovanjske skupnosti.
a)	Skupščina stanovanjske skupnosti
8.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti je najvišji samoupravni organ te skupnosti, ki jo sestavljajo izvoljeni delegati ustanoviteljev tako kot to določa samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti.
9.	člen
Če ustanovitelji ne izvolijo izmed sebe stalnih delegacij, izvolijo s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka določeno število stalnih delegatov za delo na sejah skupščine stanovanjske skupnosti.
10.	člen
Delegati so dolžni poročati stalni delegaciji oziroma telesu, ki jih je delegiralo oxstališčih. ki so jih zastopali na sejah, in o sprejetih sklepih in odločitvah skupščine.
Način delegiranja delegatov v skupščino stanovanjske skupnosti oziroma v druga njena telesa ter način njihovega odpoklica določajo ustanovitelji v svojem statutu oziroma v drugem splošnem aktu.
Mandatna doba delegatov oziroma članov delegacij traja štiri letg.
11	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti dela na svojih sejah.
Skupščina stanovanjske skupnosti zaseda po potrebi. najmanj pa dvakrat letno.
Seje skupščine stanovanjske skupnosti sklicuje in vodi predsednik stanovanjske skupnosti.
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je dolžan sklicati sejo skupščine:
1 če ter predlaga katera izmed samoupravnih enot stanovanjske skupnosti ali izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti:
2.	če sklicanje seje skupščine predlaga občinska skupščina;
3.	če sklicanje skupščine predlaga najmanj ena tretjina delegatov skupščine stanovanjske skupnost
Predsednik skupšf'ne stanovanjske skupnosti je dolžan v primerih iz prejšnjega odstavka sklicati sejo najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga za sklic seje skupščine Po tem roku skliče sejo skupščine stanovanjske skupnosti vsak, predlagatelj iz prejšnjega' odstavka.
12. člen
" Sejo skupščine stanovanjske skupnosti pripravi predsednik skunš'ine ob sodelovanju s tajnikom stanovanjske skupnosti.
Vabilo za sejo skupščine morajo dobiti vsi delega- • ti najmanj osem dni pred dnem. ki je določen za sejo.
Skupaj z vabilom se dostavi delegatom tudi predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k vprašanjem, ki so predlagana, za dnevni red, ter zapisnik prejšnje seje, če delegatom ni bil poslan že prej.
■13 člen
■ Seja skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica delegatov.
Skupščina odloča na seji z večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti
ter za izvolitev predsednika in namestnika skupščine stanovanjske skupnosti, je potrebno, da je za sprejem oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine. Skupščina lahko odloči, da je v določenih primerih za sprejem njene odločitve potrebna dvotretjinska večina.
O seji skupščine stanovanjske skupnosti se vodi zapisnik.
14.	člen
Skupščina skupnosti stanovanjske skupnosti razpiše volitve delegatov v skupščino stanovanjske skupnosti najmanj tri meece pred potekom mandatne dobe.
b)	Izvršilni odbor skupščine
15.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati iz vsakega interesnega področja stanovanjske skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti.
Člane izvršilnega odbora izvoli skupščina stanovanjske skupnosti na svoji prvi seji. Predsednik in namestnik predsednika skupščine stanovanjske skupnosti sta člana izvršilnega odbora.
16.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja in njegovo delo vodi .predsednik izvršilnega odbora, ki. ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov; izvršilni odbor izvoli tudi namestnika predsednika. izvršilnega odbora skupščine.
Mandatna doba predsednika in članov izvršilnega odbora traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana izvršilnega odbora skupščine.
17.	člen
Izvršilni odbor skupščine dela na svojih sejah.
Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršilnega odbora Sejo skliče na lastno pobudo, mora pa jo sklicati, če to zahteva predsednik skupščine stanovanjske skupnosti, predsednik zbora delegatov katerekoli samoupravne enote stanovanjske, skupnosti ali predsednik komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
Sejo izvršilnega odbora . skupščine stanovanjske skupnosti pripravi predsednik izvršilnega odbora ob sodelovanju s tajnikom stanovanjske skupnosti. Za pripravo vabila in gradiva za sejo veljajo določbe 12. člena tega statuta.
O seji izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti se vodi zapisnik.
18.	člen
Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica članov izvršilnega odboja: na seji odloča izvršilni odbor z večino glasov navzočih članov.
c)	Predsednik skupščine
19 člen	,
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja stanovanjsko skupnost, sklicuje in vodi seje skupščine stanovanjske skupnosti, neposredno izvaja odločitve in sklepe skupščine stanovanjske skupnosti ter opravlja druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in ta statut.
Mandatna doba predsednika skupščine stanovanjske skupnosti traja štiri leta;	v
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika skupščine stanovanjske skupnosti.
V odsotnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti opravlja naloge predsednika skupščine njegov namestnik.
č) Poravnalni svet
20.	člen	|
Poravnalni svet stanovanjske skupnosti posreduje
pri sporazumnem reševanju sporov med posameznimi samoupravnimi enotami stanovanjske skupnosti ter med temi enotami in ustanovitelji.
Poravnalni svet je stalen organ stanovanjske skupnosti in deluje v sestavi treh članov; člani imajo namestnike.
Člana in namestnike poravnalnega sveta izvoli skupščina stanovanjske skupnosti.
Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih.
d)	Komisija za samoitpravno delavsko kontrolo
21.	člen
Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic, izhajajočih iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, uveljavljajo ustanovitelji po komisiji za samoupravno delavsko kontrolo.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in tega statuta ter drugih samoupravnih aktov stanovanjske skupnosti, izvajanje sklepov organov upravljanja in poslovodskih organov stanovanjske skupnosti in njenih samoupravnih enot ter skladnost teh aktov in sklepov s pravicami in dolžnostmi ustanoviteljev; nadzira ali odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi ter uresničujejo tudi druge samoupravne pravice, dolžnosti in interese delovnih ljudi, združenih v stanovanjskih 'skupnosti.
Komisija iz prejšnjega odstavka ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi seznanja ustanovitelje. organe upravljanja in strokovno službo stanovanjske skupnosti ter da daje mnenje za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
22.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo je stalen organ stanovanjske skupnosti in deluje v sestavu treh članov, člani imajo namestnike.
Člane in namestnike komisije izvoli in odpokliče skupščina stanovanjske skupnosti.
e)	Stalne in začasne komisije stanovanjske skupnosti
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko ustanovi stalne in začasne komisije z nalogo da pripravljajo poročila in podobne elaborate za potrebe organov upravljanja stanovanjske skupnosti ali z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena vprašanja z delovnega področja stanovanjske skupnosti.
Skupščina stanovanjske skupnosti oziroma po njenem pooblastilu izvršilni odbor skupščine določi šte-
vilo članov posamezne komisije, imenuje predsednika in člane komisije in določi njeno delovno področje.
III.	ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
24.	člen
V stanovanjski skupnosti se organizirajo na načelu. da pridejo do izraza specifični interesi delovnih ljudi, posebne samoupravne enote za področja:
—	graditve stanovanj;
—	družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
—	gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti delavci v združenem delu in občani ter drugi ustanovitelji tako, da delegirajo vanj svoje predstavnike.
Samoupravna enota je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut samoupravne enote določa izvršilne in druge organe samoupravne enote in način njihovega organiziranja.
Statut samoupravne enote mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti.
IV.	TAJNIŠTVO STANOVANJSKE SKUPNOSTI
25.	člen
Strokovne, administrativne in finančne zadeve za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma za sklade stanovanjske skupnosti opravlja tajništvo stanovanjske skupnosti Stanovanjska skupnost lahko strokovne naloge in opravila poveri na podlagi dolgoročne pogodbe organizaciji za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini oziroma drugi specializi-. rani organizaciji združenega dela.
Tajništvo vodi tajnik stanovanjske skupnosti, ki ga imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na podlagi razpisa.
Tajnik organizira strokovno delo stanovanjske skupnosti, pomaga predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti, predsedniku izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti ter predsednikom zborov delegatov samoupravnih enot pri izvajanju njihovih nalog, pri sestavljanju dnevnega reda za seje skupščine, izvršilnega odbora oziroma zbora delegatov, pripravlja gradivo za seje. vodi zapisnike sej ter izvršuje sprejete sklepe teh'organov in opravlja druge s predpisi določene naloge.
Delavci tajništva urejajo notranja razmerja v okviru svojih samoupravnih pravic s splošnimi akti, delitev osebnega dohodka in sredstev za skupno porabo pa v skladu s šamoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
V.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE, SKUPNOSTI
26.	člen
Za financiranje nalog stanovanjske skupnosti in za finančno poslovanje skupnosti veljajo določbe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in drugi splošni predpisi.
27.	člen
Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi za osebne dohodke in materialne izdatke za potrebe strokovnih služb stanovanjske skupnosti je tajnik stanovanjske skupnosti.,
28.	člen
Člani skupščine stanovanjske skupnosti, izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti in drugih teles stanovanjske skupnosti imajo pravico do povračila potnih in drugih stroškov in do nadomestila za izgubljeni zaslužek za čas dela v organih skupnosti.
Višino povračila določi skupščina stanovanjske skupnosti v mejah samoupravnega sporazuma^ ki velja za delegate ter funkcionarje občinske skupščine.
VI.	KONČNA DOLOČBA
29.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti in ko nanj da svoje soglasje Skupščina občine Logatec.
Statut se objavi v Uradnem listu SRS.,
Logatec, dne 6. junija 1974.
687..
Na podlagi 7. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-57/74) so podpisniki sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Slovenske Konjice
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen	'
Delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot pri-čakovalci stanovanj neposredno in prek svojih temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti (v nadaljnjem' besedilu: ustanovitelji) s tem samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti, organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji.
Ustanovitelji v tej skupnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj, zagotavljajo družbeno pomoč, načrtujejo razvoj stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju programa tega razvoja in zaradi zadovoljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb, upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in graditev stanovanj in poslovnih prostorov ter uresničujejo tudi druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva.
Stanovanjska skupnost se ustanovi za območje občine Slovenske Konjice.
2.	člen
Stanovanjska skupnost:
— skrbi z$ utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanja organiziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu;
—	organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj;
—	upravlja s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	izvaja družbeno pomoč in organizira in razvija solidarnost in vzajemnost z namenom, da se hitreje odpravljajo socialne razlike in se omogoči vsem delovnim ljudem in Občanom, da rešijo svoje stanovanjsko vprašanje;
—	skrbi za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kakovost in ceno stanovanj;
—	sodeluje pri pripravi osnov za načrt družbenoekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, pripravlja osnutek " programa stanovanjske graditve v občini, osnove za politiko stanarin in za standarde stanovanj ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj;
—	skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja ter razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj.
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut sprejme skupščina stanovanjske skupnosti; statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje Skupščina občine Slovenske Kon>ice.
4.	člen
Zadeve programiranja in financiranja graditve stanovanj in stanovanjski hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenju s skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so zadeve posebnega družbenega pomena.
Zadeve iz prejšnjega odstavka uresničujejo ustanovitelji v stanovanjski skupnosti samostojno, kolikor ni z odlokom občinske skupščine določeho,' da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, mogaj.o sprejeti v soglasju z občinsko skupščino.
II.	PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA POLITIKO STANOVANJSKE SKUPNOSTI
5.	člen
Ustanovitelji v okviru stanovanjske skupnosti oblikujejo politiko stanovanjskega gospodarstva na načelih resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 5/72), pri tem pa zlasti:
—	skrbijo za to, da se stanovanje uveljavi kot ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi in da se stanovanjsko gospodarstvo usmerja kot dejavnik posebnega družbenega pomena;
—	razvijajo in utrjujejo samoupravljanje na področju stanovanjskega gospodarstva v vseh smereh z namenom, da pride do izraza interes varčevalcev in pričakovalcev stanovanj, temeljnih organizacij združenega dela, interesnih skupnosti in drugih organizacij kakor tudi interes stanovalcev in vlagateljev stanovanj
za smotrno gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Za obravnavanje in opravljanje zadev skupnega pomena se ustanovitelji povezujejo z zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije;
— organizirano izvajajo stanovanjsko graditev, da s tem ustvarjajo pogoje za hitrejše odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja in omogoči delovnim ljudem in občanom, da si pridobijo stanovanje v last ali najem.
6.	člen
Stanovanjska skupnost sprejema in uresničuje dolgoročne programe za graditev stanovanj in ustrezne samoupravne splošne akte, s katerimi zagotavlja sredstva za 'gradnjo stanovanj in pogoje za dodeljevanje stanovanjskih posojil.
V	dolgoročnem programu za graditev stanovanj upošteva stanovanjska skupnost tudi srednjeročne programe za reševanje stanovanjskih potreb delavcev temeljnih organizacij združenega dela in drugih družbeno pravnih oseb ter srednjeročni občinski program stanovanjske graditve.
Pri programiranju stanovanjske graditve vključuje stanovanjska skupnost krajevne skupnosti, organizacije • združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, stanovanjske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, če izpolnijo pogoje, določene s tem samoupravnim sporazumom, da se tako doseže usklajena stanovanjska graditev in zagotovi urbanistično skladen razvoj naselij.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ureja vprašanje stanarin kot pomembno materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanji in za njihovo razširjeno reprodukcijo ter za krepitev ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Zato deiuje z ukrepi svoje politike v smeri hitrejšega uvajanja stroškovne stanarine, ki mora zagotoviti normalno vzdrževanje stanovanjskega sklada in ga usposobiti za večjo reproduktivno sposobnost.
V	ta namen stanovanjska skupnost v skladu z zakonom in predpisi občinske skupščine uveljavlja pri določanju stanarin načela, da se stanarina postopoma povečuje do ravni, kj ustreza dejanskim stroškom vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj, stroškom stanovanjske graditve in ravni življenjskih stroškov. Pri tem se namenja del stanarine tudi za revitalizacijo obstoječih starih stanovanjskih hiš in stanovanj, da bi ob solidarnostni udeležbi vseh imetnikov stanovanjske pravice z obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij polno usposobile za normalno uporabo zastarela stanovanja.
Pri določanju amortizacije stanovanjski skupnost upošteva načela, da morajo Sredstva iz amortizacije zagotavljati kritje stroškov reprodukcije stanovanjskega sklada tako, da se ob pogojih iz prejšnjega odstavka skrajšuje dolžina amortizacijske dobe.
8.	člen
Stanovanjska skupnost sprejema ukrepe za postopno uveljavljanje ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in za odpravljanje na stanovanjskem področju socialne diferenciacije, vzporedno s tem pa na načelih solidarnosti in vzajemnosti oblikuje merila za družbeno pomoč družinam in dbčanom z nižjimi dohodki, mladim družiriam in starim' ljudem. Z namenom, da se spodbudi varčevanje v stanovanjskem gospodarstvu se stanovanjska skupnost dogovar-
ja v okviru zveze stanovanjske skupnosti Slovenije o oblikovanju meril za izvajanje premiranja namenskega varčevanja za stanovanje kot pomembne oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
9.	člen
Stanovanjska skupnost povezuje in vključuje v svojo skupnost tudi stanovanjske zadruge z namenom, da občani organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in pri gospodarjenju s stanovanji. Zato stanovanjskim zadrugam pomaga pri uresničevanju njihovih nalog.
‘	-	10. člen
Pri gospodarjenju s skladom stanovanjskih hiš in stanovanj uveljavlja stanovanjska skupnost načelo, da se ohrani vrednost tega sklada in da se izboljšajo stanovanjske razmere stanovalcev, v sistem gospodarjenja pa vključi stanovalce, zbore stanovalcev, krajevne skupnosti in druge interesne skupnosti ter temeljne ‘organizacije združenega dela in skupnosti.
V skladu z določbami prejšnjega odstavka stanovanjska skupnost utrjuje samoupravne pravice stanovalcev in njihovih organov upravljanja ter jim pomaga pri samoupravnem orgariiziranju in pri tekočem vzdrževanju skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določanju in delitvi stroškov obratovanja stanovanjske hiše, sprejemanju hišnega reda in urejanju zelenih površin in varstvu okolja.
11. člen
Stanovanjska skupnost združuje sredstva za raziskovalno in študijsko delo na področju stanovanjskega gospodarstva v okviru zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da s tem zagotovi družbeno, racićnalno graditev stanovanj ter družbeni vpliv na ceno in kakovost stanovanj.
III.	TEMELJNA RAZMERJA MED USTANOVITELJI
12.	Člen
Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev v okviru stanovanjske skupnosti, vlagajo stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, 'na katerih imajo pravico uporabe, v poseben samoupravni sklad stanovanjskih hiš ter izločajo sredstva, ki se oblikujejo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v poseben samoupravni solidarnostni stanovanjski sklad.
Ustanovitelji upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo, da se ne zmanjšuje sklad stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjski hišah v družbeni lastnini in da se s smotrno stanovanjsko graditvijo ta sklad stalno povečuje.
13.	člen
Ustanovitelji združujejo denarna sredstva, za stanovanjsko graditev na podlagi družbenega dogovora, ki ga sklenejo ustanovitelji, občina in občinski sindikalni svet. '	j ,
Z družbenim dogovorom iz prejšnjega odstavka se določajo način in pogoji, po katerih se bodo sredstva združevala, namen uporabe ter način upravljanja s temi sredstvi.
Določbe prejšnjega odstavka tega člena 'smiselno veljajo tudi za sredstva, ki jih združujejo ustanovitelji
po odloku občinske skupščine, izdanem na podlagi določb drugega odstavka 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5/72, 54/72 in 24/73).
14.	člen
Za upravljanje in gospodarjenje s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj veljajo določbe družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74).
15.	člen
Z vložitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti ustanovitelji -r vlagatelji ne izgubijo pravico oddajanja stanovanj. Taka stanovanja oddajajo ustanovitelji svojim delavcem v skladu s splošnim aktom o oddajanju stanovanj, ki ga je sprejel njihov delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja.
Stanovanjska skupnost daje pobudo in predloge za sklepanje samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta o oddajanju stanovanj, da se zagotovi enakopraven položaj pričakovalcev stanovanj.
16.	člen
Pravica oddajanja stanovanj 'v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina, se z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost.
Stanovanjska skupnost oddaja stanovanja iz prejšnjega odstavka v skladu s splošnim aktom o oddajanju stanovanj.
Ne -glede na določbe prejšnjega odstavka obdrži občina .pravico odnjanja stanovanj, ki jih je zgradila ali pridobila za svoje delavce, če so ta stanovanja namenjena le za osebe, določene s splošnim aktom občinske skupščine.	,
17.	člen
Stanovanjska skupnost določa višino stanarine in višine posameznih elementov stanarine za kritje:
1.	amortizacije stanovanjske hiše;
2.	stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše;
3.	stroškov za tekoče- vzdrževanje skupnih delov
in naprav v stanovanjski hiši;	\
4.	stroškov za revitalizacijo obstoječih stanovanj;
5.	stroškov upravljanja stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Stanarina je dohodek stanovanjske skupnosti.
18.	člen
S sredstvi iz amortizacije sc krijejo stroški reprodukcije stanovanjskega sklada.
S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za stanovanja ali stanovanjske hiše ob pogojih in na način, kj jih določa samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Samoupravna enota iz prejšnjega odstavka sklene z ustanoviteljem, ki je vložil stanovanje ali stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti. pogodbo o načinu In pogojih za odplačevanje anuitet za stanovanje ali stanovanjsko hišo.
f
19.	člen	i
Ustanovitelji pridobijo pravico oddajanja stanovanj zgra’enth iz amortizacije in iz drugih dohodkov stanovanjske skupnosti, glede na sorazmerno vrednost
stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki so jih vložili" v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti.
Natančnejše pogoje za pridobitev pravice oddajanja stanovanj iz prejšnjega odstavka določa s splošnim aktom skupščina stanovanjske skupnosti; pri določanju pogojev upošteva stanovanjska skupnost tudi socialno stanje delavcev upravičenega ustanovitelja.
20.	člen
Pravica oddajanja poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družinski lastnini, s katerimi upravlja občina, se z dnem tega, samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost.
21.	člen
Stanovanjska skupnost določa višino najemnine za poslovne prostore, ki jih oddaja v najem in višino posameznih elementov najemnine za kritje:
1.	amortizacija poslovnega prostora;
2.	stroškov za investicijsko vzdrževanje poslovnega
prostora in stanovanjske hiše;	/
3.	stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delo,v in naprav v stanovanjski hiši;
4.	stroškov upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Najemnina je dohodek stanovanjske skupnosti.
22.	člen
S sredstvi iz amortizacije se krijejo stroški reprodukcije pdslovnega prostora.
S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za poslovne prostore ob pogojih in na način, ki jih določa samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sklene z ustanoviteljem pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za poslovne prostore.
23.	člen
Ustanovitelji pridobijo pravico do uporabe poslovnih prostorov, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih skupnih dohodkov stanovanjske skupnosti, glede na sorazmerno vrednost poslovnih prostorov, ki so jih vložili v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskih skupnosti, če so jim ti prostori potrebni za opravljanje nji- , h o ve dejavnosti.
24.	člen
S posebnim samoupravnim sporazumom določijo ustanovitelji osnove za vzdrževanje, obnavljanje in modernizacijo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, ki so jih po določbah tega samoupravnega sporazuma vnesli v sklad stanovanjskih hiš.
25.	člen
O vložitvi stanovanjske hiše, stanovanja ali poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti sklene stanovanjska skupnost z vsakim vlagateljem posebno pogodbo, s katero se natančneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti.
26.	člen
Ustanovitelji izločajo na podlagi odlika občinske skupščine sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v poseben solidarnostni sklad stanovanjske skupnosti.
Način upravljanja in gospodarjena s sredstvi solidarnostnega sklada se določi s splošnim aktom stanovanjske skupnosti.
IV.	SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
27.	člen
Upravljanje stanovanjske skupnosti temelji na načelih samoupravljanja.
Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so:
—	skupščina stanovanjske skupnosti;
—	izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti;
—	poravnalni svet stanovanjske skupnosti;
—	drugi organi, .ki jih določa statut stanovanjske skupnosti.
28.	člen	j
Skupščina stanovanjske skupnosti je najvišji samoupravni organ te skupnosti.
Skupščina šteje 28 članov.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati in sicer:
—	4 delegati samoupravne enote za graditev stanovanj.
—	6 delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
—	6 delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu;
—	2 delegata poslovne enote banke, ki kreditira stanovanjsko graditev;
—	4 delegati iz vsakega območja (KS Lote, Slov. Konjice, Zreče in Vitanje) po eden delegat vlagateljev poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	4 delegati iz vsakega območja (KS Loče. Slov. Konjice, Zreče in Vitanje) po eden delegat pričako-valcev stanovanj, ki jih delegirajo zbori stanovalcev krajevne skupnosti in Zvezd mladine Slovenije v občini;
—	1 delegat udeležencev narodnoosvobodilne vojne, ki jih delegira občinska organizacija zveze borcev;
—	1 delegat upokojencev in invalidov, ki jih delegirajo društva upokojencev in invalidov.
29.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti:
1.	sprejema statut stanovanjske skupnosti' in druge splošne akte skupnosti;
2.	sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore v zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva;
3.	voli izvršilni odbor skupščine skupnosti, predsednika skupščine stanovanjske skupnosti in njegovega namestnika ter druge organe stanovanjske skupnosti, ki jih določa statut skupnosti;
4.	potrjuje statute samoupravnih enot stanovanjske skupnosti;
5.	usklajuje in usmerja delo samoupravnih enot stanovanjske skupnosti;
6.	predlaga občinski skupščini osnove za dolgoročni plan družbenoekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva;
7.	pripravlja občinski srednjeročni program stanovanjske graditve in plan letnih etap realizacije tega programa ter spremlja njihovo izvrševanje;
8.	sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa;
9.	sprejema program skupnih raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva ter letno poročilo o realizaciji tega programa;
10.	daje občinski skupščini mnenja k razvojnim programom organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena na področju komunalnega gospodarstva, za del programa, ki je pomemben za stanovanjsko gospodarstvo;
11.	pripravlja osnove za samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in osnove za družbeni dogovor o združevanju dela teh sredstev;
12.	predlaga občinski skupščini osnove za politiko družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter organizira in izvaja to družbeno pomoč;
13.	določa merila v skladu s predpisi za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini;
14.	predlaga občinski skupščini osnove za politiko stanarin in daje predloge za določitev ravni stanarin ter določa višino stanarine in njeno delitev na elemente stanarine;
15.	daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov, ki pripravljajo urbanistično in tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanj, financirajo in urejajo stavbno zemljišče in ki gradijo stanovanja;
16.	organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma sklade stanovanjske skupnosti m sklepa o tem pogodbe z organizacijo za vzdrževanje stanovanj oziroma z drugimi specializiranimi organizacijami;
17.	ustanavlja temeljne organizacije združenega dela, zavode in podobne organizacije, l^i so potrebne za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti;
18	daje mnenje občinski skupščini k zazidalnim načrtom za stanovanjsko graditev;,
19	določa standard stanovanj ter tehnične normative za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi;
20.	sprejema pravilnik o 'oddajanju stanovanj iz sklada stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti;
21.	sprejema pravilnik o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini;
22.	organizira strokovno izobraževanje delavcev zaposlenih v stanovanjskem gospodarstvu.
30.	člen
Seja skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzočih najmanj polovica delegatov.
Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti tet za izvolitev predsednika in namestnika skupščine stanovanjske skupnosti je potrebno, da je za sprejem oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine.
31.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 9 članov.
V izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skupnosti morajo biti zastopani delegati iz vsakega interesnega področja stanovanjske skupnosti.
32.	člen
Izvršilni odbor skupščine- stanovanjske skupnosti:
1,	Izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine stanovanjske skupnosti;
2.	izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe stanovanjske skupnosti ter druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina stanovanjske skupnosti;
3.	usklajuje delo samoupravnih organov v stanovanjski skupnosti;
4.	.usmerja delo organizacij združenega dela in strokovne službe stanovanjske skupnosti;
5.	pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti;
6.	opravlja druge naloge iz pristojnosti stanovanjske skupnosti, če ni z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom ali s statutom stanovanjske skupnosti določena pristojnost skupščine ,ali drugega organa stanovanjske skupnosti.
33.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja in njegovo delo vodi predsednik izvršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov; izvršilni odbor izvoli tudi namestnika predsednika izvršilnega odbora skupščine.
34.	člen
Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica njegovih članov.
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti odloča na seji z večino glasov navzočih članov.
.35. člen
Za sporazumno odpravo sporov med posameznimi samoupravnimi enotami ter med posameznimi samoupravnimi enotami in med ustanovitelji, se ustanova pri stanovanjski skupnosti poravnalni svet.
Poravnalni svet izvoli skupščina stanovanjske skupnosti kot stalen organ. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih •
Če se sporna zadeva pri poravnalnem svetu ne odpravi najpozneje v 60 dneh od dneva, ko mu je bila zahteva predložena, izda skupščina stanovanjske skupnosti začasen ukrep, če je potrebno, da se zagotovi delo stanovanjske skupnosti.
36.	člen
Uresničenje in varstvo samoupravnih pravic iz tega samoupravnega sporazuma uveljavljajo ustanovitelji po posebnem organu samoupravne delavske kontrole, ki ga izvoli skupščina stanovanjske skupnosti.
Sestavo volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti stanovanjske skupnosti v skladu z zakonom.
V.	ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
37.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo v okviru stanovanjske skupnosti svoje specifične interese v samoupravnih enotah stanovanjske skupnosti za področje graditve stanovanj za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu, ob-
čan; in drugi ustanovitelj; tako, da delegirajo vanj svoje delegate v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti.
Samoupravna enota je pravna oseba in ima svoj statut.
38.	člen
Zbor delegatov je naj višji samoupravni organ samoupravne enote iz prejšnjega člena.
Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj šteje 15 članov.
Zbor delegatov samoupravne enote za gosp. s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini šteje 16 članov.
Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu šteje 21 članov.
39.	člen
Zbor' delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj sestavljajo:
—	12 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih organizacij, društev, družbenopolitičnih skupnosti in državnih organov, skupnosti pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter občanov, k; uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, ki jih izvolijo delavci teh organizacij na vsakih 400 zaposlenih delavcev in vlagateljev sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, združenih ha podlagi družbenega dogovora (ig. člen);
—	1 delegat poslovne enote banke, ki kreditira stanovanjsko graditev;
—	1 delegat občine Slovenske Konjice;
—	1 delegat občinskega sindikalnega sveta.
40.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj ;
1.	sprejema statut svoje, samoupravne enote;
2,	Voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti;
3- pripravlja .srednjeročni program stanovanjske graditve stanovanjske skupnost; in plan letnih etap realizacije tega programa;
4.	upravlja s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev;
5.	pripravlja pravilnik o uporabi sredstev, s katerimi upravlja ter osnutke standardov stanovanj in tehničnih normativov za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi;
6	naroča zazidalne načrte za območja, namenjena z družbeno stanovanjsko gradnjo ter daje mnenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska območja, ki jih predlagajo v sprejem občinski skupščini drugi naročniki;
7.	organizira po svoji strokovni službi strokovno nadzorstvo nad gradnjo stanovanj, ki se izvajajo v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj z udeležbo sredstev stanovanjske skupnosti;
8.	organizira v sodelovanju z drugimi stanovanjskimi skupnostmi in drugimi dejavniki informativne centre za stanovanjske interesente;
9.	opravlja druge naloge, k; so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
41.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sestavljajo:
—	10 delegatov vlagateljev stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti, če ima najmanj 5 stanovanjskih ali poslovnih enot.
—	4 delegati, imetnikov stanovanjske pravice po eden od KS Loče, Slov. Konjice, Zreče in Vitanja;
—	1 delegat občanov kot etažnih lastnikov stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	1 delegat najemnikov poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, vloženih v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti.
42.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom:
1.	sprejema statut svoje samoupravne enote;
2.	voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti;
3.	pripravlja srednjeročni program za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj;
4.	upravlja s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
5.	sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada stanovanjskih hiš;
6.	sprejema pravilnik o vzdrževanju sklada stanovanjskih hiš;
7.	pripravlja pravilnik o prodaji stanovanjskih hiš in stanpvanj v družbeni lastnini;
8.	skupno z zbori stanovalcev, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikuje načela za uporabo stanovanj ter za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov;
9.	prejema ukrepe za razvoj stanovanjske kulture vseh uporabnikov stanovanj;
'	10. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s
statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
43.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodbrstvu sestavljajo:
—	12 delegatov organizacij združenega dela. družbenopolitičnih skupnosti in državnih organov, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter občanov, ki uporabljajo pr j opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb; na 400 zaposlenih 1 delegat;
—	1 delegat občine Slov. Konjice;
—	1 delegat občinske konference Zveze mladine Slovenije;
—	1 delegat občinskega odbora združenja borcev narodnoosvobodilne vojne;
—	1 delegat društva upokojencev in invalidov;
—	1 delegat občinskega sindikalnega sveta;
—	4 delegati krajevnih skupnosti.
44.	člen	* ,
Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu:
1. sprejema statut svoje samoupravne enote;
2	voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti:
3.	pripravlja srednjeročni program za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; .
4.	upravlja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada;
5.	sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju solidarnostnega stanovanjskega sklada;
6.	pripravlja za občinsko skupščino predloge osnov za delno nadomestitev stanarine;
7.	določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine;
8.	določa pogoje za.pridobitev in odplačilo posojil pri graditvi najemnih stanovanj v družbeni lastnini, namenjenih za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi;
9.	določa pogoje in način uveljavljanja premije na privarčevana sredstva občanov, ki namensko varčujejo pri poslovni banki za stanovanje;
10.	sprejema merila za dodeljevanje stanovanj, ki jih je pridobil solidarnostni stanovanjski sklad s svojimi sredstvi;
11.	izdaja odločbe o zahtevi za delno nadomestitev stanarine:
12 opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske .skupnosti oziroma z zakonom-
45.	člen
K posameznim samoupravnim enotam stanovanj- 1 ske skupnosti lahko pristopijo in v njih uveljavljajo i samoupravne pravice m obveznosti tudi:
—	organizacije združenega dela, ki projektirajo in gradijo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto zq področje stanqvanjske graditve:
—	organizacije združ'enega dela ki vzdržujejo stanovanja po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja leh organizacij v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
—	stanovanjske zadruge, po svojih delegatih, ki jih delegirajo zbori zadružnikov^ v- samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve:
—	društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebni lastnini in lastnikov družinskih stanovanjskih hiš, po svojih delegatih, ki jih delegira najvišji organ društva v samoupravno- enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom; 1
—	samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji stanovanjskih sosesk, po svojih delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine v samoupravno enoto za področje stanovanjske- graditve.
46.	člen
Pristop k posamezni samoupravni enoti stanovanjske skupnosti se opravi na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga skleneta najvišji organ upravljanja organizacije, ki se vključuje v stanovanjsko skupnost, in skupščina stanovanjske skupnosti.
Organizacije iz prejšnjega odstavka se lahko vključijo v stanovanjsko skupnost, če:
—	sprejmejo programska izhodišča za politiko stanovanjskega gospodarstva in iz tega samoupravnega sporazuma in če izpolnijo pogoje določene s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka:
—	jih pooblasti občinska skupščina za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja ali urejanja zemljišč:
—	je njihova poglavitna dejavnost projektiranja ali gradnja stanovanj in če se z dolgoročno pogodbo s
stanovanjsko skupnostjo zavežejo, da bodo pretežni del svojih proizvodnih zmogljivosti namenile za uresničevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini^
—	se zavežejo, da bodo. izdelovale tehnično dokumentacijo in 'gradile stanovanja v okviru sprejetih standardov stanovanj;
—	so podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve.
47.	člen
Statuti posameznih samoupravnih enot določajo izvršilne in druge organe samoupravnih enot ter način njihovega organiziranja.
48.	člen
Strokovne naloge in opravila opravljajo za stanovanjsko skupnost in za samoupravne enote ter za sklade stanovanjske skupnosti na podlagi dolgoročne pogodbe, sklenjene s stanovanjsko skupnostjo, organizacija za vzdrževanje stanovanjski hiš v družbeni lastnini.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določijo obseg vzdrževalnih del na stanovanjskem skladu in obseg drugih strokovnih opravil ter potrebna sredstva za njihovo izvrševanje. S pogodbo mora biti zagotovljeno vzdrževanje stanovanj v skladu z zakonom in normativi za vzdrževanje.
49.	člen
Stanovanjska skupnost objavlja v Uradnem' listu SRS temeljne akte, druge akte pa javno razglaša na krajevno običajen način.
VI.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
50.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge:
1.	s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci združujejo za kreditiranje stanovanjske graditve na podlagi družbenega dogovora;
2.	s sredstvi obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu;
3.	s sredstvi stanarin za stanovanje in s sredstvi najemnin za poslovne prostor v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
4.	s posojili organizacij združenegasdela in poslovnih bank;
5.	z obrestmi od denarnih sredstev stanovanjske skupnosti;
6.	s sredstvi občine, ki jih iz svojega proračuna in drugih skladov namenja za dejavnost stanovanjske skupnosti;
7.	s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada;
8	s sredstvi, ki iih pridobi stanovanjska skupnost s prodajo stanovanjskih hi* in stanovanj in s prodajo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini:
9	s sredstvi iz drugih virov, ki jih določajo zakon oziroma na njegovi podlogi odlok občinske skupščine, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum ali pogodba.
51 člen
Dohodki in izdatki stanovanjske skunnosti se za vsako koledarsko leto določno s' finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
O rezultatu poslovanja stanovanjske skupnosti v koledarskem letu sprejme skupščina letno poslovno poročilo in zaključni račun.
52.	člen
Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom mora stanovanjska skupnost skupščine predložiti ustanoviteljem, hišnim svetom in krajevnim skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam.
53.	člen
Stanovanjska skupnost ima rezervo, ki znaša najmanj 5 o/o dohodkov, predvidenih v vsakoletnem finančnem načrtu skupnosti. Višino rezerve določa skupnost za vsako leto posebej s finančnim načrtom. '
54.	člen	' >
Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skunnosti se krijejo iz namenskih sredstev za graditev stanovanj, ki jih v ta namen združujejo temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe, iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada ter iz stanarin in najemnin. Višino sredstev za poslovne stroške določa skupščina stanovanjske skupnosti.
‘55. člen
Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti določi namestnika odredbodajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalce.
VIII. PREHODNE DOLOČBE
56.	člen
Ko se oblikuje sklad stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v okviru stanovanjske skupnosti, prenesejo temeljne in druge organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti združena sredstva, pravice in obveznosti tega sklada iz organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v upravljanje in gospodarjenje stanovanjski skupnosti v skladu z določbami drugega odstavka 24. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74).
Dokler samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ne prevzame sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini po določbah prejšnjega odstavka. gospodarijo s tem skladom sedanje organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
57.	člen
Ko se oblikuje samoupravna enota za stanovanjsko graditev, prevzame ta enota v upravljanje sredstva, ki so jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe na podlagi družbenega dogovora po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj namensko združile za stanovanjsko graditev.
58.	člen
Solidarnostni stanovanjski sklad postane po ustanovitvi stanovanjske skupnosti v občini samoupravna enota te skupnosti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Sredstva, pravice in obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada preidejo na to samor
upravno enoto; sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se smejo tudi vnaprej uporabljati samo za namene, ki jih določa zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72).
Do sprejetja splošnega akta o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada po določbah tega samoupravnega sporazuma, veljajo splošni akti o upravljanju in gospodarjenju s tem skladom, ki jih je sprejela skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada v občini.
59.	člen
Dokler ne bo prejela stanovanjska skupnost splošni akt o oddajanju stanovanj, veljajo za oddajo stanovanj, ki so bila do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma v upravljanju občine, dosedanji predpisi občinske skupščine.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za postopke o oddaji stanovanj, ki do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma niso pravnomočno končani.
VIII. KONČNA DOLOČBA
60.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki samoupravnega sporazuma samoupravne stanovanjske skupnosti Slov. Konjice: Konus TOZD Usnjarna, Konus TOZD Tehnična konfekcija, Konus
TOZD Koterm, Konus TOZD Konit, Konus TOZD Ekstremultus, Konus TOZD Netkani tekstili, Konus TOZD Ko-Ko, Konus Skupne službe, Konus TOZD Obutev Loče, OZD Opekarna Loče, OZD Kovaška industrija Zreče, OZD Comet Zreče, OZD Kom. stan. podjetje Zreče, OZD TKI Vitanje, OZD Kovinar Vitanje, OZD Merx — trgovina Vitanje, LIP TOZD Slov. Konjice, LIP TOZD Vitanje, Delovna skupnost LIP Slov. Konjice, OZD Tapetništvo in mizarstvo, OZD Mizarstvo »Skala«, Kostroj TOZD Strojna. Kostroj TOZD Plastika, Dravinski dom TOZD Trgovina, Dravinski dom TOZD Gostinstvo, Ekspozitura SDK, Ljubljanska banka ekspozitura Slov. Konjice, OZD Veterinarska Postaja, OZD Kongrad. OZD Pekarna Rogla, OZD Ingrad, OZD IMP. OZD Stan. kom. podjetje, OZD Elektro-radio, OZD Pošte v občini, OZD Merx-Mlin, OZD Frizerski salon. OZD Petrol, OZD Dinos, OZD AMD Slov. Konjice. OZD Slovenija-avto. OZD Var-teks, OZD Borovo, OZD Šok D. Jereba, OZD II. dsn. šola. OZD Delavska univerza. OZD Vzgojno-varstvehi zavod, OZD Občinska knjižnica, OZD Glasbena šola, Delovna skupnost TIS, OZD Sola Zrečp. OZD Sola Vitanje, OZD Sola Loče, TOZD Zdravstvena postaja Slov. Konjice. OZD Lekarna Slov. Konjice, OZD Lambreh-tinov dom. Delovna skupnost RK, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, GG TOZD Slov. Konjice, Občinska skupnost obrtnikov in obrtnih delavcev. Občinska uprava. Postaja milice. Občinsko sodišče, družbenopol. org. v občini. KS Vitanje. KS Zreče. KS Slov Konjice. KS Loče. Občinski komite ZKS Slov. Konjice. Občinska konferenca S7.nL. Občinski sindikalni svet in obč konf. ZMS Slov Konjice.
Slov. Konjice, dne 24. junija 1974.
SPLOSNi AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA |N ZAVAROVANJA
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA CELJE
688.
Na podlagi 117. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS. št. 26/70 in 5V71) in 175. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS. št, 43/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje na seji dne 14. junija 1974
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi zneskov pogrebnine
1. člen
'Z. člen sklepa o določitvi zneskov pogrebnine (Uradni list SRS, št. 9/72, 15/73) se . spremeni tako, da se glasi:	%
»Znesek pogrebnine se določi v pavšalnem znesku za celotno območje skupnosti, in sicer:
din
—	za umrlo odraslo osebo	1500
—	za umrlega otroka od 7 do 15 let	1250
—	za umrlega otroka do 7 let	1000«
2. člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za zavarovane primere od prvega naslednjega v mesecu po sprejetju.
St. 022-9'74-2'4-S/10
Celje, dne 14. junija 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje
Predsednik
Franc Ban 1. r,
689.
Na podlagi 105 člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS. št. 26/70 in 51/71). 10 člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Celje v skupnost zdravstvenega zavarovanja Celje (Ur. 1. SRS. št. 53/72). 1. člena zakona o podaljšanju rokov, stopenj in osnov davkov za leto 1974 (Ur. 1 SRS. št. 45/ 73 in 18 74). skladno z določili republiškega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v
letu 1974 in regionalnega samoupravnega sporazuma o uresničevanju programa in o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 je skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje na seji dne 14. junija 1974 sprejela '
SKLEP
o spremembi finančnega načrta skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje za leto 1974
1. člen
V sklepu o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 1/74) se besedilo 2. člena črta in nadomesti z besedilom:
Finančni načrt skupnosti za zdravstveno varstvo in zavarovanje izkazuje:
,	din
—	rednih dohodkov s prenešenimi obveznostmi od občin in republike
—	dohodkov za najnujnejše investicije v regiji
—	dohodkov za prevzete nove obveznosti od republike (investicije)
Skupnih dohodkov
—	izločitev za obvezno rezervo
—	izločitev za razvoj „zdravstvene službe (redne investicije)
—	izločitev za nove najnujnejše investicije v regiji
—	izločitev za prevzete nove obveznosti od republike
Čistih dohodkov
Skupnih izdatkov
379.879.000 14.000.000
10.176.000
404.055.000
9.553.000
5.754.000 14.000.000
13.887.000 360 861.000
360.801.000
2. člen
5.	£len sklepa o finančnem načrtu se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
din
Od skupnih izdatkov odpade na: zdravstveno varstvo
—	po sporazumih
—	zdravila in injekcije
—	ostale izdatke za zdravstveno varstvo Skupaj varstvo
denarna nadomestila in druge denarne dajatve
ostale izdatke in povračila, ki jih določa zakon, statut in sporazumi
242.086.000 42.749 000
8 620 000
293.455.000
51.815.000
15.591.000
3	člen
V prvem odstavku 12 člena sklepa o finančnem načrtu se številka »0,34« nadomesti s številko »0,464«.
»	690.
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje in o opravljanju neodložljivih nalog v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva, je Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje na svoij seji dne 14. junija 1974 sprejela
SKLEP
o podaljšanju rokov iz sklepa o ustanovitvi strokovne službe skupnosti
1
Roki iz 5. člena sklepa o ustanovitvi strokovne službe skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje (30. junij 1974) (Uradni list SRS, št. 45/73) se podaljšajo do sprejetja statuta skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje, oziroma do rokov, ki bodo v tem statutu predvideni za razpis vodilnih delovnih mest strokovne službe.
2
Ta sklep velja, ko ga skupščina sprejme, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/74
Celje, dne 14. junija 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje
Predsednik
Franc Ban 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA KRANJ
691.
Na podlagi 8. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva (Uradni list SRS, št. 45/73) in 131. čl. statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj na svoji seji dne 14. junija 1974 sprejela
SKLEP
o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno oblezen
4	člen
Ta sklep velja nasledtrii dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1974.
Št 022-9'73-2'4-S 10 Celje, dne 14. junija 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega	in zavarovanja
Celje
Predsednik
Franc Ban 1. r.
1
Prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo se plačuje po stopnji 1,73 od kosmatih osebnih dohodkov oziroma po preračunani stopnji na čiste osebne dohodke.
2
Prispevek se obračunava in plačuje od istih osnov, od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje. Zavezanci prispevka plačujejo prispevek iz 1. točke tega sklepa iz svojega dohodka, oziroma iz lastnih sredstev.
3
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1974 dalje.
S	tem dnem preneha veljati sklep številka 02-7/73-02/4, ki je bil sprejet na skupščini Skupnost*! zdravstvenega zavarovanja Kranj dne 16. IV. 1973.
St. 02/7/74-02/4
Kranj, dne 19. junija 1974.	/
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj
Predsednik
Niko Sedej 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA noVa GORICA
692.
Na podlagi 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS. št. 46/70), statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) in drugega odstavka 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova. Gorica (Uradni list SRS. št. 45/73) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svojem zasedanju dnq 24. junija 1974 sprejela
STATUTARNI SKLEP o spremembi in 'dopolnitvi statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica
1. člen
Prvi odstavek 57. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) se Spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Nadomestilo osebnega dohodka' v primerih zadržanosti od dela, ko bremeni skupnost in za čas, ko bremeni zasebnega delodajalca znaša:
1.	za zavarovance, ki izpolnjujejo dobo predhodnega zavarovanja iz 27. člena tega statuta:
—	80 0/o od osnove za prvih sedem dni,
—	90 o/o od osnove od osmega dneva dalje, razen zavarovancem iz 4. in 5. točke 42. člena statuta, za katere znaša:
—	70 o/o od osnove za prvih sedem dni,
—	80 °/o od osnove od osmega dneva dalje,
2.	za zavarovance, ki ne izpolnjujejo dobe predhodnega zavarovanja iz 27. člena tega statuta:
—	70 % od osnove za prvih sedem dni.
—	80% od osnove od osmega dneva dalje razen zavarovancem iz 4. in 5. točke 42. člena statuta, za katere znaša:
. — 60/0/o od. osnove za prvih sedem dni,
—	70 % od osnove od osmega dneva dalje.«
2. člen
Ta statutarni sklep o spremembi in dopolnitvi statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje.
I
St. 06-106/74
Nova Gorica, dne 24. junija 1974.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr: Edmond Kovačič 1. r.
693.
Na podlagi družbenega dogovora o prenosu obveznosti občinskih skupščin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin glede prispevka za izgradnjo bolnišnice Nova Gorica na skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica. 5. člen posebnega samoupravnega sporazuma o zbiranju sredstev s posebno prispevno stopnjo za Izgradnjo bolnišnice Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 21/74), 68 člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS. št. 26/70 in 51/71). 131. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica 'Uradni list SRS. št. 46/70), statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 56 72) in 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 35'73) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svojem zasedanju dne 24 junija 1974 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo upokojencev In uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter ošcb, ki so začasno izven delovnega razmerja
1
Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb. ki so zmčasno izven delovnega razmerja (Uradni list SRS št ' V74i je dopolni tako. da se za prve točko doda nova l.a točka, ki se glasi:
'	»l.a
V skladu s 5 členom posebnega samoupravnega sporazuma o zbiranju sredstev s posebno prispevno stopnjo za izgradnjo bolnišnice Nova Gorica, znaša posebna prispevna stopnja, ki se predpisuie za obdobje od 1. januarja 1974 do 91 decembra 1980 leta za upokojence in uživalce pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja 1.14 % neto izplačanih pokojnin, oskrbnin oziroma invalidnin.«
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. Januarja 1974 dalje.
St. 06-106/74
Nova Gorica, dne 24. junija 1974.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja In zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr,- Ldmond Kovačič 1. r.
694.
Na podlagi 40. in 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) statutarnega sklepa (Uradni list SRS. št. 55 72) in drugega odstavka 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS. št. 45/73) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svojem 5. rednem zasedanju dne 24. junija 1974 sprejela
S X L E I*
o dopolnitvi sklepa o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenih storitev
I
V prvi točki sklepa o prispevku zavarovanih oseb k stroškom ža posamezne oblike zdravstvenih storitev (Uradni list SRS, št. 46/70 in 23/74) se d) točka dopolni tako, da se glasi:
»d) 20 dinarjev za prevoz z rešilnim vozilom v zdravstveno delovno organizacijo in iz zdravstvene delovne organizacije razen za zavarovane osebe, ki bolu jej o na ledvicah in se tedensko vozijo z rešilnim avtomobilom na dializo v Ljubljano,«
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje.
St. 06-106/74
Nova Gorica, dne 24. junija 1974.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr. Edmond Kovačič 1. r.
695.
Na podlagi 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica, 3. odstavka 56. člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 46/70), statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) in 2. odstavka 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 45/73) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva na svojem zasedanju dne 24. junija 1974 sprejela
SKLEP
o višini kilometrine za uporabo prevoznega sredstva za prevoz zavarovane osebe
1
Za uporabo prevoznega sredstva v nujnih primerih, ki ga odredi pristojni zdravnik in kadar ni na voljo javnih prevoznih sredstev ali rešilnega avtomobila (54. člen pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja) gre lastniku prevoznega sredstva povračilo v obliki kilometrine za vsak dejansko prevoženi kilometer v višini kot j o,vsakokrat določa splošni družbeni dogovor.
2
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o višini kilometrine za uporabo zasebnega prevoznega sredstva za prevoz zavarovane osebe (Uradni list SRS, št. 13/71).	'
«■ 3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu S 1^5, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje.
St. 06-106/74
Nova Gorica, dne 24. junija 1974.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr. Edmond Kovačič 1. r.
POPRAVEK
Pri primerjavi z izvirnikom podpisnikov Družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Žalec (Uradni list SRS, št. 21-618/74) sta še ugotovili napaki, zato se daje tale popravek: Občinski odbor ZK Žalec se pravilno glasi: Občinski odbor RK Žalec.	\
Za tem se vnese podpisnik:
Delovna skupnost občinskega sindikalnega sveta Žalec
St. 402-7/74-2/6
Žalec, dne 17. junija 1974.
Sekretar
sekretariata skupščine Ivanka Kragl 1. r.
VSEBINA:
Stran
Stran
279.	Odlok o omejitvi vpisa študentov na medicinsko fakulteto v Ljubljani
280.	Družbeni dogovor o načelih ter kriterijih In osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
661.	Odlok o temeljni organizaciji upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
662.	Statut občine Ljubljana Moste-Polje
663.	Sklep o razdelitvi sredstev, ki so v postavki »socialne pomoči-" proračuna občine Mozirje, kot dotacija krajevnim skupnostim na območju občine Mozirje, namenjene za enkratne socialne pomoči
664.	Začasni poslovnik občinske skupščine Slovenske Konjice
665.	Odlok o spremembi odloka o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za prvo trimesečje 1974
666.	Odlok o spremembi odloka o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Slovenske Konjice)
667.	Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Slovenske Konjice)
668.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Slovenske Konjice
669.	Odlok o potrditvi zaključnih računov skladov za leto 1973 (Slovenske Konjice)
670- Sklep o obravnavi zaključnega računa temeljne skupnosti otroškega varstva v letu 1973 (Slovenske Konjice)
671.	Sklep o obravnavi finančnega načrta temeljne skupnosti otroškega varstva za leto 1974 (Slovenske Konjice)
672.	Sklep o obravnavi finančnega načrta temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice za leto 1974
673.	Odločba o ustanovitvi posebne osnovne šole v Slovenskih Konjicah kot izobraževalega zavoda
674.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Žalec za leto 1973
675.	Odlok o povprečni gradbeni ceni za leto 1974 (Žalec)
676.	Odlok o spremembi odloka o prispevku, ki se plača v primeru, ko se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča (Žalec)
677.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Žalec
678.	Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Žalec
679. Odlok o ustanovitvi in delu komisije za statut (Žalec) 1493
14*7	680.	Odlok o ustanovitvi in delu komisije za družbeno nadzorstvo (Žalec)	1494
1447	681.	Odlok o ustanovitvi in delu komisije za verska vprašanja (Žalec)	1494
	682.	Odlok o ustanovitvi in delu komisije za prošnje in pritožbe (Žalec)	1494
1450	683.	Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov občine Žalec za leto 1973	1494
1462	684.	Sklep o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Žalec za leto 1974	1495
1477		SPLOSNl AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI	
1477	685.	Samoupravni sporazum o programu skupnosti za zaposlovanje Ljubljana za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev	1496
1487	686.	Statut samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec	1498
1487	687.	Samoupravni sporazum d ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Slovenske Konjice	1501
1487		SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA	
	688.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o določi-	
1488		lih zneskov pogrebnine (Celje)	1508
	689.	Sklep o spremembi finančnega načrta skupnosti	
1488		zdravstvenega varstva m zavarovanja Celje z leto 1974	1508
	690.	Sklep o podaljšanju rokov iz sklepa o ustanovitvi strokovne službe skupnosti (Celje)	1509
1489	691.	Sklep o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno bolezen (Kranj)	1509
1489	692.	Statutarni sklep o spremembi in dopolnitvi statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova	
1489		Gorica	1510
	693.	Sklep o dopolnitvi sklepa o stopnji prispevka za	
1489		zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varetvo^	
1490		upokojencev in uživalcev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter oseb, ki so začasno izven delovnega razmertn (Nova Gorica)	1510
1490	694.	Sklep o dopolnitvi sklepa o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenih storitev (Nova Gorica)	1511
1401	695	Sklep o višini kilometrine za uporabo prevoznega sredstva za prevoz zavarovane osebe (Nova Gorica)	1511
1491	-	Popravek družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in	
1491		splošno porabo v letu 1974 v občini Žalec	1511
Izdaja Časopisni tavod Uradni Ust SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomčld. vsi V Uubljanl - Narodnlns ra leto lin« 110 din. Inozemstvo Z00 din - Reklamacije »e UDoAievajr i. nie=ee dni or Izldv vsake »tevtlke - Uredništvo tn uorevai Ljubljana. Veselova II postni predal 379/vn Telefon■ direktor uredništvo uprav. In knjigovodstvo w 7f>i nrodala orekll« In naročnine M S70 - Žiro račun SOlOO-flir* .nms — Oproščeno prometnega davka do mnenlu Sekretariata ra informacije v IzvrSnem svetu Skup«člne SR Slovenije At 121-1/7Z