URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
IfüMfaea, sobota !3 , falila 1946 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. 8 TELEFON 31-22 do 31-26 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA i Leto VIL, štev. 161 — Posamezna številka 2 diti D N E N E N I NSERATNI ODDELEK LJUBLJANA. 6ELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 TELEFON 38-32, 38-33 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 43 DIN Naj se spoštuje demokracija v Trstu in coni A in onemogoči povratek fašizma! Enotni sindikat! Julijske krajine so poslali Svetovni sindikalni federaciji poj asnila o dogodkih v Trstu In svoje zahteve Pariz, 11. jul. V im enu Enotnih sin dikatov Julijske k rajine ,je poslal se k retar sindikalne kom isije in elan de legacije Julijske krajine v Parizu, A lessandro Destradi, pismo general nemu sek retarju francoske Generalne konfederacije dela Franrhonu. v zvezi z nedavnim i terorističnim i napadi neofašističnih elementov na sindikal ne in demokratične ustanove v T r stu, Franchon je istočasno tudi pred stavnik francoskih sindikatov v Sve tovni sindikalni federaciji. V pismu se generalna konfedera c i j dela opozarja na splošno stavko delavcev v T rstu. Tržiču. Gorici in Pulju, ki se je- pričela soglasno kot protest proti napadu fašističnih in šo vinističnih tolp pod varstvom policije, ko so opustošile prostore E tio tith sindikatov. Osvobodilnega sveta v T r stu, Narodno osvobodilnega odbora za T rst in Slovensko Primorje. Slovan sko-italijanske antifašistične unije, Združenja partizanov Julijske krajine te r italijanskih in slovenskih domov k u ltu re, kakor tudi zasebna stanova nja antifašističnih meščanov. V pismu se poudarja, da so te tolpe napadale, ropale m ubijale delavce na javnih k ra h h z vso zagrizenostjo fašističnega tero rja. v 'em pismu pozivajo Enotni sind i kati Julijske k rajine G eneralno kon federacijo dela. naj nastopi v obram bo tržaških delavcev ter v in teresu demokracije in miru. Istočasno ie bila G eneralni konfe deraciji dela izročena spomenica o dogodkih v T rstu, ki pravd: ».1 Po ukinitvi civilne dem okratič ne uprave, ki je bila izvoljena na osvobojenem ozemlju med osvobodil no borbo ter potrjena po končni osvo boditvi. j« vojaška uprava imenovala te r ponovno uveljavila italijanske šo vinistične manjšinske zakone iz leta 192S. bi med drugim tudi utesnjujejo p rav ire slovenskega prebivalstva. 2 Vojaška uprava sistematično in nede-iokratirnn ruši vse dem okratič ne ir antifašistične ustanove in orga nizacije. uničuje in pleni prostore te r sedeže sindikatov in drugih demo kratičnih ustanov. Duši svobodo tiska in zborovanj, medtem ko na drugi strani blagohotno tolerira gonjo po polnem? fašističnesa tiska, ki razpi huje fašistično in šovinistično mržnjo. 3. Vojaška uprava je preprečila vsako čiščenje fašistov, zlasti po šolah in sodiščih, s čemer, je pripomogla- k ponovni prijavi fašistov, kakor tudi vehkeza 'števila fašističnih študentov, te r k oprostitvi večjega dela raznih zločincev in najodgovornejših kolabo racionistov nbtozbe —’ v imenu i*a- lijanstva T rsta. Vojaška uprava dovo ljuje na tu način, da se v Trstu zbi rajo nekaznovani fašisti, ki prihajajo iz vseh krajev Italije. 4. V ojaška uprava je ustanovila ci vilno policijo, ki je v glavnem delu sestavljena iz osebja stare fašistične policije, črnosrajčnikov, karabinjerjev, domobrancev, jugoslovanskih faši stov jn fašističnih beguncev iz cone 3, pri čemer sistematično izključuje borce za svobodo in antifašiste sploh. 5. Civilna policija aktivno podpira nove fašistične tolpe, jih ščiti med njihovimi izzivanji (er napada in p re tepa antifašiste. Oh vdiranju v prosto re antifašističnih organizacij, ki jih uničuje, civilna policija prijem a an ti fašiste ter muči na stotine najpom em bnejših ljudskih borcev. Fašisti sami izjavljajo, da se s tem maščujejo za poraze, ki jih je fašizem pretrpel. V spomenici se navajajo številni primeri aretacij antifašistov s stran i civilne policije, ki strelja na starku- ioče in ubiia delavce, k er so člani SIAU-a. K, Prebivalstvo ie predložilo sodi ščem nad 100 tožb p ro tr civilni poli ciji, vendar pa vojaška uprava ni niti >odila niti obsodila ubijalcev. Na sprotno, kom andant zavezniških sil. general H arding je čestital civilni po» liciji. T. Tako zadržanje vojaške uprave ie moglo izzvati edinole nove napade fašistov, V poslednjih nekaj mesecih so pripeljali iz Italije na desettisoče oseb. šovinistov in kolaboracionistov, ki iih je mobiliziral in ki jih plačuje tako im enovani “Komite narodne osvoboditve« v T rstu, Ti ljudje so bili pripeljani s kam ioni anglo-ameriskih vojaških sil. Pn drugi strani ie voja ška uprava prepovedala domačemu prebivalstvu iz okolice Trsta priti v mesto na proslavo 1. maja. Tako so fašisti s pomočjo civilne policije ustvarili neznosen položaj. Xa antifa šiste streljajo in jih ubijajo, medtem ko je civilna policija pred kratkim aretirala in pretepla 400 antifašistov, neko dekletce pa oslepila. 8. T eror je dosegel višek po sklepu Sveta m inistrov Parizu o internacio nalizaciji T rsta. Oborožene fašistične tolpe so pod varstvom civilne poii- ciej blokirale mesto, vršile preiskave, ran ile in ubile več delavcev v imenu i italijanstva Trsta«, opustošile in za žgale skoro vse važnejše ustanove anti fašističnih organizacij in Enotnih sin dikatov. uredništva, tiskarne in slo venske knjigarne, kakor tudi sedeže Združenja partizanov Julijske k raji ne. Podobne zločine so zakrivile fa šistične tolpe tudi v Pulju in Gorici. P. Vojaška uprava je v očividni na meri, da uniči vse antifašistične orga nizacije v okraju Sv. Jakob zaplenila prostore SIAlT-a. 10. Dne 1. julija je vse delovno p re bivalstvo cone A pričelo splošno stavko, ki je ostala še edino zakonito orožje delavcev. Vojaška up rav a pa ie proglasila to stavko za nezakonito in prijela nekaj članov stavkovnega od bora. Kljub tem ukrepom te ro rja fa šistov in civilne policije se stavka na daljuje v znaku popolne solidarnosti.« Delegacija Jb lijsk e k rajin e je poleg tega izročila pismo Svetovni S indikal ni federaciji z zahtevo, naj se ohranijo demokratične pravice delavcev cone A in Julijske k rajin e z najodločnejšo intervencijo pri Svetu m inistrov za zunanje zadeve, naj se spoštuje demo kracija in onemogoči obnova fašizma, k-aksr tudi da se odpošlje v T rst p re iskovalna kom isija, da bi ves svet spo znal položaj v tem mestu. Splošna stavka v Trstu se nadaljuje T rst, 12. jul. D opisnik T an ju g a poroča: Splošna p ro te stn a s ta v k a v T rstu in celi coni A se n ad alju je. V sa več ja in d u strijsk a p o d je tja in gospod ar sk a p o d je tja so v popolni stavki, število stavkokazov se^ m a n jša v sak dan. Po v čerajšnjem "odločnem n a stopu stav k ajo čih delavcev so tudi trgovci v osrednjih ulicah m esta ze lo previdni. Doslej je odprto le n e znatno število trgov in v neposredni bližini policijskih k asarn . . Tudi danes s ta civilna in v o ja šk a -policija sprem ljali n a -delo m ajhne skupinice stavkokazov, predvsem u radnikov in zato' nalašč prip eljan ih elem entov iz n o tra n jo sti Italije. D anes je m estno • središče kljub stro g i policijski kontroli p rep lav lje no s sto in sto tisoči letakov, ki iz ra ž a jo ljudske zahteve po aretaciji zločinskih voditeljev CLN -a, ra z p u stu civilne policije in pozivajo ljud stvo k n ad aljev an ju splošne stav k e do u resn ičen ja po stav ljen ih zahtev. Mesto je pod močnim nadzorstvom civilne in vojaške policije. Policijski »jeepi« in oklopni avtom obili krožijo stalno po m estu. Z astražen i so pred- 1 1 Ob obletnica . vsem dohodi iz ljud sk ih o k rajev v i središče m esta. j Tudi davi so k ljub številnim poll- I cijskim blokom v p redm estjih T rsta ! pripeljali km etje za stavku jo če de- : lavce velike količine živil. K ako r j v sa k dan, so tudi danes n a vse zgo daj razdeljevali živila stavku jo čim delavcem . Po m estu kroži b a r voz cestne električne železnice v sp rem stvu jee- pov s policijo. Množice obvladujejo položaj V čerajšn ji dan v T rstu pomeni silno okrepitev stav k e in je izraz moči stav k u jo čih množic, ki s svojo odločnostjo popolnom a obvladujejo položaj ne sam o v zu n an jih predelih, am p ak tudi v središču m esta. P o vsod se je razvil ogorčen lov n a stavkok aze, ppvsod so biti številni a te n ta ti n a p rom etn a sred stv a, ki so bila še v ob ratu . N iti številni mo to riziran i policiji ni uspelo zav reti stavk e n a pohodu. V endar p a ni pri tem prišlo do ro p a n ja in napadov n a zasebno lastnino. Reakcionarji beže V čeraj popolne se je prip eljalo na kam ionih z evidenčnim i tablicam i ZVU v ulico C arducci n ek aj m alih pom etačev CLN -a. K am ioni so bili polni k am en ja. P o sk ak ali so s k am i onov in s k am en jem n ap ad li sta v k u joče. D elavci so m im o, počasi sk le nili k ro g okrog n jih te r g a začeli zo ževati. Ko so CLN -ovski ju n a k i to videli, so jad rn o p o sk ak ali n a k am i one in pobegnili, dokler je bil še čas. | o s vojakov In 45 po lic istov varuje 45 stavkokazov Za čtan je obratov, k je r je še vedno nekaj stavkokazov, je najbolj značilen p rim e r ILVE, k je r izmed 1300 ljudi stavk ajo vsj razen 35, po večini u ra d nikov. Teh 35 ljudi trnoma čuvati sprem stvo 300 vojakov in 15 civilnih policistov. Policija .ie v zadnjih treh dneh a re tirala 45 stavkajočih, včeraj p a je iz v ršila brezuspešno preiskavo n a se dežu IV. rajona SIAU in o a sedežu Enotnih sindikatov. V številnih o k rajih m esta in oko lice so n abirali denarne prispevke za stavkujoče. Prebivalstvo se odziva z nenavadno visokimi zneski. Ob ra z deljevanju so delavci vzklikali km e tom. k ; sio s hrano podprli s-taivflco. Zato se tudi opažata visoka morala in . stalan p o rast etavkujočih. Tega učinka ni n iti moglo zm anjšati to. da je policiji uspelo zapleniti m anjše ko ličine hrane. Kako se je stavka že utrdila. Je razvidno tudi iz tega, d a so specializirani telefonski delavci TEL- VE v ztrajali v dtavki kljub širje n ju alarm antnih vesti, da bo TELVE po klicala jz Italije 80 specialistov. Cestni pometači se nočejo vrniti na delo S tav k a cestnih pom etačev povzro ča velike sk rb i trž a šk im reakcio narnim krogom , k e r ni nikogar, ki bi čistil dohode k njihovim vilam in hišam . Kupi sm et; po ulicah do volj jasno dokazujejo, d a so delovne množice tiste , ki sk rb ijo za lice svo je g a m esta in da je vse odvisno le od njihovega dela. T ržašk i re ak cio n arji .so se začeli posluževati n ajrazličn ejših načinov, da bi pridobili cestne pom etače za delo, pri čem er jih ZVU vsestran sko podpira. O rg an iziran je študentov za •prostovoljno delo« p ri čiščenju m estnih ulic ni imelo velikega u spe ha.. Zato so se reak cion arn i k rog i zatekb k drug im sredstvom . K er so uvideli, da z grožnjam i proti odloč ni volji trž a šk e g a delovnega ljud stva ne opravijo ničesar, so pričeli s sladkim i besedam i, obljubam i in podkupovanjem p riv a b lja ti pom eta če, da bi šli na delo. U ra d n ik J u lijskih sindikatov B irs a obiskuje sta n o v a n ja s ta v k u jo c h pom etačev in jih vabj n a delo. V sakem u pom e taču — stavkokazu, je obljubljena dnevna p lača 500 do 600 lir, k a r je več k o t d v a k ra tn i povprečni dnev ni zaslužek. Toda ti poizkusi doslej niso želi uspeha. Sabotaža na cestni železnici T rst, 12.'ju lija- Dopisnik T an jug a poroča: Skoraj vsako noč se doga jajo v T rstu sabotažne ak cije proti cesti železnici. V čeraj ie n astala okrog 2. ponoči močna detonacija V zrak ie zletel drog elek tričn eg a voda. ki d aje električni tok cestni želez n ic i št. 6 in 3. M ehanizem n a drog p ritrjen eg a zaboja žic je b il popolno ma uničen. Okrog 4. z ju tra j je n astala d rug a detonacija. E ksplodirala je m in a n a tra č n ic a h cestne železnice št. 5 in 11. V sredo je okrog polnoči eksplo zija m očno poškodovala hišo zn an eg a stavkokaza, tram v a jsk e g a k o n tro lorja Papalepora. Ameriški mornarji za stavkujoče T rst, 12. jul. Dopisnik T an ju g a po roča: V čeraj popoldne se je zglasila p ri M estnem kom iteju K P za T rst na trg u Duca degli A bbruzzi sin d ik al na delegacija m o rn arišk eg a osebja trgov sk e lad je, ki je p ristala v trž a škem pristanišču. Delegati so se za n im a li,’ zakaj je bila napovedana stavka, Pripom nili so, da so sklenili, da bodo iz solidarnosti stavkujoče gmotno podprli, č la n i M estnega ko m iteja KP JK za T rst so m o rn arjem pojasnili, da stav k a ljudstvo cone A za od stran itev in k azn o v an je faši stov,.. M so pustošili an tifašističn e ustanove, da se v tej stavki lju d stv o ' bori za dem okratične p rav ice.' P o vedali s o ‘jim . da ščiti civilna p o li cija v T rstu fašiste in da tu d i odgo vorne oblasti n e uk ren ejo n ič e sa r za izkoreninjenje fašizma. D elegati so nato izjavili, da bodo stavko n a v sak način podprli. Med razgovorom je prispelo p red Dom pristaniških delavcev, k ie r im a kom itet prostore, n a jeepih 20 do 30 članov am eriške v o jašk e policije, ki so došli v dom in nasilno odvedli d e legacijo. P red domom so si zabeležili osebne podatke članov delegacije. Iz k re te n j policistov ie bilo razvidno, da so delegate ozmerjali- Tržaško delovno ljudstvo , za bolne otroke T rst, 12. jul. D opisnik T an ju g a poroča: B aron Economo, predsednik u p ra v , n ega sv e ta otro šk e bolnišnice »B a rone D em etrio Economo«, je poslal 4. o k raju S IA U -ja naslednje zah v al no pismo: »S hvaležnim srcem sem sp rejel vest, d a je ta odbor dal n a razp o la go n aši o troški bolnišnici nasledn ja živila za p reh ran o bolne dece: 133 kilogram ov paradižnikov, '122 k g ja bolk, 300 k g k rom p irja in 100 1 m le ka. Tudi v imenu u p rav n eg a sv eta mi je č a st iz ra z iti' odboru “vojo n ajisk ren ejšo zahvalo z a plem enito m isel in velikodušno dobro delo.« Tržaški reakcionarji bi radi z vstopom v SIAU prišli do hrane - / Trst, julija. Dopisnik T anjuga poroča: Položaj prehrane je za trža ške reakcionarje od dne do dne obupnejši. V m esto že več dni n: m leka, zeelnjave in sad ja pa tako m alo, da so cene n ek ate rih vret ze- ecijave poskočile za dvojno vrednost. Salato je mogoče kupitj le n a črni borzi po 80 lir kg. Vse to pa velja le za središče mesta, k a jti stavkajoči in njihove družine p rejem ajo živež red no z dežele. Ljudje, k i so vse doslej javno n a padali antifašistično organizacijo SIAU. ali pa so ji bili vsaj sovražni, so zadnje d n i navalili o a odbore SIAU v m estu s prošnjo, naj jih vpi šejo v organizacijo. Prj Sv. V idu je prosilo za vpis v SIAU okrog 200 ljudi. Odbori organizacij so vedoč, da gre le 'za špekulanlstvo, vse prošnje odbili. Prosilci so n am reč pričakovali, da bodo tako prišli do živil, ob prvi priložnosti pa bi zopet pljunili na organizacijo. Med stavkujočim i pa je morala na višku in z vedrim i obrazi gledajo v bodočnost, prepričani, d a bodo dose gli svoje pravice. Gladovna stavka an tifa š istov v Tržiču T rst, 12. julija. Dopisnik Tanjug-a poroča: Včeraj je pričelo gladovno stavko v zaporih p ri Jezu itih pet tovarišev antifašistov iz Tržiča. Ob tej priliki so poslali antifašisti poäfeovnibu Bow- m an u naslednje pismo: »Pet podpisanih antifašistov izjav ljajo: A retiran i smo bili v naših sta novanjih 6. ju lija od F. SS. policije iz Tržiča pod obtožbo, da smo odgo vorni za incidente in manifestacije v zadnjih dneh te r za nadaljevanje splošne stavke v Tržiču.. Ogorčeni proti tem u neopravičenem u pestopku smo se odločili, da pričnemo g 'a tkiv no stavko danes ob 8. dopoldne. S tem nameravamo n apraviti konec protidem okratičnim postopkom zavez niške policije, ki niso v skladu s cilji, za k atere smo se skupno z vam i bo rili proti nacifašizmu.« Nova žrtev fašistov v Gorici Gorica, 12. julija. K ako r sm o že poročali, je 2. ju lija zvečer p red Cubejevo gostilno v u li ci Duca d 'A o sta CLN -ovska tolpa 15 do 20 ljudi n ap ad la šo ferja U r šiča A lojza iz Id rsk e g a p ri K oba ridu, iz-strehla proti 'njem u 5 krogel ,z pištole in ga hudo ran ila. N ap a. dalci so n ato zbežali p ro ti poslopju CLN -a, U ršiča pa so odpeljali v ci vilno bolnišn'co v ulici B rig a ta P a vja, k je r je bil še iste noči operi ran. Z adet je bil s 5 stre li v čreva in želodec ter. 10. ju lija um rl. V est o novi ž rtv i fašističn ih CLN- ovskih tolp je silno ra z b u rila vso gorjško ja v n o st in vse podeželje. Vse a n tifašističn o ljudstvo G ori ške izraža ob novi ž rtv i svoj gnev m srd n ad povzročitelji zah rb tn ih tero rističn ih napadov in umorov, ki jih izvršuje CLN -ovska sv o ja t v Go rici. Ob te j novi ž rtv i je ogorčenje an tifašističn ih m n o ž e p ro ti civilni policiji in zavezniški v o jašk i upravi, k; doslej še ni n ičesar uk ren ila p ro ti morilcem , vzkipelo do V rhunca. T a zločin se je dogodil zvečer na. javni m p rom etn i ulici. N i g a izv rš i, k a k posam eznik, tem več to lp a 15 do 20 zločincev, ki vse-noči stra h u je jo m ir no p reb iv alstvo po g o rš k ih ulicah. To je tista tolpa, ki n a svojih po hodih p repeva izzivalne in sram o tilne pesm i p ro ti Jugoslaviji, to so ljudje, k i p o u licah nadom estujejo v arnostne organe« , in leg itim irajo mimoidoče m eščane, ki se jim zdijo, da so p rip adn ik i SIAU alj Slovenci, to so ljudje, k i jim ZVU ni še p re prečila zločinske delavnosti. Tajnica Rdečega križa za vzhodno primorsko okrožje aretirana v Gorici A jdovščina. 1 1 , julija- DopUnik Tanjuga poroča: - V Gorici so pretekli mesec a re tir a j ta jm eo Rdečega k riža za vzhodno prim orsko okrožje Murovec Milico, bi je prišla v Gorico z nalog:-m! Rdečega 'kriza. Murovec Milica je drena -j. Če- povana v grgarsb-i.n okraju, km ečko dekle, td se je že leta 1943. borila v partizanskih vrstah p ro ti nacifašlstcm za skupno zavezniško stvar. Vest o njeni aretaciji ie tam boli razbu rila prebivalce vzhodno-primorskega okro žja, k er bi m orala met, ko': pred stavnica m ednarodne organizacije Rde čega. fariža zajamčeno prosto k retan je. Jasno je, da je njena aretacija v zve zi z aretacijam i neštetih drugih anti fašistov, ki Jih ie policija s pomočjo zavezniške vojaške up rav e aretirala v zadnjih dneh. Zato ni težko, razum eti, da odgovorne oblast, niso nikog ar ob vestile o n je n i aretaciji. Ob n je n i are taciji sta izginila tu d i n je n šofer in avto. P rebivalstvo i»zhodno - prim orskega okrožja je nad tem novim prekrškom zoper osnovne pravice človeka silno ogorčeno. Goriški dijaki so odklonil! vojnega zločinca prof« Barago Tret, 14. julij. Dopisnik T anjuga po roča: V Gorky je bila 7. ju lija zvečer kon ferenca profesorjev za p rip ra v e zre lostnih izpitov v sre d n jih šolah. N a konferenci se je pojavil na sm rt ob sojeni jugoslovanski vojni zlee nec prof. Baraga k o t predsednik izpitne k .m isije , k i ga angloam eričke oblasti imajo še vedno v svoji služb:. Profesorji in dijaki so se uprli, d a bi delali izpite, če bo predsedn.b iz pitne kctni-sije vojni zločinec. Dne 8. ju lija, ko bi se morali, pričet; izniči, so p rofesorji in dijaki dem onstrativ no zapustili šolo, ostalo je l e p e k a j belogardističnih, dijakov, . S -to-' svojo iprotsstno dem onstracijo so profesorji in učene, dosegli ime novanje novega predsednika izpitne kom isije. Predsednik vlade LE Siavettife tov. Miha Marinko je obiskal Jesenke Jesenice, 13. ju lija. V čeraj ob 4 popoldne je prispel na Jesenice predsednik vlade LK Slo venije tov. M iha M arinko v sp rem , stv u podpredsednika dr. M arijan a B reclja, m in istra za delo tov. Tom a B rejca in šefa k a b in e ta predsednika vlade tov. 'S tep išn ik a. Ko se je predsednik vlade tov. M iha M arinko p rip eljal do jeseniške tovarne, so ga Jesen ičan i navdušeno pozdravili. P re d vhodom v tovarno so ga sprejeli delavci v m odrih de lavskih oblekah in zastopniki- o k ra j nega ljud sk eg a odbora, ESZDN J te r d rug ih množičnih organizacij. Po k ra tk em pozdravnem govoru si je predsednik vlade tov. M iha M a rin k o v sp rem stvu u p ra v n ik a to varne dr, M iha P o to čn ik a ogledal tovarno. N a jp re j je šel k plavžem, žareče železo je p ra v k a r teklo iz obnovljenega plavža. N ato je odšel v m artin arn o , k je r topijo surovo že lezo. Z atem si je z gosti ogledal žično v aljarn o in oddelek za proiz v ajan je različnih cevi. S p rav po sebnim zanim anjem p a se je u stav il p red g rafikoni, k i kažejo uspehe jesen išk eg a delavstva v prvom ajskem tekm ovanju. P red sedn ik vlade se je zamudil v tovarni dobro uro. živo se je zani m al za način dela in se k o t stro ko v n jak pogovarjal z delavci o de lovanju strojev. D elavci so z ra d o st jo odgovarjali na njegova v p rašan ja in obrazi so jim sijali od 'v e se lja in ponosa, d a jih je obiskal ko t predsednik vlade človek, ki je Izšel iz delavskih v rst. Ves pogovor je potek al ob pesm i strojev, ki se niso u stav ili n iti za hip, k o t se niso u stavile rok e m arljivih delavcev. P o obisku v to v arn i je tov. M iha M arinko odšel n a sedež Izv ršn eg a odbora ok rajn eg a ljudskega odbora, k je r se je podrobno zanim al za vsa pereča v p ra ša n ja v jeseniškem okraju. M edtem p a se je ok rog 7 zb rala na Titovem trg u ogrom na množica delavcev in km etov jz okolice, ki so prišli z zastav am i in tra n sp a ren ti. Bilo jih je več k o t 6000. Km alu nato je predsednik vlade v sp rem stvu gostov p rišel n a T itov tr g . T edaj se je v sa ljubezen, vse spo štov an je in neom ajno z a u p an je lju d stv a prelilo v mogočno vzklika nje: »živel naš predsednik, živel to v ariš M arinko!« V zklikanje se ni poleglo niti ted aj, ko .je tov. M iha M arinko stopil n a govorniški oder. Delavci in km etje so silili k odru, da bi čim bolj od blizu videli se iz p red ap rilsk ih časov p rilju b ljen eg a borca, ki n as danes po sm ernicah politike neum ornega in doslednega tov ariša B orisa K idriča vodi v bolj šo bodočnost. Tov. M iha M arinko je govoril zbrani množici dobro uro in pol. V govoru je p o ud arjal eno tno st ljud skih množic, in učil, k ak o si borna s pravilnim delom in naporom vseh sil u stv arili domovino sreče' in bla go stan ja, zaradi česar m o ra b iti n a ša borba p ro ti ostankom reak cije In p ro ti sebičnežem v z tra jn a te r nepo m irljiva. N adalje je n ag lasil vlogo zdrave, ko n stru k tiv n e k ritik e , ki n a j nam pom aga u trje v a ti ljudsko državo in nam odpirat,’ v ra ta do no vih uspehov. Ljudstvo je sprem ljalo njegov go vor z glasnim odobravanjem , s ka terim .je dalo izraza svoji p rip ra v ljenosti za delo v obnovi, Z ogorčenjem nad fašističnim i to l pam i p a je sprem ljalo ljudstvo tiste besede, s katerim i se je d o ta k n il dogodkov v T rstu. Ob koncu govora je ljudstvo po slalo resolucijo tržašk em u ljudstvu, kj m u izraža svojo solidarnost, in resoluciji podpredsedniku zvezne vlade tov. E dv ardu K ard elju te r zu nan jem u m in istru S ovjetske zveze Molotovu, k a te rim a se zahvaljuje za dosledno borbo z a rešitev trž a šk e g a vp rašan ja. N advse prisrčen je bil prizor, ko sta se po zborovanju p ririn ili iz gneče do predsednika dekletci in m u prikupno ponudili šopek rož: »Vze m ite tele rožice!« Tov. predsednik se jim a je zahvalil, se pom ešal m ed množico in skupno z njo odšel s TL tovega trg a . Za n jim p a je valovala m ogočna re k a ljud stv a, k i je z vzkliki »Živel n aš predsednik, živel tov ariš M arinko!« dajalo duška ve selju nad svojim p rvim srečan jem s tov. M arinkom k o t predsednikom vlade.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy