St. 13. V Gorici, v cetvrfek 20. marcija 1874. ----------------:------.--------^_----------,-----!------------- Tecaj 1 t,8o<5&" izfcaja vsak eetvrtek hi velja s pdsto prejeim-Tui ali v Gorici na dom posiljana: Vse lefco ...... f. 4.50 Pol leta ..... „ -2.3(1 Cefcwt leta . , . . „ J.20 Pri oznanilili in ravno tako pri },pO' alftiicah" se plafiujeaui navadnotristopno vrsto: 8 kr., de tie tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat 6 .. „ „ „ 3 krat ^ Ygjjg grke po"^prosfoTU ]ii pri oznanilih vsak pot SO kr. za kolek. Glasilo slovenskega poiitifoiega drusiva goriskoga za brarrbo narodnih pravic. Posamezne-stevilke se dobivajo po 10 soldo? v Goviei pri Paternolliju in So harjn; v Trstu v tooakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della cascrma 60" NavoBnina in dopisi naj se Mago voljno posiljajo nredniku: Vilttorju Bo-lencn v Gorki, Con. del&isto 186 blizu zivhiskcga trga,kdcv se nahaja tudi uprav-nistvo, — Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujcjo. ~ Delal-cem in drugirn nepreinoBnim se navocnina zniza, ako se oglase pri uredniStvn. Nisim prfjateljem in narodnikom. S prihodnjim listom ?Mm drugo Mrtletje, prosimo tedaj nase prijatelje in naroCnike, da so zopet narocijo in da nam pridobe" fie kaj novih ua* roftnikof, da boino imeli voce veselje v borbi proti naiim nasprotnikom, ki bi rajii danes, ko jutre vi« di»li smrt „So5ea! Pofeni pa zadnjikrat opomiu-jamo tjste stare dol^irike, ki vkljub voffltratnemu tirjanju in ustavljanjti lista, no&yo plafoti, da hitro poravnajo svoje dolge, Le noLejo pla4ati ie stroSkov >;a izdarnejio tirjafcev. Upravni§t?o „So6aft. Politika in JunaSka peten. Oloveku, kateri je videl nekdanjo zivo pit slozno dtdovanj i Sluv jiii'»jv, iu so ga jo vesolil, hulnn zdi s»» mu .siuii jnost, posebno eo dalee o-l vseh komutij, holjo sumotno fcivi, in najvcii, le po (asopisih zvt% kar se m\j ljubljeniih narodom godi. Poprej jo bila, luko re-kofc, clol a poey.iju. Vse slovenslvo se je radovalo pes-n:Uva in pesnikov, sevudn arednjih in slabih, je bilo se v iVt'ir, vse so hvalili, in lo porudkoma se jo slisala k;t kit ostra kriti {ar kajti vsuk se je bill, u.strasiti tudi nnjniHiijso woe. Navdusevali .so nas tudi novi napevi tPin vis*, ker nijsmo Itili vajeni sliMiti sladkih, slovcu-kih beaeiij spremljerauih od milili zvont'cih glasuv. tfovori v domacem jeziku so pa bili popolnoiti nova pii-kazen, k»»kor deklamatiije in prodstavljovanje gledalis-enih igt-:, to j«i govorjena, ozivljena besela nasili pos-nikov. Vse to je presunilu plenuMiitnej.sa semi yiovens-eev vseh stanov, da so prav po bratovsko se zdruzevali in pri v>aki prilikt xe veseliii vstajanja narodnaga duha. Da nij manjknio kontrasta in nasprof ja. imeli smo zavida-joce dusi zagrizjenih sovrazaikov, ali to nij nobenega ustrasilo. Bila se je v nas v zbudihi prva, jako dusevna Ijubezen do naroda. Kdor ve, kako raocan je ta cut, kako Cloveka blazi in vnema za delovanje, ne bo se LI8TEK. Nij dolgo, kar mi je dosel osmi natis Weberjeve-ga Demokritii. Knjiga mi v obfte dopada, posebno ker tezko nmljivo fikso^Jo tako lehko in zapeljivo razkla-da. Iz te KD|ige bi se dalo naSemu lepernu .spolu nraogo navesti, toda danes hoeem nekoliko tega priobditi, kar o poljiiba pravi, in sem ter tje dodam §e iz laste §ku§-njo kaj. Novorojeno dete giblje najpreje z nstnieami na materinih prsih; mati je poljubi, in iz te^a izvira potent zelju poljobovanja, ielja, ki §e sesdesetletnegastar-ca ne zapusti. Usta imamo sicer za to, d i jeino, pije-mo in govorimo» ali se smejanjeiB in poljubavanjem po-s^anejo se popdnejSa. 8tari narodi steli so trojevrstne poljube, basia mej sorodaiki in piijatelji, oscnla spostljivosti posebno pri svetih osabah, in suavta alt poljubi pri zaljubljenih, edi-no pravi poljubi in ki niorejo biti taki, kakor bi Lab malto na zid fritisnil. Vse gr«j od srea in zatoraj vi-dimo toliko krat do srea s gojeee vzdihljaje. Kar zgodo-vino poljubov zadeva, vemo to, da sta se uze Adam, in Eva poljubovala; tudi pri Homerji nabi, ta «oba pri-jnznosti in prve poezye nam nenaravno inalo hu\i sija-la, v fikodo ne sami> nnseinu Autii, temv, in po-prijeti se resuobno duSovnega delovanja, in ziiibog j» vendar lo promalo takih ini6ij pri talco inajbn«iu narodu. Kedar se pa kak narod spusea v po'itiko, to je ke-dar zafine javua opravila nam opravljati, mrrn«» >.iv«nj(: konLa samo po sebi i kajti pretrosovanje raznih praSanj wizdrazi Ijudi uze pred sklepom, iu nr%\ Vf&idol ne neba turli po sklepu ne. B izni internsi, razliena mrienja v isti zadovi loeijo ljudi v razno stranko, kar je naravno, in nij nift hudega. AH naj huje zlo je, kedar se sebuV nost, podkupljivost, vladozeljnost pola^tijo drzavljanov, kedar so zaenojo ti mej seboj sumnifiiti, ertiti, zanieo-vati, kedar jib strasti slepijo, in stranka nasprotni stran-ki vee pravicna nij. Da, tedaj no odloeujejo vefi propri-Ciinje, vest in biagor domovine, ainpak razuzdano strasti, in drziiva se bliza notranjemu boju, oskrunjena je svjboda in p«guba preti. Nas Slovencd je mlalostna doba zapustil;, stopili smo hitro v dobo moztva, ker so morain) bori-i za vse praviee, za zivenje in obslan.ik, ker v politiki plavamo. Vslel tega ste zilaj pri nas dve gltvni siranki, ki se strogo mej seboj lot-Ate in uiarsikaj p«»pr-!J omenjenoga zadovoljni. ako s<> je k<* lo roba njih obleke z usti do-teknil. U^e v starem Bimn je bil prfjatejski poljub pre-navaden in toraj inalo vreden; Tiberius je prepovedal oseula quotidiana (vsak lanje poljubo), ker s tern so se Sirile marsikatere boiezni, in umazani epigrammatist Martialis j«- na cuden uauin razkladal bescdo „oseulum." In pobozni poljubi prvili krseanskih bratov in se-ster so imeli drugo nasledke, no.^o se je misliio. Splob bi ne smjlt paljubovati s% ker .ludez-jo sroje^a gospo-da in mojstra s prtljubom izdal in pitem je bilo poljn-bovanje krs«enikom jako ljubo. Bv. Pavel je kriv vsega tega, ker on jo vselej svoja pisma tako-Iesklepal: „Po-zdravite se mej seboj s poljnbdm niiru." Poljub je mar-sikatero dekle spravii u>.e blizu prapada in v propad. „Zaeetka )>oj se;" in za to uze pametni easar Rudolf 1 duhovskega poljuba nij dosta eislal, nego ko je hotel Speierski skof njegovo soprogo poljubiti, ga je zapo-dii rekoc: „Tacega blagoslova resi nas, o gospel." Pri starih jo bilo poljubovanje zelo nodolzn): strogi Oato nij dovoljeval, da bi moz svojo soprogo v prBo otrok poljubil in njegova Marcija gajele todaj no^ubilft, ako je gromelo in treskalo. Ukraden poljub so kaznovali, ker s tern je bilo spo§tovanje oskrunjeno, in bil je tudi takoj navadno s klofuto kaznovan. — Pravniki so uze marsikaj ugibali zaradi po|(jnba, Prasali so, ali sine dekle, ki poljube sprejema, deviSki venec §e nositi; ali je se dele2na zapuSfiine, pri-kateri je prip\s nsi pudico vixerit" (ako je nedolztn zivela) i. t. d. Nemei nijso o poljubu visoko mislili: „Einen Kuss in Ehren kann Niemand vervvehren," in /jo dekle zaradi toga izprva zabavlja in se jezi, je znamenje, da si M\ fa vei tacih poljubov. V^asih so pa Uiki offi- zla je pri nas uzo nastalo, namree zadosti sovraStva in ps(»vanja pa dovolj. (Je je res, da se so nndi Hberalei na Dimaji se h cntralisti zodinili in da so 'Jako zapustivSi Oeie in opo/Jeijo zabredli, kakor klerikaloi trdijo, po tei i so, kakor Jiberalei, pravijo zagazili tudi klorikahii, kajti oiii so, tudi v drzavnom zboru ostaii zapustlvSi ue-ho. Qui ufiijo, da je bolje voliti nemfiurja, nego liberal-nega Sloveuea, te.iaj nijso vefi Slovoneii Oni so naBu-naji zadinili so % nomSkiini aristokrati, torej stanom, ki je Slovanom in zlnsti Slovaneem naj huje rami vsoka-val, da se nijso So zdaj na zaeelilo. Prav nemiki ple-menitazi so na§ imrod podjarmili ter skozi razna sto-lef.a ga zatirali, drli iu krizali. Oni klerikaloi ofttnjo liboralcom, da so nospamotni, ker gotovo no dobijo od coi.tralistov niS, naji manje Slovenije, samifpa so nadja-jo, saj so ustijo, da jim pravnarji in aristokrati »a uafi narod pridobijo ali inn po lelijo vso, h\mx /.(ilimo. Iz tega pa sledi, da ei je vse to res, delato obu strnnki za narod, da sfco so pa dolo razdollli, ESna liofio omeftl-ti eontraliste, druga arintokrato, kakor di bi se bilo do-govorilo. Nu, veseli bodiino Slovenei. kor dpbimo Slo-veitijo prav gotovo. Ali jo dohimb po libomleili ali po klo-rikileib, ali po obojib, h\ naso nasprotniko ono indrngo strain dobro pomlatijo. Ako k toinu poinaga vzajomnO pscvanje in budovanje, nu, le dajate si, da bodo siena p.)l:ale in ee koneeno dobimo Slovenijo, hajd potem homo pretrgano poetieno dob.) nadaljevali, pa samo ju-naSko pesmi kovali in tako se j)omo blizali drugiin ,ju/iiitii Blovanom. - ¦ ¦ ¦ • Dopisi. V Goriei 25. nurcija. Mnogo jih pri.sov, ker Herbst je glavni protivnik te crto; in nasim poslancem bi se morda vendar znalo posrefiiti po tkm pridobiti vecino za naso zeleznico. Pretcceni teden je imelo dnnajsko katolisko drustvo velik zbor, katerega se je ndele^ilo 6 skofov in innogo visoke aristokracije, govorilo se je innogo za papeza in proti konfesijo-nalnim postavam; govoril je tudi grof Barbo slo-vensko in Yalussi italijansko in je s tem svojim volilcem n?izmerno koristil. Sploh se pravnarji zdaj ne brigajo W, za ta svet, razuu Kima, in prav imajo, saj njih kraljestvo nij tega sveta. Na Jgrskem se je po dolgem paittiranju in mnogih sejah ,vendar enkrat konstituiralo novo ministerstvo in sicer so ostali veelnoma starl ministri, le 3itto predsednik, Ghyzy Aiiance, in Bartal javna dela, so novi; ministerskii predsednik Bitto je te diii v pariamentu razvil svoj program, vslod katerega se novo ministerstvo ne bo tolika pecalo z drzavnopravimj uprasanji, ampak bo svojo moCi po-svetilo uredbi financ. To je menda najteiJavnejda naloga na Ogrskem in se no more izrrditi brez to-meljitega dr^avnega proustroj'a, za to pa bo monda to ministerstvo le prelazno ministerstvo. Na Francojkem je vlada jako neodlocna in vedno lovi vecino narodne skupS^ine, da ne pade, posebno pa zdaj na to dela, da bi bila nova voliina postava dokaj konservativna, Velikanska demon-stracija Napoleoua IV. v Chislehursfcu, katere se je udelezilo 5ez 4000 Francoaov, daje misliti legitimi-stom in reptiblikancem, vendar republikanci manje bojaznr kazejo f Na Spanjskem zaenejo kmalu odlocne operacije proti Karlistom, ker je sam Serrano zdaj scopil na celo armade. Giasovitega zupnika Santa Cruz so francoski zaadarji ua meji vjeli in zaprli. Italijanski kraij obhaja te dui 251etnico svoje vlade; skoro vsi tuji vladarji so ma v posebnih pi-smih cestitali in vsa Italijauska prazuujez veseljem praznik svojega ljubega kralja; so Sv. Ofe je do-volil, da se sme v Lombardiji, Benetkah in v Pie-montn cerkvena slovesnost vrsiti. Mej nemskem parlamentom in ministerstvom, alias Bismarkom, znga razpor zarad vojaske postave. Prvt sodnijska obravnava pred porotnikl. V pondeljek 23. t. m. se je zafela prva porotna obravnava v Gorict s primerno slovesnostjo. Naj prej so bili v tajui seji izwljeui jorotuiki 2a to obravnavo in s:cer gg. Alojzij Bregaitt, Kastelic Anton, dr. Karol Doliuc (namestnik), Faifer France, Godiua Jtisip, LeScak Peter, dr. Luzzatto llennk, Ma-rega Ivan, dr. Perco Hermiaij, Poric Ivan — vsi iz Gorice; grof France Strasoldo ia Pahor Ivin iz Rend in Kofler Jozef iz Romans. Mej obravaavo je porot-uik Pahor izstopil, ker je moral sam prica&i zoper za-toLenca in ua njegovo mesto je stopil dr. Doliac. Ob 10. uri ae odpre dvorana, katera i ij sicer za-dosta prostorna za ta namen, a vendar prav primerno pripravljena. Mnogo Ijudstva in sicer bolje izbranega, je napoluito prostor odlocen poslusalcem. Prostor, 6d-locen pravnikom in c. k. uraduikom je bil tudi zaseden. Obravnave so se udelezili tudidezeloe nads )dnije pred-sednik g. baron Kemperle, dez. glavarja namestnik dr. Pajer, raestui zupan Perineho, podpredsedrak od/etni-§ke zbornice dr. Oeperis in c.kr. okrajoi giavar birou Iiechbach. Predsedoval je predsednik okrozne soJnije vitez dr. Visini, sodnika sta bila svetovalca Goriup in Zen-kovig, zapisnikar Teodor Doljak, dr2avni pravnik g. Poljak, vai v najvecji gali. — Zatozencev zagovornik je bil dr. Emii Nardini Fredsednik dr.. Visini zafcne slovesnost s tern le govorom. katerega ponatisnemo celega, ker>e iz njega I posnema powen in vaznost porotnih sodnij: 1 Gospodje porotniki! Ker je napredek tako za- I hteval, bo ae zopet ustanovile porotne sodnije in vsled 1 tega so drzavljani 'brez razlofcka narodnosti, stanu iu I vere zopet v roke dobili znameniti del «>skrbovanja ka- I zenske pravice; 3 tern se je zaupalo ko'egiju godnikov, I izbranih izmej ljudstva, kar ima clovek uaj dragocenej- I Sega in eno najvecih porostev socijalnega reda. I To neomejeno zaupanje poatavodajnih faktorjev v I avstrijska ljudstva, dokazuje najsijajocjse, kako so se I ona moralno in duSevno razvila, saj se po iustitutu I porotnskov lehko sodi 0 zrelosti ljudstev. I Zdaj gre porotnikom zadostiti tolikemu zaupanju; I njih skrb naj bo, da se ta rastlina civilizacije raej nami 1 globoko vkorenini in da se &e vzbudi epomin na po- I prejsDji sistem in z Djim zelja, dabi fie zopet povrnil; gospodje porotniki naj za to skrbe, da se vresnici dobrodejni uspeb, katerega si obetajo drzavljani od nove postuve. Toda ce jim je za to, naj si zapotnnijo pred v=>em, da porotnijskt posel u:j brez velict-gv truda in tk.i je vBakdo javne graje vreden, kedor ee tem poslom z ioiiSljeniroi lzgovori odteguje: kedar se tedaj poklt-Sejo, treba da brez pomislika zrtvajejo svoj cas, naj jim to 5e tezko de, in da za cnsa porotnih obravnav popastijo svoja navadua opravita in druge zayeznosti; treba, da z vserai svojimi dusevuimi inofcmi sledijo mm uadrobnos'rim v obravnavi, da se popoluoma se-znanijo s dej&njem, okoli86iDanri in z jkazi, kateri so obtozenca agodni aii pa ua skodo; v ta naraen naj predlagajo prasanja in dokaze, kakorsue spoznavajo za neobhodno potrebne, dd pride resutea j*^ e na dan; treba dalje, da se znebijo vseb ^rewisouwov in vaeh tistih strastij, katere bi vtegiule napacno uplivati na njih razsodbo, da se ne vdajo catom poniiloyanja, kateri bo sicer jako pleneniti, pa veudar ue sraejo motiti duha tistim, kateri so za to poklicani, da po-zvejo resnico in da sodijo po pravtci. Zvesti temu, kar boste zdaj prisegli, uaj bo pra-vica Vaia edina namora, vest Vase edino voddo, po njej sodite in v svojem notranjem bodetc obcutili za-dostenje, da ste uspeSno sodeluvali za ohranjen^ socijalnega reda in da ste si s tern zasluiili javoo spo-dtovanje. Javni opravniki pat ponosni r..\ vselej in povsod slavljeiso nepristranoat svojib razsodeb iu radi po->pe§ev»»je svobodnostne ustanovitve, ki so i.-slanjajona poataviiost, voSoijo najboljSi uapeh tudi o«»i, katere za-cetek zdaj slovesno nazoanjain ; bodite gotovi, dabodo ovi v poatavnih mcjah vgo svoje tuoci t to vporabdi, da Vam novo nalogo, kolikor uiogo, olajsajo. Govor je bil z obcno pohvalo sprejet. Po tem se je zaceia prv» obravava. Na klopi zatozeticev sedi Anion Meier, 22 leten cigati, rojen, kakor pravi v Anbovero, pri Kanalu, zato-zeo, da je ubil svojega strijci Frauceta Meierja, in da je rabii kriv pot»i !sstf spisan na ime Antun Uoser-berg-a. Hudodelstvo se je dognalo dne 28. decembra lan-8kega leta v krcmi Tomaia Persica v Kronbergu. Tarn je bil Meier, s ciganskim imenom Susi, se avojim «lrij-cum, s teto in z ljnbo Terezgo Berger; godh m peli so v sobi, kder so j»m domac-i fantje dajali iganja p»ti. I'o tem se vsed^jo okoli ogoja v kuhiujn in inej stnj-cem Fran. Mujerjem in Terezijo Betgerjevo so kmalo vname budo besedovanje; ga namena; on poudavja, da sta ga mo-rala pijaca in po tem ogenj tako segreti, da se nij mogel prav sebe zavetliti, ko je nesretuo dojanje do-prinesel; ra/ialjeuje ljube ne more bit! zadu'sten liz-rok, da bi vzbudil nmien umoriti razftiljivca; opomni I tud>, da bi si bil Anton Meier lohko primernej&i kraj za svuj uameu.izbral, ako bi bi! v resnici nameraval usmrtiti svojega strijca, 9aj bi ma na popolovanji ne manjkalo prvilike v kaki samoti td. 1 Po ugovoru drzavnega pra-nika in protiugovoru zagovornikom se podajr, porotniki v posebno sobo, si uvoiijo za svojega nadelnika dr. Dolic-a in po pol ure prenehljaja naznaui zadnji ta le izid. Predlog, da l>i se zatozenec umora krivega spcEcal je zavrzen z 10 glasovi proti dvema. Soglasno so pa izrekli da je kriv uboja iu prestopka zlorabe potnega Ksta. Pol ure pozneje je nnznanil predsednik obsodbo na 6 It, tide jece z enim postom vsak mesoc, Zatozentc si je pridrfcal pravico pritozbe v treb dneh. I Razne vesti. (N a S list) je danes zopet se zakesnil u on dan isaradi Marijinega praZiUika. Naroftniki opro-Btite! (HHiuoiuur.) Pretekli potek Be je ustrolil stotnik Franc-Karlovega poika, g. Kduard TTIbing. Krogla mu I jo Sla ravno skoz srce. Nesrecnez je bil jako spo&tovan od svojih ljudij. Usmrtil se je, kakor pravijo. wiradi I razzaljenja cnsti. I (¦« JKffnittkn) se nam pi§e, da se bo sezansko I okrujno sulsko svetovalstvo na novo sestavilo '/.aradi pro- I I inanjkiinja dveh svotovalcev, nd katevili je eden umrl, I I dragi prostovoljuo odstopil. Naft dopisnik polaga volil-I cAin ne «rco, da iabi>ro v ta namon mozo, ki so vs« 1 I skozi KpoRobni v svojem poslu. I (W«sr«^w). proftli ponodftljnk so priftlo dvo osobi 1 pod vhik, ki jo priftol iz Jtalije, in bili sto pri isti prifil I razmesarjeni. Govori so, da so te npsnrfo sami krivi, j ker file bili baje nekoliko vinjeni. (V «r«»»J>) so v tvorek po noci tamoanjemu kmo-I tovaleu, Petru Pavliim, zivega vola'iz bleva ukrnli. I Predrznost potopuftnili tatov je tizo neizmerna! ((i. prof. K*J»vec) predaval bo dni.es, 27. t. m. v I c'italniei 0 „evptjiM. Ker je predmet jako zanimiv, na-I dejati se je obilno poslnSalcev. j {fioikHimkik ditainieK) je napravila na >Iarijin | I dan besedo, k kateri je priSlo mnogo obcinstva, a le j malo mozakov. S petjem smerao biti zadoToljni; vidi j se, da solkanski puvci dobro napredujejo, in ko so eu-I krat glasi bolje tzSolajo, bodo prav prijetno petje, ki bi I delnlo,vsaki mestni fitalnici ea^t. J Saloigra „ Ultra" je brez vso veljavo in brez I vsacega ognja, vendar se je d d>ro ol)nesla, posebno do-I bro ste igrali gospodioini Ang. Doljak in Avg. MozetiC I Tudi deklamncija kmeckega dekleta, Brntuzeve, se I je dobro obnesla, in to tem bolje, ker je prvic" javno I nastopila. I (Osimnilo). 0. K. ministftrstvo za deieloo bran I je spolnovaje pravila z Najvisim armadnitn poveljom od \%. decembra 1873 ustanovljene vojne svetinje z jikroi-I nim nkazo ti od 22. januvarija t. 1. fit. 385 dolocilo, da j se imajo tiste osobe, ki so opravicene dobiti svetinjo 1 in so se izpustilo iz vojaske brambe, ali katere so bile I pri prvi dez. brambi za Tirolsko in Predarelsko, ustmeno I ali pismeno ogiasiti za svetinjo pri tisti razvidni gospo-I ski sa dezelno brambo, katera je najbliza njib stanova-| Hscu in podati zadevajoee izstopnice in nazr jiti, kde j stanujejo. j Vojna svetinja so priznava tif.tim opravicemm oso-. I bam, ki spadajo v dejanski ali nedejanski stan c. k. brambe in v njeno razvidnost, heposrednje brez ogla-I sitve . • • I To se s tem pristavkom sploh naznanja, da imajo I vse tiste osobe vsled § 3 omenjenih pravil brez razloe-I ka 8topinje in stave pravico na vojno svetinjo, ki so bili v kateri vojni v letib 1848,1849, 1359,1864,1866, I in 1869,katerimsejetedaj po obstojecih predpisih vStelo I katere vojno le«,o. I (M»btra vojakov) bode letob na Gori§kem takole: I Trzifi: 15. in 16. aprila, Cervignan: 17, 18. 20. aprila, 1 Sezana: 30. apr. in 1. maja, Komen: 4. 5- 6. maja, \ Gradisce: S. 9. maja, I&min: 11. 12. 18. maja, Ajdov-1 sfcina: 4. 5. maja, Gorica za mesto: 8. 9. maja, Gcrica I za okolico: 9, 11, 12, 18, maja, Kanal: 15. 16. maja, j Tolmin: 18. 19. 20. 21. maja, Bovee: 23. naja. Pri-| morska, to je Trst, Istiija in okbliea da letos, za lingo I 1497 moz, in za reserve 150. J (iietowor.) Dekle tukaj§iajega advokata je poro- dila in.dete v skrinjo mej perilo zavila. — Zdai je nesre- -cuo dekle ubezalo. (V s.t Petru) pri Qorici se je 25, t'-m. obS1/, zjutro vnela velika kopa sirkove slame; od tod je ogem zaSel v poslopja, in zgorela sta o!va hleva in tudi tri iii§e skoro do tal.— Ogenj so uzrocili otroei, ki so se ¦z zveplenkarai igrali. — Pogoreleev nij nihee zavarovan. Kedaj bodo pa6 na§iljudje pametni, da ge pri dobrih bankah za?arujejo? (»c>»ini »i»«r) se zop{>t snide 15. septembra, kakor je vla.la naznanila dezelnemu ouboru. Naznanilo je pnslo zgodaj zadosta in dezelni odbor bo vendar lehko Jiarsikaj pripravil za prihodnjo sesijo. (««>ri»ka cHainica). Beseda 23. t. m. je bilrf zopet moeno obtskaua, prav dosti odlicne gospode, posebno lepega spola in tudi nekoliko rodoljubov iz oko-lice. — Pevci so se tudi ta pot sponesli; dopadala je posebno -Domovina'5 zlozena po g, Aug. Lobann, kateri jo je sam spromljeval na gtasoviru. — Ta skladba dela vso cast nagomu mlademn kompozitorjn; lepe spromenbe in figure posameziiib glasov, samospev, dvospev in zbor, vse je tako uolno in umetno zvezano, da so nij cuditi, da je ta pesem p(?slu8alce tako navduSila, da se" je mo* rala po gromovitem plosknnji ponavljati. Mi ftestitomo mlademu skladatelju in zelimo, da bi svoj lep talent | So dalje kultiviral in nam postal prav produktivni skla-[ datejj. — OeSki zbor „Na vlast" so pevci, desiravno je jako teiak, in kakor vsi Jolonovi jako umetni koralski zbori, so pevci tudi dobro in brez napake peli, — Od-likoval se je zopot g. Ditrib z izvrstnim samespevom „DariloM; toliko v viSavi, kakor v uifcavi eisti, elastifini in prijetni glas g, Ditriha jo v Qorici tako nenavadmt, pa visoko fitovana pevska lastnost, da xamoromo g. Ditriha imonovati prav sreeno pridobitov za naSo eitalnioo, Da mu je obcinstvo hvalezno, dokazalo jo mofmo plo-skanjo uze pri njegovem nastopn, katero' po dovrsoFtom samospovu nij hotelo jonjati, dokler nij pesni ponavjjai. Hribarjev zbor, „Cverst koronjak" jo prav umotno delo, vendar pa ga nijso pevci prinraviH do pravoga ofekta, I ker m jo solist ho le zadnji dan dobil in poskn&njo imel mej tem, ko se je boeeda ufio isvrSevala. Vendar pa moramo nafieniu mavljivomu in jnko I pridnemn pevovodju hvalezni biti, da nam jo letos V eilnlnici z velikim trudim pviskrbel tako petje, s kakor- I finim so ne more nobeno drugo goriftko drufitvo. pona- §ati. Z doklamaeijo „Medeja" nas je gospodicna Stani- h)\a, iz Kanala raznenadila: takega talenta za dramatieno doklamaeijo nijsmo pricakovali v njej; zatorej pa smo I jo tudi simpaticno pozdravljali na nn^em odru in zolimo j jo Se veckrat videti. I ' Kar se tico gleiliScne igro: Ravni pot, najboljsi I pot, so to na§i diletantje Se boljSe igrali, nego zadnjo. Nebomo zopot hvalili gospodicine Do^akove in g. F»r-I lanija; ampak omeniti liocemo, da so naso nade glede I g. Ant. Ferfllje popolnoma opravicene, ker je ta pot on I prav dobro igral cerkovnika, in da sov nove moci, kakor je gospa Amalija Drufova, gospod ()., gospod Leban France in g. UrSic no samo zadostili, - ainpak nade obcinstva celo prekosili..— Gospa Drufava, rojena Ker§e-vani, nzo poznana dobra igralka na DornkerSkem. odru, je za razne role, posebno pa za naivno - Saljive, ker prav naravno igra, kaj sposobna in se sme gospodieini Dol-jakovi na stran staviti; g. Leban zna aristokrata prav j „pur sanga dobro dati in g. C. je jako oleganten wprl-1 mo amoroso", osoba, glas in elegantno obnaSanje, vsa njogova zunajnost ga za to rolo kvalifieira. — Nadejamo se, da so bodo ti novi dclctantje Se veckrat pokazali na I odru in gotovi smo, da jih bo obcinstvo zmerom s takim j in &e vecim aplauzom sprejelo, kot zadnjic. Sklonemoto poroeilo z opazko nekaterih gospodoviz druzih drnStev, najvee pa iz Concordije, kateri so izrekli, da nobeno drug© druSlvo in tudi Goncordija nij kos napraviti ta-kih veselie, kakcr jih napravlja letos citalniea; iz tega pa sledi, da Slovenci v Gorici dosti iiamromo, 6e smo I slozni. Zatorej neustraSno naprej v na§i citalnici. 1 ^«»riiki mnnicipij), nam posljo danes sledee I dopis Podgradskega (Castenuovo) zupanstva in na& prosi, da bi tndi nase urednij§tvo milodare sprejemalo in jeh po tem municipiju izrocilo za uboge nesrecneze v Pod-I gradu. Dopis podgradskega zupanstva se glasi: j Slavni municipij! V na§i obcini se je zgodila velika nesreea, ker 7. decembra 1873 zjutraj je v slovenski vasi .HrnSice bilo po ognju upeljenih 32 hiS z vsem, kar je bild no- traj, namrec z orodjem, knno, zivezern, tako da 188 osob je ostalo v tej surovi zimi brez strehe, zivei&a, pble- ke in vsa ziviua, kolikorje jo ostalo. brez krme, yudje so re§ili samo ziveuje. Skoda je cenjena na 28000 gold. I Znano vedno uboStvo te srenje, lansko popolmvpo- manjkanje letine, mi stori nemogoce ncsrecnezeni poma- gati s tukajsnimi sredstvi, Ta straSanski polozaj me primora, da se obrnom, na razne kraje, kdt« #. sem go- tov velikoduSnosti in mej take velikoduSne in zado- brodeijnost vneta tnesta §tejem tudi Gorico, kar me spod- 1 bnja, da v* imenu nesrecnozev prosim slavhi municipij, i naj bi on mej velikod'ugnimi goriSkimi mestjani pobiral j milodare, da se pomore veliki revi in polaj^a po rno- gofiosti tolika nesrefia. ¦ -0w« ' Podgrad (Castelnuovo) 17. decembra 1873. Zupan: France Sabec m.p. • Mil temu dopisu dostavljamo, da sreema radi po- biramo railodare za nesreSnefce, posebno ker gre zana-se nesrefene brate Slcvence. Obrafcanio se tedaj do slo-venskih rodoljubov in do citaimc na GoriSkera, da po svoji mo6i kaj zrtqjejo v.Magi, namen; darove bomo sprejemali in goriSkemn municipiju izrocevali, ob enem pa blagoduSoe darovateye v listn naznanjali. Za denes so sledecl gospodje darovali: V. Dolenee f. 2,—Anton Ferfilja f. 1,—Anton Hri-bar f. 1,—prof. Lazar f. 2,— prof. Erjavec f. 1—.prof. Cebular f. 1,—F. Ferfilja 50 soldov. («. nHutiania de Courteaay), znani ruski professor, ki je tudi po Slovenskem potoval in kateri se-daj y Lipski biva, je dobil povabilo Krakovske enivesi-tate, da bi sprejel mesto rednega professorja primerja-jofiega graraatike slavjanskih jezikov. (K Oanaja) «e pile Slav Sferatlwt Mej ouimi 224 poalanci, ki so glasovali za konfe-ijonelni predlog, je dvanaJBt katoliskili duhovnikov. Poatave tednj vendar no morejo tako strasne in brezverske bi-ti, kakor jib slilci ja klerikalni listi, zlasti slovenski, si-cer bi no glasovalu zanje toltko iskrenih katoliskih duhovnikov. Vse drugo je kutoliska cerkev, kakorpa tako zvana „pravna straiik»*\ katera je toliko nepotreb-uega prepira napravita m»*j nami Slovenei. Pravna strftnka je cudna zmes feudalno aristokrati&iib in biro-kratifiuo-absulutwtienih podvetnih Jju-lij idruzenih t nekaterimi fanatiouimi popi (duhovnike v vzvi-seuem pouieuu besede take moze ne moremo iuieitovati). Pater wiesinger, po vsem katoliskem svetu sloveet iz-dattdj „tCircbenzeituiig" in zdaj tudi urtdnik „Volk*> frcunda", orgaoa Rauserjevega, izvrstno karakterizuje celo prava i strnnko. Haraiit, penzijouirani poiicijski svetovaiec, eden najbolj Lagnzje:nh pravnai jt*v, je nam-tfi v dtiavneni zb>ru on-* kutoliske dubovuike, kateri se uecejo pridruziti piavni strank, p^>val, da so samo „tudikatolicam" (..Auebkatoliken"). Na te pmvokato-rifine besede je pater Wiesinger v „Volksfreunda" rabil tin pravnarje izrek francoskega pisatelja Dnrcasa, da imajo ti ljudje (to je pravnarji) vso pobotnost evimbov (skopcev), a tudi k srwei vso njihovo nezmozoost". Ta nudobni oitat je noizmerni sm«h prouzro&l v vseli pulstieash krogih, tem vccji, kerje,kakur ualaM na te Harraate, Weisse, Giovanelbje, Lienbacherje, inkarje ena *taik) postane najbrze goriski glarar, dvorni svetovalee Rechbaeb, ali pa Kaltenegger, 6e postane prvi, gratnliranio KranjePm, ker on je velik prijatelj Sloveneev, kakor je naSim eitateljem nie do-vojj znano. ____ Poslanica.*) Glas ima v Solkanu kaj dobre spijone, da v temni no6i vse tako na tanko zavohajo. Se ve, da je po noci vsaka krava crna; tako pa tudi rGlasa v temi le „So-fiane*' vidi, — ta pot se celo Madzar^ k BSocanom" priSteva. No, s easoma Tani da Se Turke v oblast, i glej reSeno bi bilb juzno upraSanje. ^Soea" menda nij dobila nikakega poro^ila o solkanski zadevi, ter nijina kaj pisati, dokler se natanjene okolL<*ine ne poznajo i resniea ne izve, ker menda nijma vrdiunskega poklien, kakor neki drugi easnik. Vsakako pa so odgovorni za zalostne nasledke le om surovezi, ki so zaceli iz Solka-na gredoiie — kamenjati; a ti poslednji so vse kaj druze-ga nego rSof'anitt. Dva so rnnili, pise „Glasu; a tega ne pove, da na drtigi strani so §tirje ranjeni, i da bi eden mrtev ostal, ko bi ne bilo hitre pomoci. Ti stirje so pa vsi po sreM: „skribafr — Xesoeani". Kaka Skoda ! kaj ? Sicer ima sodnija celo stvar v rokab i ona bode gotovo bolje sodiK, nego n e z m o 11 j i v i „Gtasu. Opomniti he moramo, da le Glasova prevroea fantazija je hotela matori otroka nmoriti, no pa ti p r a v» pun-tarji, i da je dalje oni, po B(ilasna popolnoma oblezani, uze drugi dan svoje delo opravljal. Tebi „gortska I)a-nii-a- naj bodo svobodno krirati, kakor hoc«s, akoravno si v svojem 12 listu blagodusno milosti (?? > obeeala, vender spomni se na sv. pismo, da resniea jft ena sama. Natanjfcneji odgovor kesn*>j«\ Nekateri navzoCni NesoCani. *) UrediiijHvo nij odgoyorno ne za cbliko, ne za aadrzaj. WLmmMmrwmmM.*mm Ker me je slavno c. k. okrajtio Solsko svet«-valstvo fforiske okolice na mojo ^.rosnjo iruenovalo u uSitelja v okraj gori§ki, poslavljam se od Tsek udov st^anskega okrajnega solskega sveta, in cJ vseh g. g. tovariSe? in drugih prijateljev, ter so srdno zahvaljojem za vse prejete dabrote, katere se mi bile v mojem desetletnem sln^bovanji podeljene, ter jim klifiem iz dna srea: Bo^ jih 2tvi se mno-ga lei! V $tjakn, dne 24 febnivarija 1874 AHTON KOMAYEC u^itelj. |ji* samo lanske iitalnicnc- besede izpeljavalL - Ta„agentprovocateur", kijcpo sfiuvanih nalet«l na vojaka, mej tem ko so dijaki^beisali, junaku bij tako nepoznan, kakor bi kedo misliL K cemu bi bil draga^i ,.Golos" vodo tako hitro na svoj mlin obra^a, preden je rcc natajfino poznana ? Pa pustimo za denes, obravnava ima Se marsikaj na dan prinesti in tudi to, da noben „So&iu," ne ucc<5a se mladina, am-pak junakovi rakovnjaci so bili krivi pretepa v Solkanu.' Oe pa „tf ofas" meui, da si je v Solkauu vstvaril sekiro, s katero bo po nas malial, se ran moramo mi le smijati. Nam nij treba Skandalov provocirati: junak in njegovi zavezuiki jih delajo. na ccnte in ce jih mi registriramo, spolimo 3 teia svojo casnikanko dolznost, ker nijsmo tako jezuvitski in demonliziraui, kakor tiati pubblicisti, ki ljudem. h prah v ofii mocejo in v svoji jezuvitski nesramnosti trde, da nij prav, javnosti. Koliko toieh je bilo v Kostanjevski zadevi, k.ike pokujSljive reci so s* v ondotni cerkvi godile in vendar je vzrocitelj vtega tega i-i vedao na svojem mesti. Spet drugod ncitelj morale in bozjega nauka, ljudstfo kupuje, demoralizuje prav \h> grsko in lju;istvo ne^na niti mrfcnj.i za tako nefilovesko dejauje, ainpak proni, da bi se doticua „gospoda" s-i dalja pustila na njuuih niestih. — V trctjem kraju se natnebto morab; nii kri-va prisega, v cetertun ncpokorscina proti pos-Uvam i. t. d* i. t. d. A za vsa ta povso