Mil ena F erl etič
in njene magdal enic e iz č a s a,
k o je služil a v Mil anu
P E T R A T ES T E N K O R E N
ZR C S AZ U , Inštitut z a k ulturno z g odo vino
petr a. t est en@ zr c -s az u. si
Izvl eč ek : P rispe v ek se sk o zi fr a gment arno sl ed spomino v z g odo vinar ja dr . R enat a P odber sič a, ki
ohr anja pripo v edi pr at et e Mil ene F erl etič , por . Mo z etič , iz otr ošt v a, dot akne pr obl ematik e služ enja
sl o v enskih dekl et v (se v erno)it a lijanskih mestih, v t em primeru v Mil anu, v obdobju f a šizma. Obe-
nem gr e z a primer dandanes r edk o ohr anjenih dr obc e v dok ument o v , f ot ogr afij in t . i. pr eneseneg a
prič e v anja (prič e v anja o prič e v anju) o del o vni migr aciji dekl et z vidik a per spektiv e pos ame znic e z
družbeneg a obr obja.
Ključne besede: Mil ena F erl etič , služkinja, Mil an, f a šiz em
V del o vni knjižici, iz dani 14. sept embr a
19 3 9 v Mil anu, je pod št e vilk o 18 7 8 9 19 z a v ede-
na Mil ena F erl etič iz V rt ojbe . Med l et oma
19 2 9 in 19 4 3 je del a l a v Mil anu k ot služkinja.
Menja l a je nek a j del oda ja l c e v , na jdlje p a je
ost a l a pri družini industria l c e v , ki so bili med
drugim tudi čl ani t edanje f a šistične str ank e .
D anes se služ enja t et e Milk e v Mil anu
spominja l e še pr aneč ak , z g odo vinar dr . R e-
nat o P odber sič . T ak o k ot mnog e podobne
z g odbe o usodah dekl et in ž ena z z ahodneg a
r ob a sl o v ensk eg a etničneg a o z emlja, ki so v
pr et ekl em st ol etju služil e v g ospodinjst vih
v ečjih it a lijanskih mest , v Mil anu, T urinu,
Rimu it d., ost a ja tudi spomin na t et o Milk o l e
še v pripo v edih bližnjih pot omc e v . P r aneč a-
k u, ki g a je v otr ošt vu » vz el a z a s v ojeg a«, po-
sino vil a, g a p azil a in g a imel a sr čno r ada, je
pog ost o pripo v edo v a l a z g odbe iz s v ojeg a ži-
vljenja. T akr at jo je k ot v s ak otr ok posluš a l l e
z enim ušesom in danes prizna v a, da si ž eli,
da bi njenim besedam namenil v eč po z orno-
sti, da bi si v eč z apomnil , z apis a l .
Še nedolg o naz a j so z g odbe pos ame zni-
k o v , sosedo v in sor odnik o v ost a ja l e del v a -
šk eg a, družinsk eg a izr očil a, ki je z g ener acija-
mi iz g ubil o s v oje b arv e in se je z a njimi sč a -
soma z abris a l a spominsk a sl ed. K a šč e in hiše
so se pr aznil e , na selje v a l o se je no v o življe-
nje in moderni s v et z v so t ehnik o in r azno vr -
stnimi iz umi je pospešeno v dir a l v sl eherno
g ospodinjst v o . T udi med pr euč e v a l ci pr et e-
kl eg a so bili pr epr osti ljudje , pr edv sem tisti z
družbeneg a obr obja, z el o dolg o z g olj del
br e zimne mno žic e in k ot t aki nepomembni
akt er ji z g odo vine . V z adnjih deset l etjih se je
pr a v na podr očju biogr af skih študij z g odil
pomemben pr emik , ubr an je bil drug ač en
prist op , ki je per spektiv e pos ame znik o v o vr e-
dnotil k ot hist orično pomembne , s t em p a iz-
bir am »ma l eg a čl o v ek a«, njeg o vim pr e živ e-
t v enim str at egijam prinesel drug ačno l egiti-
mnost , v sem nam p a ponudil dodano vr e-
dnost k po zna v anju in r az ume v anju pr et ekl e-
g a (R ebeschini 2006; Smith, E atson 1998; V er -
ginell a 20 15; T est en K or en 20 19) .
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
3 2 ČLANKI
���

D e l o v n a k n j i ž i c a
M i l e n e F e r l e t i č
( h r a n i R . P o d b e r s i č ) . .
Z g odb a Mil ene F erl etič , po domač e Milk e ,
je dr oben, a z a g ot o v o dr a g oc en pomnik t eg a
mo z aik a.
Mil ena se je r odil a oč etu L eopol du in
mami Al ojziji (L o viški) sk or a j na pr edv eč er
v élik e v ojne , 15. no v embr a 19 12, v Dolnji V r-
t ojbi, v družini, kjer je bil o potr ebno nahr ani-
ti sk upno štiri otr ošk a ust a. V st ar osti nekje
med šestna jstim in sedemna jstim l et om je
na st opil a s v ojo prv o službo . T o je bil o tudi
prvič , da je odšl a k am dlje od domač eg a
ognjišč a. Služ enje v g ospodinjst vih v ečjih
mestnih sr edišč je v t edanjem č a su z a dekl e-
t a pr edst a vlja l o v ečinoma kr a jšo življenjsk o
obdobje , od nek a j mesec e v do nek a j l et , od-
ha ja l a p a so pr edv sem ml a jš a dekl et a, st ar a
nekje med dv ana jst in dv aindv a jset l et , v de-
l o vno aktivnih l etih pr ed por ok o in osno v a-
njem družine .
1
V t em obdobju so ob delu
sk uš a l a priv ar č e v ati z a »b a l o«, pridobiv ati
g ospodinjsk e izk ušnje z a po znejše družinsk o
1
Opis anemu načinu načinu z aposl o v anja pr a vimo tudi
lif e -cy cl e serv anthood z a r azlik o od lif e -l ong serv an-
thood, s k at erim o znač ujemo del o vni segment ž ensk ,
ki ost ane pr a vil oma s amski in v se življenje v e z an na
poklic služ enja. Gl ej: C ooper 2005; L a sl ett 19 77, 1983;
Ha jna l 196 5, 1983; Mitt er auer 1990.
življenje , pr edv sem p a poma g ati domačim,
s a j je v ečina pošilja l a s v oj prihr anek domo v
(Moch 200 3: 7– 17; Barbič , Mikl a v čič Br e zig ar
1999; Br eschi, K a l c , Na v arr a 200 1: 6 9– 2 3 7; V er -
ginell a 20 14; K a l c 20 14; T est en 20 13). P r a vz a-
pr a v je šl o z a tr end del o vnih selit e v , ki so se
usmer ja l e s pode ž eljskih območij k urb anim
sr edišč em in so pr edv sem z a ž ensk e pome-
nil e mo žnost pr emik a iz kmečk eg a v s ak dana
in opr a vil k pl ačljivim st orit v enim deja vno-
stim (Moch 200 3; Bade 2005; Till y 19 7 6).
Iz V rt ojbe je Mil eno na ž el e znišk o post a jo
v Goric o odpelja l oč e in se t am od nje posl o -
vil . R enat o pripo v eduje , da ni zna l a v eč k ot
p ar besed it a lijansk o . V Mil anu je na ž el e zni-
ški post a ji ni prič ak a l nihč e . V r ok ah je stisk a -
l a na sl o v , k amor je mor a l a priti, da bi si slu-
žil a kruh. P rv a st v ar , ki ji jo je no v a g ospoda-
ric a nar očil a, t ak oj k o je prispel a, je bil o , na j
gr e k upiti »pr e zz emol o« (pet er šilj). V so pot
do tr g o vine si je pona vlja l a: »P r e zz emol o ,
pr e zz emol o , pr e zz emol o … « In v tr g o vini je
besedo , ki ji ni po zna l a pomena, a na jbr ž
ma l o tudi z ar adi skrbi in str ahu, po z abil a.
Se v eda Mil ena ni odšl a v Mil ano na sl epo ,
z g olj z na sl o v om v r oki. P odobno k ot št e vilna
drug a sl o v ensk a dekl et a, ki so se zna šl a pr ed
33
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI

podobnimi izzivi, se je poslužil a sor odst v ene
mr e ž e . Drug e so službo na šl e na podl a gi
mr e ž e po znanst e v , ki se je r azt e z a l a v se od
prijat eljic p a do so v a šč ank a li sor odnic , ki so
ž e bil e z aposl ene pri dol oč eni družini v me-
stu. Nema l okr at je del oda ja l c u z a pošt eno ,
pridno , marljiv o in mor a lno neizprijeno de-
kl e jamčil k ar v a ški duho vnik a li k at er a drug a
v a šk a a vt orit et a, v č a sih tudi r edo vnic e , ki so
v elik okr at dekl et a pr ed vključit vijo na del o v-
ni tr g c el o iz učil e potr ebnih g ospodinjskih
v eščin. V si ti posr edniki so odigr a li vl og o ne-
k ak šnih v aruho v a li g ar ant o v , t ak o v g ospo-
dinjst vih, k amor so dekl et a odha ja l a, k ot po
domo vih, od k oder so dekl et a priha ja l a in
kjer je s v ojc e skrbel o z a njiho v o usodo (K o-
drič 1990: 100– 10 2; Ml ek už 2004: 150; Budde
2000: 148– 14 9).
Mil ena je službo dobil a po pripor očilu
st ar ejše sestr e Dor ot eje (Dor e) F erl etič , po -
zneje por . P odber sič . Iz V rt ojbe je na spl oh v e-
lik o dekl et odha ja l o v Mil an. A medt em k o je
sestr a Dor a t amk a j služil a z g olj dv e l eti, se
nat o vrnil a domo v in l et a 19 33 por očil a, je
Milk a ost a l a v metr opoli industria l c e v dlje
č a s a. T am je z amenja l a, t ak o R enat o po spo-
minu, okr og štiri del oda ja l c e . Na jdlje p a je
ost a l a, k ot smo ž e z apis a li, pri družini indu-
stria l c e v , kjer je p azil a na punčk o Adrijano .
Na eni r edkih, a dr a g oc enih f ot ogr afij ju l ah-
k o vidimo , k ak o se v Mil anu, na jbr ž v enem
izmed p ark o v na st a vljat a f ot ogr af sk emu
objektivu. Mil ena pestuje ma l o Adrijano še
k ot dojenčk a, ob njiju je otr oški v o zič ek . F o-
t ogr afija je bil a na jv er jetneje posnet a pr a v z
namenom, da se jo pošlje domačim.
R enat o po v e , da z a pr at et o služb a v Mil a-
nu »ni bil a nik akr šna r omantik a«. Mil ena ob
delu ni imel a v elik o pr ost eg a č a s a. Nik oli ni
bil a v nobenem muz eju, ž el el a si je v kino , a
se ji t a ž elja nik dar ni izpolnil a. Del a l a je
pr aktično od z or e do mr ak a, še v eč . Z opr a vili
je z ač el a nekje ob č etrti, peti uri zjutr a j in
k onč a l a opolnoči. Sp a l a je približno štiri do
pet ur na noč . Opr a vlja l a je dv ojno del o , bil a
M i l e n a F e r l e t i č z m a l o A d r i j a n o ( f o t o g r a fi j o h r a n i
R . P o d b e r s i č ) .
je hkr ati g uv ernant a in hišna pomočnic a. V
mešč anskih g ospodinjst vih tist eg a č a s a se je
ž e dlje č a s a šir om E vr ope v se bolj uv elja vlja -
l a na v ada, da se je z aposl o v a l o l e še po eno
služkinjo , »deklic o z a v se«, ki je opr a vlja l a
v s a hišna del a, obenem p a še skrbel a z a
otr ok e (Ž a g ar 1986: 26; Sarti 2005: 195– 284;
P a g e Moch 2006: 9). A kljub v semu je v edno
g o v oril a, da ji ni bil o hudeg a. P l ač a li so ji do-
br o in znatne v sot e denar ja je r edno pošilja -
l a domo v . D anes v emo , da so bil a pl ačil a
služkinj v mestih po It a liji višja k ot denimo v
T r stu, k a j šel e Gorici.
2
Višja od t eh pl ačil so
2
R azlik e v pl ačilu služkinj, ki so del a l e na primer v Vid-
mu a li Gorici in T r stu, so bil e znatne , k a j šel e onih, ki
so služil e v Mil anu a li Rimu; v Mat ajur ju iz l et a 1960
l ahk o pr eber emo , da so bil e pl ač e v mestih gl oblje v
It a liji višje , in sic er v vr ednosti med 20. 000 in 30. 000
lir ami (Anon. 1960: 1). Z g olj z a primer r azlik med pl a-
č ami pos ame znih mest ; Doric a Mak uc je z apis a l a, da
so na pr el omu 19. in 20. st ol etja služkinje v T r stu z a -
služil e 8 g ol dinar je v , na Duna ju 10 g ol dinar je v , me-
sečni z a služ ek v E giptu p a je zna š a l k ar 20 do 40 g ol -
dinar je v . Gl ej: Mak uc 199 3: 17.
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
3 4 ČLANKI
���

bil a l e še tist a z a al eksandrinke , v endar je pri
izbiri nema l okr at pr et eht a l a bližina in – č e-
pr a v v Mil eninem primeru sprv a ne – po zna -
v anje it a lijansk eg a je zik a.
P o prvi s v et o vni v ojni se je del migr acij-
sk eg a t ok a sl o v enskih služkinj, ki je bil pr ej iz
P osočja, Vip a v sk e doline , Kr a s a in Br d p a tudi
Benečije usmer jen v ečinoma pr oti T r stu p a
tudi Gorici in Vidmu, pr eusmeril k v ečjim,
pr edv sem se v ernoit a lijanskim, industrijsk o
r azvija jočim se mest om, a tudi na jug, v se do
Rima in P a l erma (P rim. Jutr o, 9. 10. 19 26, 19.
10. 19 33; E dinost, 10. 8. 19 26). T udi v študiji, ki
st a jo iz da l a Onor at o L or enz on in Pietr o Mat-
tioni l et a 196 2, st a sic er z g olj oc enil a, da se je
denimo v tridesetih l etih 20. st ol etja z g odil a
pr a v a ek spl o zija mobilnosti, k o na j bi F url an-
k e k ot migr antk e , v ečinoma z aposl ene k ot
služkinje , dosegl e št e vil o 26. 3 22 (L or enz on
196 2: 6 2–6 3; tudi Ml ek už 2005: 130). O migr a-
cijskih t ok o vih sl o v enskih dekl et , ki so odha -
ja l a v notr anjost It a lije , pišejo tudi sl o v enski
č a sopisi. P o eni str ani pisci pr edv sem ob gr o -
z eči br e zposelnosti podpir a jo no v e pril o žno-
sti z a z aposlit e v , sk uš a jo c el o spodbujati or -
g aniz acijo podporne mr e ž e in opo z ar ja jo na
z a nar odni obst oj nujno potr ebo , da bi se z a
sl o v ensk e iz seljenc e or g anizir a l a društ v a, ki
bi primerno skrbel a z a v se njiho v e potr ebe ,
po drugi str ani p a izr až a jo skrb , da je s str ani
it a lijanskih obl a sti podprt a del o vna migr aci-
ja služkinj pr a vz apr a v l e krink a z a še eno iz-
med a simil acijskih politik , ki so jih pospeše-
no izv a ja li na podr očju nek danjeg a Av strij-
sk eg a P rimor ja:
» F ašisti so spr a vili s P rimor ske ga v It alijo
sl o v enske učit elje, ur adnike in ž el e znič ar je.
T udi pr obl em služkinj bodo l ahko r ešili po f a-
šist o v sko , o vir al o jih bo l e dejst v o , da so v
it alijanskih družinah samih sl o v enske služki-
nje bolj priljubljene kakor It alijanke, ker v e-
ljajo spl ošno z a bolj pošt ene. P r obl em sl o -
v enskih služkinj je na v sak način v saj t ako
ak tual en kakor pr obl em tr ž aške prist aniške
kriz e. « (Sl o v ene c, 2 9. 2. 19 28; tudi prim. Sl o v e-
ne c, 20. 10. 19 26; E dinost, 28. 4. 19 2 3, 10. 8.
19 26)
Č emu v se je botr o v a l a t a delna pr eusme-
rit e v migr acijsk eg a t ok a služkinj? Got o v o je
imel a odl očilno vl og o po v ojna r e a lnost , ki je
z R ap a lsk o pog odbo ( 12. 1 1. 19 20) prinesl a na
no v o z aris ano mejo med Kr a lje vino It a lijo in
Kr a lje vino SHS, po znejšo Jug osl a vijo . St ar eg a
a v str o-ogr sk eg a imperija s T r st om k ot oknom
v s v et ni bil o v eč . S t em je bil o tudi prist ani-
šč e odr e z ano od s v ojeg a tr adiciona lneg a z a -
l edja in je v k onk ur enci s pr eost a limi it a lijan-
skimi prist anišči z ač el o g ospodar sk o st a gni-
r ati, kljub t emu da se je priselje v anje v mest o
v medv ojnem obdobju nada lje v a l o in so bil e
sl o v ensk e služkinje še v edno z až el ene z ar adi
ž e k ar st er eotipne pridnosti: »Sl o v enskih
služkinj je v T r stu v eliko št e vil o . R azmer e na
kmetih so t ake, da mor ajo dekl et a od doma.
V T r stu pa tudi ž e po drugih mestih jih je
mnogo . Gospodinje jih imajo r ade, ker so pri-
dne služkinje in r ade ubogajo. « (Jutr o, 4. 8.
19 26) A kljub nenehnemu po vpr a še v anju in
ponudbi na tr g u t er po zitivnim st er eotipom v
prid sl o v enskim služkinjam je T r st , t ak o k až e ,
z a r azlik o od pr eost a lih mest pestil o v se bolj
z a griz eno so vr a št v o f a šist o v do v seg a sl o -
v ensk eg a. T a »obmejni f a šiz em«, ki si je izr a-
zit o priz ade v a l z a a simil acijo , je bil drug ač en,
bolj ort odok sen od v seg a, s čimer so se soo-
č a l a dekl et a po mestih v notr anjosti It a lije
(P rim. Jutr o, 2. 3. 19 28, 7. 2. 19 3 1; Sl o v ene c, 20.
10. 19 26. Gl ej tudi C er g ol P ar adiž, T est en K o-
r en 20 2 1).
K ak o je pritisk e f a šističneg a r e žima č util a
Mil ena ? Služil a je v družini, kjer so bili k ot in-
dustria l ci v si gl obok o vpeti v del o v anje f a ši-
stične str ank e in se r edno udel e ž e v a li spr e-
jemo v in z ab a v pr of a šistično usmer jene elit e .
Bili so f a šisti, a k ot po v e R enat o , niso bili »ti-
sti z a griz eni f a šisti«, k ot so jih bili t eda j ž e
v a jeni v domač em, danes obmejnem pr ost o-
ru med It a lijo in Sl o v enijo . T emu v prid g o v o-
rijo tudi Mil enini spomini, ki jih je posr edo -
v a l a pr aneč ak u. P ripo v edo v a l a mu je , da ji
35
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI

g ospodar ji nik oli niso r ekli ž a l besede č e z
njene sl o v ensk e prijat eljic e , ki so jo tu p a
t am tudi obisk a l e in so ob t ak šnih pril o žno-
stih g o v oril e sl o v ensk o . V pol etnem č a su, k o
je v s a družina z a mesec dni, na jv ečkr at tr adi-
ciona lno v a v g ustu (f err a g ost o) počitnik o v a l a
ob mor ju in je na Mil eno p adl a skrb z a pr ak-
tično r es v se , je nema l okr at na druž enjih g o-
spodar je v s prip adniki f a šistične str ank e c el o
k uha l a k a v o in poskrbel a, da so bili g ostje
z ado v oljni. T udi v Mil anu je v elik okr at k ot
str e žnic a sodel o v a l a na spr ejemih z a višje
sl oje , ki so jih pr ec ej pog ost o or g anizir a li nje-
ni del oda ja l ci. P ri t em je obč udo v a l a izbr ana
obl ačil a g ost o v , zl a sti po v abljenih dam. V es
t a l e ž erni in bog ati s v et je bil z anjo nedose-
gljiv .
Na vpr a š anja, k ak o je r esnično gl eda l a na
r azmer e , mor da tudi (politični) v s ak dan, ni
nik oli neposr edno odg o v ar ja l a. Mor da pr e-
pr ost o ni hot el a, k er je nenaz adnje imel a
družino , pri k at eri je pr e živ el a ml adost in kjer
je vz g a ja l a deklic o , do k at er e je na jv er jetneje
g ojil a tudi mat erinsk a č ust v a, r es r ada. Na-
mest o t eg a so iz nje , t akr at k o je k az a l o , da jo
pr a vz apr a v nobeden ne z ar es na g o v ar ja a li
prič ak uje ja snih odg o v or o v , vr el e z g odbe . P ri-
po v edo v a l a je o življenju, k ot g a je do življa l a.
P r a v t a pogl ed »od spoda j« p a ji je mor ebiti
v sesk o zi omog očil z azna v o normativnih niš, s
pomočjo k at erih je l ahk o pr eigr a v a l a družbe-
na pr a vil a t ak o , da jih je v s a j del oma s ama
dol oč a l a, imel a nad njimi moč , da so v odil a
k izbir am in dejanjem, ki so spr eminja l a in
sooblik o v a l a njeno življenje . In k ot bi r ek el
Gio v anni L e vi – k ot pos ame znic a se v eda ni
mogl a izničiti struktur družbenih hier arhij, a
jih je l ahk o v s a j del oma z aobšl a in s t em, k ot
r adi r eč emo pri izbir ah v življenju, vz el a uso-
do v s v oje r ok e (L e vi 1995: 1 1).
Medt em k o je družina počitnik o v a l a bodi-
si v T osk ani a li Lig uriji, na jv ečkr at na j bi hodi-
li v San R emo , p a tudi v P ort ofino , t er v bliži-
no L a Spe zie , v C arr ar o , jih je Mil ena v edno
spr emlja l a. Tisti mesec je tr do del a l a. V na jeti
hiši je pol eg v seh obič a jnih opr a vil in skrbi z a
otr ok a na v adno p azil a še na eneg a do dv a
dodatna otr ok a družin, s k at erimi so se l a -
stniki družili na dopustu, t er »str egl a v sem
njiho vim muham«. R enat o se iz pr at etine
pripo v edi spominja, da ji je tisti mesec v l etu
pr edst a vlja l gr omo z anski napor in si je od-
dahnil a, k o so se vrnili v Mil an, kjer je življe-
nje z opet pot ek a l o po ut eč enih tirnic ah in se
je vrnil a po znana rutina. Mor ebiti tudi z at o ,
k er ni zna l a pl a v ati in se je v se življenje b a l a
v ode . K ot otr ok se je namr eč sk or a j ut opil a v
r eki Vip a vi. Str ah je ost a l .
Na pono vno vpr a š anje , k ak o je bil o z Mi-
l eninim pr ostim č a som, je R enat o ja sno od-
g o v oril : »Obljubili so ji, a pot em dejansk o
t eg a ni bil o . « Niti nek a j ur ob nedeljah, k a j
šel e da ljši oddih, da bi obisk a l a domač e . A
bojda je r es dobr o pl ačil o pripomogl o , da je
stisnil a z obe in nada lje v a l a z del om. In k er ni
imel a nik oli pr ostih ur , se tudi ni družil a s so-
M i l e n a F e r l e t i č z g o s p o d a r i c o n a p o l e t n i h
p o č i t n i c a h v S a n r e m u , 5 . 5 . 1 9 3 2 ( f o t o g r a fi j o
h r a n i R . P o d b e r s i č ) .
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
36 ČLANKI
���

r ojaki, ki so bili k ot sl o v ensk a sk upnost v Mi-
l anu dok a j močni. P oma g a li so si med seboj,
se družili pr edv sem ob nedeljah, obisk o v a li
sl o v ensk o s v et o ma šo .
3
Mil ena pr a v z ar adi
nenehneg a del a ni bil a nik oli z ar es del t e
sk upnosti. S sl o v enskimi prijat eljic ami se je
na jpog ost eje sr eč e v a l a v p ark u, na hitr o , k o
so sk up a j v ar o v a l e otr ok e . Na vpr a š anje , č e
so se služkinje v Mil anu k ak ork oli s amoor g a-
nizir a l e , je R enat o odkima l . Č eš da bi mu Mil-
k a, č e bi t ak šno društ v o obst a ja l o , z a g ot o v o
o t em pripo v edo v a l a. R es p a je tudi, da je Mi-
l ena služil a v č a su, k o so f a šistične obl a sti
uspel e z atr eti, pr a vz apr a v pr epo v edati del o -
v anje v seh sl o v enskih društ e v in or g aniz acij
v obmejnem, s sl o v ensk o manjšino na selje-
nem pr ost oru, od k oder je Mil ena izha ja l a.
4
A
dekl et om je ost a l a z a sl omb a v k at oliški c er-
kvi, ki je pod s v ojim okriljem, k olik or je bil o
mog oč e , k arit ativno in v skrbi z a mor a lno či-
st ost , poskrbel a z a s v oje v ernic e .
E den izmed pogl a vitnih r azl og o v , z ak a j je
Mil ena ob sic er dobr em pl ačilu vz dr ž a l a t ak o
dolg o , je bil njen del o vni mot o, nek a j, k ar je ,
t ak o R enat o , »imel a v edno v gl a vi«: da ima
doma mamo in ml a jšo sestr o Anic o , z a k at eri
je potr ebno poskrbeti. Br at Jo ž ef (r oj. 19 15),
po domač e P epe , je bil l et a 19 35 vpoklic an k
v ojak om in je služil pod it a lijansk o z a st a v o ,
oč et a L eopol da p a je ž e pr ed č a som jug osl o -
v ansk a pr op a g anda z l ažnimi obljub ami zv a-
bil a v »obljubljeno de ž el o Mak edonijo«, kjer
na j bi se c edil a med in ml ek o . T ja so s pomo-
čjo močne pr op a g ande po č a sopisju v abili
P rimor c e k ot posebno l oja lne dr ž a vljane . S
sinom st a prist a l a v pokr a jini, ki je bil a 12 ki-
l ometr o v odda ljena od Bit ol e . K er je L eopol d
r esnično v er jel obljub am, je z a st a vil ne s amo
družinsk o pr emo ž enje , t em v eč tudi s v ojo in-
t egrit et o . Od šok a ob sooč enju z r e v ščino in
l ažmi si ni nik oli v eč opomog el . V se življenje
se je z g ar a škim del om poč a si vr ač a l pr oti
domu, v endar se dejansk o domo v ni nik oli
v eč vrnil . In pr a v t ak o je g ar a šk o del a l a tudi
Mil ena, da je skrbel a z a mamo in sestr o , ki
st a bili popolnoma odvisni od nje .
Mil ena se je vrnil a domo v l et a 19 4 3. R a-
zl og so bili močni l et a lski nap adi na v elik a
industrijsk a mest a se v erne It a lije , med njimi
tudi Mil an, ki so bil a še posebej na udaru.
Doma je še napr ej skrbel a z a mat er in sestr o
in bil a v skrbeh z a br at a, ki je bil medt em po-
no vno mobilizir an v it a lijansk o v ojsk o in po-
sl an na rusk o fr ont o .
5
P o v ojni je , t ak o k ot v si
ml adi in manj ml adi t edanjeg a č a s a, hodil a
denimo na udarnišk e ak cije . R enatu je na j-
bolj ost a l a v spominu pripo v ed o melior aciji
pot ok a Lijak , k amo so peš hodili iz V rt ojbe .
Z animiv o je , da je po drugi s v et o vni v ojni z a
obdobje šestih l et živ el a tudi v L jubljani, kjer
je k ot k uharic a – t or ej z opet del o , ki so g a
opr a vlja l e tudi služkinje – del a l a na jpr ej v z a-
porih t edanje politične policije Udbe , kjer ni
dolg o z dr ž a l a, z at em p a l e pol l et a v v ojni
bolnici Ml adik a, kjer je bil a sic er dobr o pl a-
č ana, a jo je močno skrbel o del o z jetičnimi
in tuberk ul o znimi bolniki. Z at o je z aposlit e v
3
Z animiv o je , da sl o v ensk a sk upnost v Mil anu še danes
št eje ok oli 500 Sl o v enc e v , v ečinoma podjetnik o v . Ima -
jo tudi s v oje društ v o Sl o v enci v Mil anu. In še danes
l ahk o obišč ejo enkr at mesečno sl o v ensk o ma šo . Gl ej:
Spl etni vir 1.
4
Do k onc a dv a jsetih l etih pr et ekl eg a st ol etja je obmej-
ni f a šistični r e žim uspel pr epo v edati r abo sl o v ensk e-
g a je zik a v ja vnosti in poit a lijančil kr a je vna imena. L e-
t a 19 2 7 so f a šistični sekr et ar ji obmejnih pr o vinc s spo-
menic o z aht e v a li ukinit e v sl o v enskih društ e v t er
osno v a li r azv ejano mr e ž o f a šističnih or g aniz acij. D a lje
so z aht e v a li z amenja v o sl o v enskih učit elje v in duho v-
nik o v z it a lijanskimi. V l etu 19 2 7 so bil a t ak o ukinjena
v s a društ v a, l et a 19 28 p a tudi pr epo v edane sl o v ensk e
politične str ank e , periodik a in z a pode ž elje t ak o po-
membne z adružne zv e z e . Gl ej: Spl etni vir 2.
5
Br at Jo ž ef je bil na ruski fr onti udel e ž en v bojih in hu-
dem por az u it a lijansk e v ojsk e ob r eki Don jeseni 19 4 2.
Z umik a jočimi se enot ami se mu je uspel o sr ečno vr-
niti v It a lijo , po zneje p a je služil v t . i. posebnih b at a -
ljonih (it . b att a glioni specia li). Sept embr a 19 4 3, k o je
k apitulir a l a It a lija, se je vrnil domo v , a k ot po v e R ena-
t o P odber sič , so g a t ak oj mobilizir a li p artiz ani, t ak o da
je pod okriljem K oso v el o v e brig ade doč ak a l k onec
v ojne . Domo v se je z ar es vrnil šel e l et o po k onč ani
v ojni, po demobiliz aciji iz Jug osl o v ansk e armade . Sic er
so mu ponuja li mo žnost z a v oja šk o k arier o , a se z a t o
ni odl očil .
3 7
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI

pustil a in prič el a služiti k ot hišna pomočnic a
pri neki družini. L et a 195 1 se je vrnil a v V rt oj-
bo t er se pri s v ojih dv ainštiridesetih l etih
( 1954) por očil a s F ilipom in post a l a Mil ena
Mo z etič . Otr ok nist a imel a, do mo ž e v e pr e -
z g odnje smrti l et a 19 7 0 st a sk up a j živ el a v
hiši, ki st a jo k upil a v sr edišč u Mirna, ob r eki
Vip a vi. Do odhoda v pok oj se je Mil ena pr e ži-
vlja l a z del om v t o v arni pohišt v a Izt ok Mir en.
R enat o se spominja, da je o punčki iz Mi-
l ana, Adrijani, v elik o sliš a l . Ob ž a luje , da si je
z apomnil pr ema l o podatk o v , da bi jo l ahk o
poisk a l , na v e z a l z njo a li njenimi pot omci sti-
k e . Spominja se , da si je pr at et a v se do z ač et-
k a sedemdesetih l et pr et ekl eg a st ol etja r e-
dno dopiso v a l a z Adrijano . Spomni se , da je
bil o videti, k ak o st a bili na v e z ani ena na dru-
g o . Nenaz adnje so bil a dekl et a, ki so p azil a
otr ok e , t ak o k ot je t o poč el a Mil ena, nema l o-
kr at z anje k ot nek ak šne mat er e . K o je Milk a
l et a 1996 umrl a, je R enat o posk uš a l t a pisma
na jti. Neodg o v or jeno ost a ja vpr a š anje , a li jih
je »pospr a vil « pr e v eč z a vz eti l a stnik no v e k a -
šč e a li p a je t o st oril a ž e Milk a s ama, v pr epri-
č anju, da tist a v e z nakl onjenosti in ljube zni
prip ada s amo njej in njenemu spominu.
Mil enina z g odb a sodi med tist e P r oust o -
v sk e magdal enic e, ki so se v prič e v anjski
obliki ohr anil e v ma jhnem št e vilu. Z nakl o-
njenostjo se jih spominja pr aneč ak in nam s
t em ponuja pril o žnost , da jih ne s amo iztr g a-
mo po z abi, amp ak opl emenitimo z z a v eda-
njem o gl obljem r az ume v anjem mo žnosti,
odl očit e v in življenjskih izbir dekl et in ž ena,
ki so k ot služkinje in po zneje g ospodinjsk e
pomočnic e v pr et ekl em st ol etju, p a tudi še
danes, k ar dobr o po znamo iz na šeg a obmej-
neg a pr ost or a, služil e v g ospodinjst vih v ečjih
(it a lijanskih) mest . D a r azmislimo tudi o uni-
v er z a lnih vpr a š anjih, ki se dotik a jo v seh na s:
o pr obl ematiki iz seljenst v a, drug osti in dru-
g ačnosti, o tujst vu, pomenu vrnit v e iz r azvit e-
g a, bog at eg a urb aneg a ok olja z v semi prido-
bljenimi izk ušnjami in znanjem z opet v do-
mač e ok olje s s v ojimi z aht e v ami, ob v e z ami in
prič ak o v anji, nenaz adnje p a o emociona lni
nakl onjenosti in na v e z anosti ne s amo na
družinsk e čl ane , t em v eč tudi na tist e , s k at e-
rimi na v e ž emo gl obok e , v se življenjsk e v e zi.
VIRI IN LITERA TURA
Sog o v or ec :
R enat o P odber sič , No v a Goric a, 18. 8. 20 20.
Arhiv ski vir :
Z a sebni arhiv R enat a P odber sič a. Slik o vno gr adi-
v o .
Č a sopisni viri:
Jutr o, 4. 8. 19 26; 9. 10. 19 26; 7. 2. 19 3 1; 19. 10. 19 33.
Obljubljena de ž el a. E dinost, 28. 4. 19 2 3.
Sl o v enci v Mil anu. E dinost, 10. 8. 19 26.
Sl o v ensk a dekl et a v tujini. Sl o v ene c, 20. 10. 19 26.
T udi služkinje je tr eb a pr emestiti v It a lijo! Sl o v e-
ne c, 2 9. 2. 19 28.
P r oti sl o v enskim služkinjam. Jutr o, 2. 3. 19 28.
Anon. 1960: Še o na ših č eč ah, še o na ših ž enah.
Mat ajur, št . 9, 1960, 1.
Lit er atur a:
Bade , K. J. 2005: E vr opa v gibanju. Migr acije od
po zne ga 18. st ol etja do danes. L jubljana: Z a l o žb a
/* cf .
Barbič , A ., I. Mikl a v čič Br e zig ar 1999: Obč a sne
migr acije pode ž elskih ž ena na Gorišk em. Gospo-
dinjsk o del o v tujini – nuja in pril o žnost nek oč in
danes. V : Gl asnik Sl o v enske ga etnol oške ga dru-
št v a, l etnik 3 9, št . 3 / 4, 3 9– 4 7.
Br eschi, M., A . K a l c , E. Na v arr a 200 1: L a na scit a
di una citt à. St oria minima dell a popol azione di
T riest e , sec c . XVIII– XIX. V : R. F inzi, G. P anjek (ur .),
St oria e c onomic a e social e di T riest e. T riest e: Lint .
Budde , G. -F . 2000: L a donna di servizio . V : U .
F r e v ert , H. -G. Haupt (ur .), L΄uomo dell΄Ott oc ent o.
Bari: E dit ori L at er z a, 2000, 14 2– 17 3.
C er g ol P ar adiž, A ., P . T est en K or en 20 2 1: The
e x cluded of the e x cluded? But still working. T r st/
T riest e and (Sl o v ene) Serv ants aft er W orl d W ar I. V :
Act a Histriae (v tisk u).
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
38 ČLANKI
���

C ooper , S. M. 2005: Servic e t o servitude ? The
decline and demise of lif e-cy cl e servic e in E n-
gl and. V : Hist ory of the F amil y, 2005, št . 10, 36 7– 386.
Ha jna l , J. 196 5: E ur ope an Marria g e P att erns in
P er spectiv e . V : D . V . Gl a s s, D . E. C harl ed E v er sl e y
(ur .), P opul ation in Hist ory : E s sa y s in Hist oric al De-
mogr aph y. L ondon: E dw ar d Arnol d, 10 1– 146.
Ha jna l , J. 1983: T wo Kinds of P r eindustria l Hou-
sehol d F ormation. V : R. W a ll , J. R obin, P . L a sl ett
(ur .), F amil y F orms in Hist oric E ur ope. C ambridg e ,
6 5– 104.
K a l c , A . 20 14: Ž ensk o priselje v anje in z aposl o -
v anje v T r stu na pr el omu 19. in 20. st ol etja. V : Dv e
domo vini 40 (20 14), 1 1– 22.
K odrič , M. 1990: Iz R e zije v Rim. Življenjsk a
z g odb a iz seljenk e – v arušk e . V : Jadr anski kol e dar
199 1, T r st , 1990, 99– 10 2.
L a sl ett , P . 19 77: C har act eristics of the W est ern
F amil y C onsider ed o v er Time . V : P . L a sl ett (ur .), F a-
mil y lif e and Illicit L o v e in E arlier Gener ation. C am-
bridg e , 12– 4 9.
L a sl ett , P . 1983: F amil y and Househol d a s work
Gr oup and Kin Gr oup: Ar e a s of T r aditiona l E ur ope
C omp ar ed. V : R. W a ll , J. R obin, P . L a sl ett (ur .), F amil y
F orms in Hist oric E ur ope. C ambridg e , 5 13– 564.
L e vi, G. 1995: Nemat erialna de diščina: življenj-
ska pot piemontske ga eksor cist a iz XVII. st ol etja.
L jubljana: Studia humanit atis.
L or enz on, O ., P . Mattioni 196 2: L΄emigr azione in
F riuli. Udine: P ell egrini.
Mak uc , D . 199 3: Al eksandrinke . Goric a: Gorišk a
Mohor je v a družb a.
Mitt er auer , M. 1990: Hist orisch-antr opol ogi-
sche F amilienf or schung: F r agest ellung und Z u-
gangweisen. Wien: Böhl au.
Ml ek už, J. 2004: Izbr ani vidiki z aposl o v anja be-
neških dekl et v g ospodinjst vih it a lijanskih mest :
tiha, gr enk o-sl adk a, nik oli po v sem izr eč ena in sli-
š ana z g odb a. V : Dv e domo vini · T wo Homel ands 19,
Inštitut z a sl o v ensk o iz seljenst v o ZR C S AZ U , 2004,
14 1– 164.
Ml ek už, J. 2005: »Dikl e«. Tiha z g odb a. V : T rinko v
kol e dar z a l et o 2005, Videm, 1 15– 13 1.
Moch, L. P . 200 3: Mo ving E ur ope ans: Migr ation
in W est ern E ur ope sinc e 16 50. Bl oomingt on: India-
na Univ er sit y P r es s.
Moch, L. P . 2006: Men and W omen in P aris,
18 7 5– 19 25. Gender and Migr atiom. V : Hist ory / Gen-
der / Migr ation c onf er enc e , P aris: E c ol e Norma l e
Supérieur e , 2 9. mar ec 2006, 1– 13.
R ebeschini, M. 2006: L a biogr afia c ome g ener e
st oriogr afic o tr a st oria politic a e st oria socia l e:
questioni e pr ospettiv e di met odo . V : Act a Histriae
14 (2006), št . 2, 4 2 7– 446.
Sarti, R. 2005: C onclusion. Domestic Servic e
and E ur ope an Identit y . V : S. P a sl e au, I. Schopp , R.
Sarti (ur .), The Modeliz ation of Domestic Servic e. L a
modélisation du servic e domestique. P r oc e e dings
of The Modeliz ation of Domestic Servic e. L es É diti-
ons de l ’Univ er sit é de Lièg e , 195– 284.
Smith, S., J. E atson (ur .) 1998: W omen, aut obio-
gr aph y , the ory : a r e ader. Madison: The Univ er sit y
of Wisc onsin P r es s.
T est en, P . 20 13: P l ač ano hišno del o , pr a vne
norme in v s ak danja pr ak s a: g orišk e služkinje v 19.
in na z ač etk u 20. st ol etja. V : M. V er ginell a (ur .), Dol -
ga pot pr a vic ž ensk. P r a vna in politična z godo vina
ž ensk na Sl o v enskem. Zbirk a R azpr a v e FF . L jublja-
na: Z nanst v ena z a l o žb a F il o z of sk e f ak ult et e: Stu-
dia humanit atis, 20 13, 185– 2 12.
T est en K or en, P . 20 19: Mest o ž ensk v biogr afiji.
V : M. R at ej (ur .), Biogr afija na pr ehodu v digit al-
nost . L jubljana: Z a l o žb a ZR C, ZR C S AZ U , 99– 1 1 1.
Till y , C. 19 7 6: Migr ation in modern E ur ope an Hi-
st ory. Michig an: Univ er sit y of Michig an.
V er ginell a, M. 2006: Ž enska obr obja. V pis ž ensk
v z godo vino Sl o v enc e v. L jubljana: Delt a.
V er ginell a, M. 20 15: L a guerr a di Bruno . L 'iden-
tit à di c onfine di un antier oe triestino e sl o v eno.
R oma: Donz elli edit or e .
Ž a g ar , J. 1986: Služkinje v L jubljani. V : T r aditio-
nes 15, 1986, 19– 4 9.
Spl etni viri:
Spl etni vir 1: As sociazione – Društ v o . Sl o v eni a
Mil ano – Sl o v enci v Mil anu. https:/ /
www . sl o v eniamil ano . eu/ (dost op: no v ember
20 20).
Spl etni vir 2: Muz ej no v ejše z g odo vine Sl o v enije .
Dol očit e v sl o v ensk e z ahodne meje v 20. st ol etju.
https:/ / www .muz ej-nz. si/ si/iz obr az e v anje/ 135 7
(dost op: no v ember 20 20).
3 9
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI