OBRTNI VESTNIK STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI »OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO. // IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE »OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. KRALJA PETRA TRG 8. TELEFON 35-23. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MAU OGLASI PO STALNEM CENIKU. // XXTL LETNIK. V LJUBLJANI, 15. OKTOBRA 1939 ŠTEV. 18, 19, 20 Peta obletnica marsejske tragedije 9. t. m. je poteklo že 5 let, odkar se je odigrala v Marseillu strahovita tragedija, katere žrtev je postal prvi sin in vodnik našega naroda, Nj. Vel. kralj Aleksander I., viteški vladar in naš Zedinitelj. Pred petimi leti je onemel naš narod v neizmerni bolesti, ko je prispela iz Francije vest, da je postal naš veliki kralj žrtev brezvestnega morilca. Ta bolest ni bila samo trenutna, marveč se v nas obnavlja vsako leto 9. oktobra, saj je postal ta dan eden najtežjih dni z večstoletnim trpljenjem posvečene jugoslovenske zgodovine. Lik največjega sinu našega naroda blesti ob petletnici njegove mučeniške smrti v nesmrtnosti zgodovine v vsej svoji veličini. V njeni luči gledamo narodnega velikana, državnika in heroja, plemenitega in iskrenega pobomika miru, ljubečega in skrbnega vodjo in učitelja našega naroda v dneh najhujšega trpljenja in v dneh radosti — kralja, ki je žrtvoval svojo dragoceno, z nevenljivimi uspehi obdarjeno življenje za svoj narod. Globoka ljubezen našega naroda do nepozabnega kralja je prešla tudi na njegovega prvorojenega sina, Nj. Vel. kralja Petra II., ki je naša nada in naš ponos. Ob peti obletnici strašne tragedije smo obnovili trdno zaobljubo, da bomo tudi v bodoče zvesto izpolnjevali kraljevo oporoko v blagor našega naroda in naše države. Večna slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju! Občine in šušmarstvo Kadarkoli smo pisali o šušmarstvu, smo vedno razlikovali razne oblike, v katerih se šušmarstvo pojavlja. Nikdar nismo istovetili šušmarja, nezaposlenega obrtniškega delavca ali materijalno propadlega obrtniškega mojstra, ki nista formalno upravičena _opravljati obrt, s šušmarji med industrijci in veletrgovci, ki občutno posegajo v obrtniški delokrog. Ce v prvem primeru šušmarji iz so-cijalnega in človečanskega stališča zaslužijo gotove obzire, ti obziri ne prihajajo v nobenem primeru v poštev pri šušmarjih med industrijci in veletrgovci. Nezaposleni obrtniški delavci in propadli obrtniški mojstri so mnogokrat v hudi stiski primorani kršiti zakon o obrtih. Saj storijo to z namenom, da sebi in svojim omilijo revščino in preskrbijo skorjo kruha. Takih nagibov nimamo pri industriji in veletrgovini. Pobude teh so popolnoma druge narave. Oni kršijo zakon iz jeze, a ne iz stiske, iz težnje po čim večjem čeprav nedovoljenem zaslužku, a ne radi skorje kruha. Zaradi tega niti industrija, niti veletrgovina pri poseganju v delokrog obrtništva ne zaslužita in tudi ne smeta uživati prav nobenih obzirov s strani merodajnih oblasti. Samo hitra in dosledna strogost zakona je v takih primerih na mestu. S šušmarstvom pa se ne ukvarjata samo veletrgovina in industrija. V mnogih primerih nastopajo kot šušmarji celo občine, kar predstavlja jako žalosten pojav. Po svoji naravi in poslanstvu imajo občine dolžnost voditi zdravo socialno in gospodarsko politiko ter podpirati gospodarski napredek svojih občanov. To ni samo njihova dolžnost, marveč tudi interes. V kolikor so občani neke občine gospodarsko močnejši, v toliko je krepkejše tudi gospodarsko in finančno stanje občine same. Občine so dolžne doprinesti tudi žrtve, če gre za izboljšanje materialnih prilik njenih članov. Zato je več kot anomalija, če se občine pojavljajo kot konku- renti gotovim gospodarskim panogam in obrtniškim strokam. Še večje zlo pa je, kadar na ta način očividno in grobo gazijo zakonske predpise. Da se nekatere občine bavijo s šušmarstvom ni izmišljotina. Pod nazivom dela v lastni režiji, imajo te občine cele delavnice, v katerih izvršujejo vse obrtniške posle za svoje potrebe. Nekatere gredo tudi dalje in opravljajo take posle tudi posameznikom in drugim ustanovam. Tako n. pr. vrše neke mestne občine same zvezo vodovoda s privatnimi ali državnimi zgradbami. To delo opravljajo preko stalnih svojih uslužbencev, ki se razumejo na instalacijske posle. Takih in podobnih primerov poseganja občin v delokrog obrtništva imamo vse polno. Da je to šušmarstvo, se jasno razvidi iz § 9 točke 2. zakona o obrtih, ki izrecno navaja: »Občine in druga javna samoupravna telesa smejo izvrševati rokodelske obrte samo, če jih osnujejo v javno korist po posebni banovi dovolitvi in če imajo poslovodjo s strokovno izobrazbo.« Kakor šušmarstvo poedinih oseb obrtništvu mnogo škoduje, ga ono vendar iz socialnih ozirov do neke meje razume in mnogokrat tolerira. Privatniki pač hitijo za svojimi interesi, ki pogosto niso v skladu z zakonom. Oni niso pozvani, da po svoji dožnosti ščitijo zakon. Zato imamo javne oblasti. Zainteresirano obrtništvo ima možnosti, da na te apelira z nado, da bi tak apel našel primeren odziv. A kaj ostane obrtništvu, če javna ustanova, kot je v našem primeru občina sama gazi jasne zakonske predpise in kar na debelo šušmari? Edina pot je pritožba na državno oblast. Obrtništvo upa, da bo šušmarstvo občin, ki je v nasprotju z njihovim javnim značajem, njihovo socialno nalogo in poslanstvom prenehalo. V kratkem času se bo pokazalo, ali so občine podvržene zakonu o obrtih ali ne. V drugem primeru bi bil položaj obrtništva v resnici preveč ogrožen. Zaščitimo obrtnika! Po dnevnih poslovnih in drugih skrbeh ostane sodobnemu človeku komaj še toliko časa, da se prepusti modrovanju in proučitvi tega, kar mu prinaša dnevni tisk. Po največ so to v lepem redu razporejeni dnevni dogodki iz celega sveta, ki prinašajo vedno nekaj novega, interesantnega, v zadnji dobi tudi grozečega. Z eno besedo vse, samo nič dobrega in utešljivega. Senzacija se vrši za senzacijo, kot rastejo gobe po dežju. Človeški razum deluje v polni meri. Fabrikacijo tega gradiva najdete povsod in je povsem razumljivo, da tudi v naši ožji domovini ne zaostajamo za njimi. Kjer pa primanjkuje posebnih dogodkov, jih je treba umetno ustvariti. Za življenjske interese in težave stanov kot tudi poedincev in organizacij pa se nihče ne zanima, kaj Še, da bi taka kočljiva vprašanja reševal. Je pač stvar taka, da ta vprašanja ne spadajo v kategorijo današnjih senzacij. Gospodarsko propadanje tega ali onega stanu modernega človeka ne zanima. Stroj za razburjanje in strahovanje narodnih mas pa dela naprej in na veliko. Vojna industrija in njeni hujskači so gospodarji položaja ker zaposlujejo vsa gospodarska, prosvetna in humana polja. Zato danes prav težko najdete naivneža, ki bi se upal vprašati, kdaj se bodo razmere zboljšale. Trditev, da ima gospodarsko življenje svoje pozitivne, od narave dane nepremagljive zakone, proti katerim človeška slabost ne more nič napraviti, ta trditev danes ni več v modi, ta trditev ni več 100 odstotno resnična. Živimo v zelo resnem značilnem času, do katerega so privedli mednarodni zapletljaji in medsebojno nezaupanje. Pri vsem tem pa se samo konstatira, da gospodarske prilike na svetu niso najboljše. Dalje v teh vprašanjih ne gremo. Tudi ne uvidimo, pri svoji kratki negativni ugotovitvi, kako propada stan nezaščiten in nedolžen ter neodgovoren za vse pogreške. Ako ima industrija v državi svojo prosperiteto v industrijskem izvozu, poljedelstvo v izvozu poljedelskih pridelkov, trgovina od dobrih zvez, mednarodnih dogovorov in odpravo carinskih meja, potem živimo v prepričanju in veri, da mora obrt v vsaki državi uživati vsetransko zaščito za svojo proizvodnjo, ker je tudi obrt edinica v skupini ostalih gospodarskih panog, ki tvorijo temelj narodnemu blagostanju. Prepričani smo, da bi odpadle mnoge gospodarske depresije ali bi se iste vsaj znatno omilile, ako bi gospodarsko politiko vodili resni in zmožni gospodarstveniki, a ne politiki profesionalci. Vidno je pomanjkanje prometa, denarja, zaupanja, investicijskih del itd. Saj tudi ne more biti drugače, ko pa se nahajamo z dneva v dan, leto v leto v polvojnem stanju. Denar naj obdrži svojo vrednost, ker je zdravo plačilno sredstvo, a mora biti tudi v resnici v neprestanem obtoku. To je tudi njegova vloga. Vsi moramo imeti od tega koristi, a ne samo redki izvoljenci po rodu, sumljivo pridobljenem bogastvu, kari-jeri itd. A kar se tiče pomanjkanja denarja, je samo umetno ustvarjena krilatica, v katero izvoljeni gospodje sami ne verujejo. Gospodarstvo, ki vrši svojo dolžnost, vzajemno z državno zajed-nico, pričakuje, da bo imelo od iste tudi koristi, a ne, da se razpoložljiva sredstva postavljajo na led ali po potrošijo v pasivne in mrtve investicije. V državno vodstvo poedinih resorov naj se postavljajo za res strokovnjaki, neodvisni od politične orijentacije, ki bodo pod strogim nadzorstvom in odgovorni narodovi sodbi. Gospodarsko blagostanje mora biti osnova narodnega, a narodno blagostanje zopet podlaga za krepitev močne države. Pogostokrat čitamo, kako moramo pri nas čakati na rešitev perečih gospodarskih, kulturnih, socialnih in političnih vprašanj. Kot vzrok temu zavlačevanju rešitve javnih koristnih vprašanj se pogostokrat navajajo neurejena in nejasna mednarodna situacija v svetu ter zastrupljeni odnosi v notranjosti države same. Če bi bilo samo malo več dobre volje, bi šlo vse lepo in v redu. Ustvarila bi se mirna in znosnejša atmosfera ob sodelovanju vseh konstruktivnih moči v državi. V popolnem prepričanju Obvestila Obrtniško društvo v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da se je tajništvo preselilo iz Sv. Petra ceste 4 na Kralja Petra trg 8 pritličje levo (poleg sodnije), kar naj p. n. člani blagovolijo upoštevati. Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani obvešča vse svoje edinice, kakor tudi podeželsko obrtništvo, da ima nove prostore na Kralja Petra trgu 8, pritličje levo (poleg sodnije), kamor naj se obračajo z dopisi in v času bivanja v Ljubljani. Uredništvo in uprava lista vljudno sporočata, da poslujeta v novih prostorih na Kralja Petra trgu 8, pritličje levo (poleg sodnije) in prosita p. n. naročnike, da blagovolijo to spremembo upoštevati pri dopisovanju. IZ UPRAVE LISTA Vse zamudne naročnike prav vljudno pozivamo, da nam nakažejo zapadlo naročnino za prvo polletje. V svrho reda in nemotenega poslovanja prosimo vse zamudnike za uspešen odziv. UPRAVA Vesti zadnjih dveh tednov Rumunski ministrski predsednik Ca-linescu je postal pretekli mesec žrtev atentata članov razpuščene železne garde. Trije avtomobili so nenadoma obkolili avtomobil ministrskega predsednika Calinesca, ubili najprej njegovega spremljevalca, nato pa Calinesca samega, ki ga je zadelo 11 strelov. Vsi atentatorji so bili aretirani, dva sta na begu izvršila samomor. Atentat je organiziral odvetnik Dimi-trescu. Italijanski list »Popoio d’ Italia« piše, da se bo sodelovanje Nemčije in Rusije najbrže nadaljevalo in še poglobilo. To bo morala upoštevati tudi Italija pri svoji bodoči zunanji politiki. Pojav Sovjetske Rusije na Karpatih pomeni popolnoma nov element v evropskem položaju, ki nikakor ne bo ostal brez vpliva na nadaljnji razvoj mednarodne situacije. Rusija je prišla v srednja Evropo in se ne bo pustila več iz nje izriniti, temveč bo hotela imeti soodlo-čujočo besedo v vseh važnejših vprašanjih. S tem pa se je znatno spremenilo tudi ravnovesje velesil, kar ne more ostati brez posledic. Kitajci poročajo o veliki zmagi, ki da so jo dosegli pri mestu Čansa v provinci Honan. Japonska vojska je bila baje tu vržena 60 kilometrov nazaj ter je imela okoli 30.000 mrtvih. Latiška je sprejela sovjetske zahteve ter sklenila z Rusijo zvezno pogodbo, hkrati pa dovolila, da postaneta pristanišči Ljepaji in Ventspilsu ruska pomorska in zračna oporišča, da more imeti Rusija tu svojo vojsko. Nadalje dobi Rusija tudi oporišča za obalne baterije. Družabni red v Latiški ostane nespremenjen. Formalno je Latiška še nadalje suverena država. Sedaj je na vrsti Litva, da pristane na podobno pogodbo. Med Rusijo in Japonsko je bil dosežen sporazum in so se ustavile vse sovražnosti na mongolski in mandžurski meji. Japonske in sovjetske čete ostanejo na mestih, ki so jih zasedle dne 16. septembra. Ujeti vojaki se medsebojno zamenjajo. Po likvidaciji obmejnih sporov med Rusijo in Japonsko pa se bo sklenil med obema državama nenapadalni pakt, podoben, kakor je bil sklenjen med Nemčijo in Rusijo. Rusija ima s tem svoje vzhodne meje zavarovane. Japonska pa bo mogla sedaj po- slati svoje čete z Mandžurije na Kitajsko dn nadaljevati zavojevanje Kitajske. Italija se ne bo udeležila vojnih ope- j racij in tudi ne bo dala nobenih pobud za sklicanje mirovne koference. Pač pa | bo gledala na to, da se vojna ne razširi še na druge države, zlasti na balkanske. Začel pa se je tudi boj za nevtralce. I Angleška vlada je objavila seznam bla- | ga, ki ga smatra za vojno kontrabando. Ce bi angleška blokada v tem obsegu I obveljala, potem nevtralne države ne j bi mogle v dosedanjem obsegu kupčevati z Nemčijo. Nemčija je zato tudi že izjavila, da pričakuje od nevtralnih držav, da se tem zahtevam Anglije ne bodo pridružile. Nevtralne države same j pa izjavljajo, da bi bilo tudi njih gospodarsko življenje zelo otežkočeno, če bi obveljalo sedanje stališče Anglije. Nevtralne države so tako prišle v ta | mučni položaj: Če dobavljajo Nemčiji isto blago ko prej (vojna sredstva se- I veda izključena), so v nevarnosti, da nastopijo proti njim Angleži, če pa se [ angleškim zahtevam vdajo, pa bo nastopila proti njim Nemčija. Nevtralne države so zaradi tega v vedno večji stiski in nevarnosti, da bodo tudi proti svoji volji potegnjene v vojno. Vojna vlada v Franciji je sestavljena. Sestavil jo je znova Daladier, ki je prevzel tudi zunanje, vojno in ministrstvo | za narodno obrambo. Bonnet je postal pravosodni minister. Francoska vlada je priznala češkoslovaško vlado v Franciji. Predsednik vlade je dr. Beneš, v vladi pa je tudi pariški poslanik Osuški. Češkoslovaška | legija v Franciji šteje že 50.000 mož. Vodil bo to armado francoski general. O stališču Italije pišejo švicarski listi, da je posredovalna akcija Mussolinija še bolj prepričala svet, da bo ostala Italija v nemško-francosko-angleški vojni nevtralna, ker ima Mussolini pred očmi le italijanske nacionalne interese. To potrjuje tudi pisanje italijanskih listov, ki sicer pišejo s simpatijo o Nemčiji, a istočasno tudi zelo objektivno o Francozih in Angležih. Italijanski listi nadalje objavljajo nemška in francoska, poljska in angleška poročila v celoti. Ameriški Bdeči križ je dovolil 50.000 dolarjev kredita za nakup šotorov, ki bodo poslani poljskemu Rdečemu križu. Za ameriško bolnico v Parizu pa je dovolil ameriški Rdeči križ 25.000 dolarjev. Na nemško intervencijo je rumunska vlada sklenila, da internira do konca vojne maršala Rydz Smiglyja v nekem romunskem kraju. Francoska in angleška vlada nista mogli doseči prostega odhoda maršala v tujino. Italijanski listi javljajo, da se vodijo med Italijo, Jugoslavijo in Grčijo pogajanja za zagotovitev miru na Balkanu. O delu vlade je izjavil dr. Maček: V vladi je atmosfera prisrčnega sodelovanja, zlasti pa se utrjujejo vsak dan bolj njegovi odnošaji s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Izjavil je nadalje, da ga redno obiskujejo tudi razni opozi-cionalni srbski voditelji, ki so še danes v opoziciji. Ban dr. šubašič je sprejel novinarje ter se z njimi več časa razgovarjal. Med ] drugim jim je dejal, da je bil sprejet sporazum v vsej Hrvatski z največjim razumevanjem, zadovoljstvom in v prepričanju, da se sedaj začenja doba ustvarjanja. S sporazumom je nastal na vsem Hrvatskem tako velik razmah pozitivnega dela, da je ostal vsak defetizem daleč za nami, da se niti ne občuti. Glede prenosa kompetenc z ministrstev na banovino Hrvatsko je dejal ban dr. šubašič, da banovina Hrvatska od vsega početka funkcionira, čeprav še niso urejena vsa vprašanja in čeprav še niso prenesene vse kompetence. Organizacija banovinske oblasti napreduje zelo naglo in njegovi predlogi so povsod sprejeti z največjo naklonjenostjo. Posebno pozornost je vzbudila Hitlerjeva izjava o rešitvi manjšinskega vprašanja s preselitvijo manjšin, kakor je bilo to urejeno v Južni Tirolski med Italijo in Nemčijo. Baje se ta pasus Hitlerjevega govora nanaša zlasti na Poljsko in Jugoslavijo, a tudi na Madžarsko in Romunijo. Pobudo za to preseljevanje manjšin je dal sporazum med Nemčijo in Rusijo, po katerem se izseli iz Rusije v Nemčijo okoli 250.000 Nemcev, ki so se pred desetletji naselili v Rusiji. Podrobnosti, kako je zamišljeno vse to preseljevanje, pa ni mogoče izvedeti. trdimo, da se vse to da pospešeno rešiti, samo treba je za tako delo postaviti prave ljudi. Izkustvo je dobra šola, a samo za razumne ljudi. Politična in gospodarska vprašanja, ki čakajo na rešitev za splošno korist, ne morejo biti predmet licitacije. Vsi poznamo pot, ki vodi do uspehov in zboljšanja prilik. Slepomišenja in eksperimentiranja je bilo dovolj. Dnevna stvarnost zahteva real- nejše pojmovanje splošnega stanja in intenzivnejšega dela za zboljšanje prilik, sicer nas bodo uničili pogubni mednarodni odnosi in naše domače zlo. Ne smemo verovati političnim špekulantom, da se bodo razmere kmalu zboljšale brez sodelovanja ljudstva in vseh stanov. Kdor pošteno plačuje ima tudi pravico do svobodnega kupovanja. K pravemu delu prave in resne ljudi, to je naše prepričanje. Neupravičeno zapostavljanje obrtniških strokovnjakov 15. septembra 1.1. se je vršila pri ministrstvu za zgradbe konferenca strokovnjakov in zainteresiranih predstavnikov za gradnjo sodobnih cest v naši državi. Na to konferenco so bili pozvani: po dva predstavnika kamene, cementne in asfaltne industrije, po dva predstavnika Saveza inženirskih zbornic in dobavitelji materiala, poleg merodajnih predstavnikov ministrstva za zgradbe. Glavni razlog za sklicanje take konference strokovnjakov je bil v tem, ker se je doslej pri gradnji modernih cest izvajal sistem izdelave cestišča deloma iz kamna, deloma iz betona in deloma iz asfalta. Ker nastane z uporabo različnega materiala tudi različna situacija glede vzdrževanja cest, so prišli merodajni krogi do zaključka, da je treba definitivno utrditi vrste cest, ki se bodo dovolile pri nadaljnjih gradnjah, pri čemer ne igrajo važne vloge samo cene gradnje, ampak tudi tehnični, trgovski in drugi momenti. Iz navedenega je razvidno, da je vsa ta stvar na mestu in zasluži pohvalo, ker se v resnici samo preko strokovnih komisij zainteresiranih graditeljskih panog lahko izdelajo koristne in kontrolirane solucije o bodoči gradnji modernih cest v naši državi. Samo ena stvar nam ostane pri tem nerazumljiva. Pri gradnji modernih cest sodelujejo z ene strani tehnični strokovnjaki (inženerji, projektanti, graditelji, nadzorniki, kvalificirani in nekvalificirani delavci), a z druge strani dobavitelji materiala (kamene, cementne, asfaltne industrije, prodajalci lesa, trgovci z železnino in drugimi deli, dobavitelji opeke itd.) V vrsto strokovnjakov in stvarnih graditeljev cest spadajo tudi kvalificirani obrtniki gradbenih strok, a v prvi vrsti stavbeniki, gradbeni podjetniki, zidarji, kamnoseki, ključavničarji, vodnja-karji, slikarji, pleskarji in dr. Vsi ti aktivno sodelujejo pri gradnji modernih cest, mostov, predorov, kanalov, podvozov, zavarovalnih branilcev, zidanih stebrov, stopnišč itd. kot obrt- niški strokovnjaki. Razen tega je ta vrsta gradbenih obrtov neposredno zainteresirana na takih gradbenih delih, pa je zato njihova vloga toliko važnejša. Še nekaj ne smemo jemati iz vidika. Brez sodelovanja kvalificiranih moči obrtniških strokovnjakov je dandanes sploh nemogoče zgraditi moderno cesto. Če vse to priznamo kot resnična dejstva, potem je nerazumljivo, iz kakšnih razlogov in vsled česa merodajni faktorji v take strokovne komisije ne pokličejo tudi predstavnikov obrtniških gradbenih strok. Mislimo, da ni potrebno posebej, dokazovati, da so obrtniki pri nas poseben in nezavisen gospodarski stan, ki ima svoje strokovne organizacije in svoja predstavništva. Ob sestavljanju strokovnih komisij ali sklicevanju strokovnih gradbenih konferenc bi poleg predstavnikov industrije gradbenega materijala kazalo pozvati tudi predstavnike gradbenih obrtov, ki bodo vsekakor z večjimi izkustvi in obsežnejšim poznavanjem terenskih del mnogo več koristili s svojimi strokovnimi predlogi, kot pa predstavniki industrije materijala. Zbornice so v tem pogledu merodajne in pozvane, da dajo svoja strokovna predstavništva na razne komisije in gospodarske konference. Naposled ne moremo ravnodušno preko značilnega dejstva, kar se pogosto dogaja pri raznih državnih in samoupravnih oblasteh, namreč, da se mnoga gospodarska vprašanja rešujejo in zaključujejo brez sodelovanja obrtniških predstavnikov, dočim se drugi gospodarski krogi in stanovi pozivajo in izprašujejo za mišljenje, čeprav sta na teh vprašanjih največ zainteresirana prav obrtnik in obrtniško gospodarstvo. Čas bi že bil, da se vse take pogreške in nepravičnosti napram obrtništvu odpravijo in da se 200 tisočem obrtniških gospodarjev naše države nudi enakopravnost z ostalimi gospodarskimi sloji, če želimo, da nam bo hiša vesela in vsako započeto delo uspevalo. 50-letnica Mestne hranilnice ljubljanske Začetkom oktobra je poteklo 50 let, odkar je začela v Ljubljani, središču Slovenije, poslovati Mestna hranilnica ljubljanska. Za Mestno hranilnico, ki je danes največji denarni zavod v Sloveniji, je to gotovo pomemben in časten jubilej. Doba, v katero pade ustanovitev Mestne hranilnice, nosi pečat zaostrenega odpora Slovencev proti po* litični in kulturni nadvladi avstrijskega nemštva. Vodilni slovenski možje so spoznali, da je treba za politično in kulturno osamosvojitev izvojevati najprej zmago v gospodarstvu. V času ko se je snovala Mestna hranilnica, je bilo v Sloveniji že l