1A NEKAJ VSC KOT ^ ^ dan dobivate . . . / lLAS NARODA" ^ ^^TI NARAVNOST NA DOM GLAS NARODA CITA in pnuiktv) No. 21» 1 ^ ^ \ R VAS ZANIMA tP ® ^ List slovenskih delavcev v Ameriki. 1 llsST Claw Mattar Mth 194« at Om Port Office at New York. N. T.. nnH« Act «f Cmiktcm «f Marrh BrC 187V. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom mmmtjnmm, da vel m pobijamo potrdil n poolaoo oantnioo. Z»-ioetoje potrdilo poleg onatora na Urtn— «• lutent* dne, Moeca in leta Jo naročnina plačana. Uprava. VOLUME LII1—LETNIK L 111 X KW YORK. WEDNESDAY. NOV EMBER M. 19 A 5 — SRKDA, 11 XOVEMiiltA, 1015 Tel. CHeleea 3-1242 PROSLAVA VOLILNE ZMAGE V BEOGRADU V proslavo velike zmage narodne osvobodilne fronte pri splošnih volitvah v; nedeljo so v pondeljek partizani, vihrajoč z zastavami in praporji 11a belih konjih, kmetje pa na vozovih priredili velike demonstracije po beograjskih ulicah. Zrnata pri volitvah je bila gotova in ravno tako gtrtov je tudi konec monarhije za Jugoslavijo. Po zadnjih poročilih je narodna osvol»odiliia fronta doMla 93 odstotkov vseh glasov. To je v ameriških očeh skoro neverjetno, toda časnika raki poročevalec M. M. Fodor pravi, da je s svojimi tovariši obiskal mnogo volišč v Beogradu ju okolici in vsi so se prepričali, da so bile volitve po|>oliioina pravilne in poštene. Isti poročevalec pravi, da je na nekem vo-Iihimi v Beogradu, kjer so volili večinoma dolu o stoječi meščani, opazil, da je izmed 170 volileev oddalo svoj glais za narodno osvobo-«!iliio fronto .'17(> volileev. Sto volileev je spustilo volilm» kroglice v skrinjico opozicije. Petindvajset let nazadnjaštva in fašizma je zlomilo opoziciji lirlrtonico. Oni, ki so imeli resnično politično fcorajžo, so se liorili s partizani in iz tega dejstva se more razlagati velika i maga za politiko maršala Tita. JUGOSLAVIJA SE NR BO VKLANJALA RUSIJI V torek je poročevalcu londonskega lista Tim«*s"* maršal Tito v Beogradu podal izjavo, v kateri je odločno zatrdil, da Jugoslavija ne bo lutka :ili dekla Sovjetske Unije in rekel, da l»o vsled zmage narodne osvoliodilne fronte mogel ^.e povečati svoj napor, da postavi demokratsko .in neodvisno Jugoslavijo. Maršal Tito je priznal, da Jugoslavija goji iskreno prijateljstvo in bratstvo do sovjetske Kusije, toda v tem čustvu ni prav nič poselffie-ga in da hoče Jugoslavija imeti dobre in celo'ran lw>lj<še odnošaje tudi z drugimi zavezniškimi državami. Tito je tudi zagotovil, da ne bo nikakega pre-ganjanja ljudi, ki se ne strinjajo z narodno osvobodilno fronto Ln pioti njim tudi ne bodo izdane kake j »osebne odredlie. Dodal pa je: ''Tukaj govorim o onih, ki nam po&teno nasprotujejo. Bodite prepričani, da ne 1k>iiio dovolili s vol h sle taiki opoziciji, ki je sedaj na delu izven države, ki lioče samo uničati vse ono. za kar se jo narod boril tekom teh let." Maršal Tito je tudi rekel, da nikakor ne zadržuje demobiHzacije v namenu, da bi obdržal močno armado. Uekel je, da so vojaki odpuščeni kar najhitrejše mogoče in kolikor jih more Kprojot.L dežela za obnovilno delo. Popolnoma demobilizacija bi sedaj še mnogo bolj obremenila že tako napete razmere v prevozu in bi še povečala družabne težikoče, mesto da bi jih o -lajšala. Dodal pa je, da je armada že mnogo pomagala pri obnovi dežele in pri poljedelstvu. Navzlic vwiiii temu se je, kot je rekel Tito, vrnilo v civilno življenje 70.000 vojakov, odkar je bila končana vojna in do 1. januarja jih bo odpuščenih Še 200,000. Do 1. julija pa in> armada štela samo še toliko vojakov, kolikor jih država potrebuje v mirnem času- Glede vere je Tito rekel, da ni nikakega govora, da bi bile cerkve v Jugoslaviji kaj omejene. Ako jugoslovanski cerkveni dostojanstveniki niso z razmerami zadovoljni. se_ ne sme krivda zvračati na vlado. Tito je rekel, da so škofje v velikem nasprotju z nižjo duhovščino dali zelo slab zgled patriotizmu tekom okupacije,'pa pri vsem tem noben Škof ni bil areti- Slovenski Amerikanec rešil Titovo armado RAZNE KANADSKE NOVOSTI Spremeni te v kanadske zastave. — Kanada, dolgovi Anglije in atomska bomba, — Prodaja bondov. OTTAWA, 12. novembra. — Kakor znano, mudi se sedaj kanadski ministerski predsed nik MacKenzie King v Wash-ingtonu, D. C., kjer prisostvuje konferenci glede bodoče vporabe atomskih bomb v slučaju vojne, ki se vrši med predsednikom Zjedinjenih držav in ministerskim predsednikom Anplije, Attleejem. O poteku te konference se obilo poroča med dnevnimi novostmi. Ker pa konferenca ni mednarodna, temveč se vrši le med dvema državama in enim do-minijem Anglije, pri tej konferenci ne pride do stalnih u-k repov, temveč do sprejetja predlogov, katere bodo potem predložili v odobritev zvezi narodov. V kolikor pride Kanada v poštev, se bode tem povodom v Washingtonu razpravljalo med Kanado in Anglijo glede ureditve dolga v znesku $15,000.-000.000, kateri denar je Kanada posodila Angliji, katera slednja je potem ravno toliko pvoto denarja dobila v Zjedinjenih državah, da zamore to svoto poravnati z Kanado. Vrhu tega namerava Anglija dohiti v Zjedinjenih državah še nadaljno državno posojilo v znesku pet ali Šest tisoč milijonov dolarjev. Sredi razprav glede bodoče ureditve sveta tako, da bodo tudf kolonije kolonijalnih narodov postale neodvisne, smatrajo kanadski politiki in domoljubi umestnim, da se spremeni kanadsko zastavo tako, da ne bode "preveč" izgledala tako, kakor izgleda — angle-ftka zastava. Kanada je namreč skoraj neodvisna država, da-siravno »e * mora v mednarod-iti,po željah Prvi sneg v Berlinu Ko se je danes zjutraj zbudilo .1,000,000 tierlinskih prebivalcev. so zagleda bi l>ele ulice in so videli padati pivi sneg Anglije. Kanadski domoljubi letošnje zime. Marsikdo se je pri tem pogledu tresel, ne toliko zaradi mraza, temveč zaradi bojazni, kaj bo prinesla lm-dega letošnja zima. Nemčija sicer ni taiko teme- predlagajo, da se kanadska zastava spremeni tako, da bode svetu dokazovala, da je kanadski položaj in stanje tako, kakoršno je stanje vsake neodvisne države, katera ima svoje lastno zastopstvo v zvezi narodov. Zastava naj bode toraj pred vsem kanadska, ki bode postala simbol vseh Kanadčanov ne glede na njihov izvor od tega ali onega naroda. Glede spremenitve zastave, sedaj vlada predlaga, da se ustanovi poseben odbor, katerega naloga naj bode razmo-trivati vprašanje glede spremenitve zastave. Nekateri kanadski politiki, ki podpirajo predlog, da se zastava spremeni, so izrazili mnenje, da tudi v slučaju, da se zastava končno izpremeni, morajo trije | križi, katere imajo na dosedanji kanadski zastavi, tudi v nadalje ostati na zastavi, kajti — to so križi, ki pomen jajo Več tisoč uril j železnic sv. Jurja. sv. Andreja in sv.j Nemci razdejali; sedaj jih po Patricka. Temu predlogu se ne pravi jajo, toda letošnjo zimo Zadeva izgnanega poročevalca Poulosa Kairo, 7. nov. (ONA)—Ker britanske oblasti mso dale no-lienega pojawnila glede vzroka, zakaj je bil poročevalec Poules, korespondent ji gen ture Overseas News, izgnan iz Palestine, je izdal ameriški glavni stan novo dovoljenje za potovanje v Sveto deželo. Na zahtevo predsednika rav-nateljskegu zboru ONA agent lire, g. Her*berta Bayard Swope-ja, sta ameriško zunanje in vojno ministerstvo stvar preiskala in komandant ameriških sil v Sredozemlju, general Giles je najprej zahteval objas-nila od podrejenih britanskih oblati, ko pa ni prejel nobenega odgovora, je pisal inlen-ta mi dalo nobenega povoda za izgon. Ker še vedno ni odgovora s strani angleških oblasti, je glavni -stan ai4u*tde tukaj ponovno izdal dovoljenje za potovanje v Palestino in rezerviral vašemu korespondciitu mesto na armadnem letalu za dan novembra. To je menda prvič, da je bilo ko respondent u, ki je bil izgnan, dovoljeno vrniti se nazaj v dotično deželo- Sedaj pribit ju jo polagioma na 'lan podrobnosti, kako je bila rešena armada maršala Tito, ki so jo \rmri obkolili. Pri ton r jtrri rrs t i prihaja r ospredje ime bivšega prvega pit of a Pan American World Aincags — Žnro Kraigherja, o katerem se splošno pri-po redu jejo povesti o njegovi drznosti in kako jn pomagal poraziti Nemce na Balkanu. ljito opuisto&ena kot je bila v 30-1 etn i vojni pred 300 leti, toda prenesti lw> morala najhujšo zimo v več stoletjih. KAJ SO NEMCI STORILI RUSIJI Nikakega dvoma ni, da bodo Rusi imeli letos hudo zimo. Nemci so porušili nad 70,000 trgov in vasi. Porušenih je bilo nad šest milijonov poslopij in 1*5,0,00,0001 je odločila, da bo vsako leto lijudi je ostalo brez st rehe. In j strokovno izučila 1,000,000 to je samo del tega, kar so mladih fantov in deklet. Nemci napravili škode v Rusi- Po vseh mestih, skozi katera je šla vojna, ljudje pridno zi- Teli 25,000,000 ljudi bo naj- nove h?še ali pa poprav- več trpelo. Tem ljudem je treba presknlieti stanovanja, jih. je treba obleči in jih hraniti- ljajo poškodovane. Industrijski delavci od vlade dobijo po 10 tisoč mibljev posojila, da si videti na Nemci so pobili ali odpeljali v zgladijo hišo. Ameriške izdela-Nemčijo 17,000,000 glav goveje m* Je mogoče živine, 20.000.000 »prašičev, ne'mn<>gih krajih. da bi navajali števila konj in kokoši. Polkovnik Kraigher, ki je doma iz Postojne, je rešil več sto ameriških letalcev, ki so bili izstreljeni v zračnih bojih j nad .Jugoslavijo- Kraigher je vslanovil Air Crew Rescue V-ii11 (AnU*) in s pomočjo tega zhora je rešil več sto ameriških leta Icev. Ko so lieuiške padalne čete (baje ena c<'Io divizija) nepričakovano napadle Titov glavni stan in so skoro maršala Tita vjele, je Kraigher bil junak dneva, ki rešil dan. P»il je posredovalnii častnik pri maršali! Titu za zavezniškega zračnega poveljnika v Sredozemlju generala Ira <\ ETakerja. Urez vsakega pomisleka, je Kraigher sedel v anghtki ae-roplan. ki je imel dovolj g!i>o-lina samo za el na ameriško letalsko postojanko. Tam je uredil, da so odleteli ameriški težki boiubnibi, ki so pomagali maršaiu Titu, da je svojo obkoljeno armado izvlekel iz pasti. Kraigher Je iskusen letalec. I.il je že letalec v prvi svetovni vojni v avstrijski armadi, pa je pobegnil s svojim aero-planom v Italijo. Po dolgem prizadevanju je postal tudi le^ talec v jugoslovauiski armadi. Žuro Kraigher je bil rojen leta 1802 v Postojni in je kmalu po prvi svetovni vojni prišel v Ameriko, kjer je nekaj časa delal v neki banki v New Vortu. Kmalu pa je sledil svojemu letalskemu poklicu in je dobil na Long Islandu pri neki tovarni za izdelovanje aero-planov mesto preiskuševalnega pilota, to je, da je vsak nanovo izdelani aeroplan preiskusil in o njem izrekel svoje strokovne mnenje. Pozneje je prišel k Pan American World Airways kot preiskuševalni ]>ilot, pozneje pa je i>ostal ra\Tiatelj letališča v Brownsville, Tex. Že pričetkom vojne je bil poslan v Afnilko. kjer je pomagal odpreti zračne črte iz Aeera v Kai-thum, Kairo in KaraČi. Kt» je armada prevzela družbo, je PREMEMBA VLADE NA JAVI Indoneška republikanska vlada je bila skoro popol noma prenovljena, vsled česar ni mogoče iznajti pravega pomena te premembe sredi borbe Indoneaov za neodvisnost od Holandske. Pri vsem tem pa Ho-landci in Angleži smatrajo novo vlado kot "zmerno." Soekarno, vodja indoneškega osvobodi Iiiegii gibanja, o&tane še vedm> iprfedsednik, toda kot pravi neko poročilo 'iz Batavi-je. je ta naslov samo po imenu. Vnanji minister Soebardjo, ki je bil s Sookarnoni vdeležen pri vseli raz]travah in jxtgaja-lijili. je liil izpuščen iz novega kabineta in tako tudi vsi ostali ministri, razun dveh. Med ministri, ki je ostal minister tudi v novem kabinetu, je Sutan Sjahrir, ki je sedaj mlniistrski predsednik, vnanji in notranji minister in Amir Sjarifudin, ki je bil imenovan za ministra za infonnacije in notranjo varnost, mkaikih znanken* pa ni, da bi novo Sjahrirjevo ministrstvo hotelo kaj [MMiehati v svojih ČANKAJŠEKOVA ARMADA V ŠANTUNGU Kitajska nacjonalna (vladna) armada je pričela prihajati na Šantung polotok, ki je močna komunistična postojanka 2S0 milj jugovzliodno od Tiencina- Vojaštvo se je izkrcalo .iz ameriških ladij na obrežju. ki ga drže ameriški m-a rini v Cingtoo, ki je edino pristanišče za Šantungu, ki ni v rokah komunistične armade. Dve transportni diviziji a-mer.Lškega brodovja pod poveljstvom commodore Thomas B. Briittain-a sta izkrcali pr\e vojaške oddelke v Cingtao danes zjutraj. Slovita osma komunistična ai*mada ima v rokah vsa zahtevah po neodvisnosti od . Holandske. Novi ministrski | pr«tannwsa na Santun- jiredsednik je izjavil, da se še gu- ni odločil, ako bi se še dalje pogajal s holandjskimi zastopniki, s katerimi se je pričel pogajati Soekarno. Tlolamlsflii zastopniki so izjavili, da Soekarno za nje ni sprejemljiv kot pogajatelj, češ, da je bil v uradu še pod Japonci. Druge vladne čete pa se iz-kroujejo iz ameriških ladij v Činvangtao, višje proti severu in blizu mandžurske meje. Te čete so se pridružile dvema Čanajšekovima armadama, ki st-;i razpostavljeni oil) meji. V kratkem je mogoče pričakovati velike bitke. Kraigher ostal pod vojaškim poveljstvom in. je naglo napredoval ter dosegel čin polkovnika (colonel). Na mestu, ki ga zavzema Kraigher v operacijah v Sredozemlju, iprav gotovo ni sposoln nejlšega moža, kot je on, ker poleg tega', da je najboljši a-lneri.ski letalec, (govori poleg slovenščine in angleščine, francoščino, španščino, italjanšči-no, 'srbščino in nemščino. Tz Jugoslavije so v ameriško letalsko postojanko v Ttaliji | njanih, v glavnem stanu gene- Tz ameriške letalske postojanke je šel radio k ameriškim letalcem, da naj navedejo ze meljsko dolžino in širino kraja, kjer se nahajajo. Sporočili so in izkazalo se je, da je samo tri milje od onega kraja močna nemška garnizija in so jim sporočili, da jim vsled tega ni mogoče poslati ne pomoči, ne rešitve- Ponoči 2. avgusta 1041 se je Kraigher z dvema drugima letalcema spustil na tla v Pra- prihajala poročila izstreljenih ameriških letalcev o svojem ža 1 ost n em i >ol oža ju. so bode nihče protivil. • ■ 600 RABUEV V WASHINGTONU Y }ioiideljek je v Washington prikorakalo (»00 židovskih rabi-jev z dolgimi bradami, ]>ojoč verske pesmi, so šli v Kapitol, nato pa dbit&uK Belo hišo in an^lešlko ]K>slaništvo, kjer so )>ro«sili, da Anglija dovoli 100 tmoč Židom, ki «o biLi izgnani iz Nemčije, da se naselijo v Pah'Mtini v svoji svetopisemski meji. V Beli hiši je delegacij« 12 rabijev predsednikm* tajnik se ne bodo mogle prevzeti vsega prometa, ki bi bil potreben vsa prevažanje živeža. Breedelnosti v Iiusiji ni; ravno nasprotno, delavcev vedno in (po\-sod prionanjuje, četudi se vojaki v velikem številu vračajo na svoje domove. Vlada se tega ne more sprejeti. Uekel pa jim je, da je predsednik Truman naklonjen njihovemu gibanju, da se v Palestini naseli 100.000 Židov. V angleškem j>os.Ian.išitvii je poislanilkov namestnik John Bolfour raiiijem jiovedal. da je REŠITEV NA MORJU nalkloiijeii njihovi iprošnji in da Matthew J. Connelly povedal, jo Ik> izročil ministrskemu da inui predsednik konferenco predsedniku Attlee-u, ki jo bo z angleškim ministrskim pred-'vročil angleškemu vnanjemu u-jjeduikom Attlee-em in jth vsled' radu. rala Mihajloviča, kjer je največ letalcev čakalo na rešitev. Tri noči jiozneje so drugi aeropla-ni spustili živež in obleko. 0. avgusta je bilo zgrajeno letališče, da so mogli pristati zdravniki. 10. avgusta je priletelo 16 aeroiplanov, ki so odpeljali i 225 ameriških letalcev, d angleških, 12 ruskih, 4 francoske, 8 jugolovaniskih in 7 italijanskih. Taktih reSLlnih poletov je polkovnik Kraigher napravil brez števila. Nelkega dne je naložil letalce, ko je na blatnih tleh njegov aeroplan zagazil v blato. Nemci niso "bili daJeč od prostom, Z vrvmi, osmimi voli in 150 kmeti so aeroplan izvlekli iz blata in Kraigher je odletel. V oddaljenos-ti 3 milj pa je prihajal nemški konvoj. LetcU<-i nekega poškodovanega ameriškega bombnika, ki se /> moral spustiti na Pacifik, so bili rešeni in v čolnu peljejo na bojno ladjo, ki fim, je prišla na pomoč, Kupujte Victory Bond eJ potom, Pay-Boll gaTinga Plan/ NARODA' '—NEW YORK ' ■------------ L" _!■._......._ WEDNESDAY, NOVEMBER 14f 1945 V8TANOVLJEN L. 1899 Glas Naroda rvoia or m nonj*) 99 by SIotwIc PutHuUiu« Oompmny, (A Corporation) ; President; Ignac Hade, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. of the corporation and addresses of above officers: ■t« WEST 18tt HTKEB1'. NEW TORS II, N. X. 52nd YEAR Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holiday«. Bebscrtpttoe Yearly $7. Advertisement on Agreement EA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 87.—i; EA POL LETA -$3-50; ZA ČEWtT LETA 82.—. ZA JUGOSLAVIJO — $Sr— LETNO: »4— ZA POL LETA ^Qias Naroda" Uhaja vaakl dmn farzemig aoboto. nedrij In pramtkqr. "GLAS NARODA." SIS WEST lfe*h STREET, NEW YORK 1L N. Y. (Selsea S—IMS Molotov je odgovoril Trumanu . NAPISAL ZA O V K R S E A S NEWS AGENCY DONALD H E I; L Posredovanje v Kitaju Zapadne vlasti so j>olagotft»a dovedle kitajsko republiko7' v oni isti jHiložaj, v katerem je bila Rusija pred petindvajsetimi leti. Leta 1920 so namreč Anglija, Japonska. Zjediinjeue države, Francija in cela vrsta zalednih zavezniških, satelitov napadle Rusijo od juga, fierora, iztoka in zapada. da tako pomagajo tamošnjim princem, vel e| s »sest n ikoni. Itaronom in carski t »bi tel j i, oziroma, da z .silo zatro ljudsko gibanje za svoliodo. >~a> tedanji državni oddelek v Washingtonu se je v popolnem ol*-oigu strinjal z načrti in končnimi cilji angleškega in japonskega imperijalizma, — toda naš vojni oddelek pod vodstvom tedanjega tajnika Newton D. Rakerja, je ostal pri načelih pravice in pametnih nazorov glede tedanjega položaja. Današnji svet mora biti hvaležen našemu tedanjnemu in sedaj pokojnemu vojnemu tajniku, Newton I>. Baker ju in njegovemu i»oveljniku naše tedanje vojske v Sibiru. generalu \Villiani S. Graves, da je imel tekom sedanja vojne naš general Eisenhower kot svoje zaveznike — maršala Stalina in i-i nov«* pri prostega ruskega naroda kot svoje zaveznike, me sto brezvestnih zatiralcev svojega naroda, kaikoršni so bili: Ifennenkampf, Deuikin, Kornilov in V ran gel. kateri slednji je potem pri bežal z ostanki svoje carske vojske v llel-grad. oziroma v varstvo proslule "jugoslovanske" dinastije Kara- prodsedn[k' 'T^umTn. Bil gjorjevičev in znanih Cincar-Markovičev ter Mihajlovieev. Tedaj se je našim domačim * 'torijem'' posrečilo preprc riti objavo dnevnika našega generala Gravesa, kateri je v j je o atomski bombi in o dena-tem duevniku natačno popisal korupcijo carskih gangster je v, cif ikaci j i Evrope, o nemških in delovanje angleških in japonskih iioveljn&ov p«»vodom nji-'reparacijah in pokrajinskih hove vojne kampanje v Sibiru. J blokih držav, o oboroževanju ('in. natančnejše razmotrivamo sedanjo dol>o. oziroma'1"" ° razdeIi^ veleposestov v lt * • ^ • • • * . - . „ Kvropi, o tem, kako Rusi ra- dolm ix) drugi svetovni vojni, teni večja postaja slava gene- . , ,, , . ' ,• - 1 - 1 zumevajo pojm demokracija rata »Sravesa kot ameriškega poveljnika m državnika, katen ~ . ,_. , , , . , A , . , - Dotaknil se je predmetov kot je tekom let 1920-1923 omogočil, da je bilo nan-faMstično svoboda časopisja< antisemiti- o,i>-e tekom dobe 1910—1945 poraženo. zem kontrolna komisija za Knjigo, katero je spisal general Graves in jo objavil pod JajKmsko, razmerje velikih imenom "America's Siberian Adventure", so tedanji vodite- treh in bodočnost organizacije !ji naše podjetniške politike zatrli, toda. kakor se javlja, se zedinjenih narodov, bode uredništvu magazina "Reader's Scope*' posrečilo, da Največ odobravanje je doži-hode založništvo imenovane knjige, to knjigo ponovim tiskalo ruski državnik, ko je de-iti objavilo, da tako širša javnost lahko ponovno čita popis l' r'sel ko t>r izkušenj. katere je imel naš general Graves z fevdalnimi car- RusiJa imela atomsko energi-skiuii baroni in zavezniki, ki so jim pomagali. Trajalo bo nekaj časa pred-no bomo prebavili govor komisarja Molotova o zunanji politiki. Prvo, kar je presenetljivo, je to da je govoril Molotov in ne Stalin. Toda iz govora samega izhaja, da Stalin nikakor nima namena umakniti se v ozadje, in da je slej kot prej duševni vodja Rusije in odločilna osebnost v njeni zunanji politiki. Druga značilna poteza je ta, da se je začela proslava ruske revolucije z govorom c zunanji politiki. Iz tega sledi, da so zadeve zunanje politike danes v Sovjetski Rusiji na pr\em mestu. Redko se pripeti, da vodi ruski narod tako podrobne podatke o sovjetsik zunanji politiki. To je zato, ker je bil j govor namenjen v prvi vrsti zunanjem svetu — najbolj pač Washingtonu. Molotov je odgovarjal predsedniku Trumanu na njegov govor o priliki obletnice mornarice. Predsednik Truman je bil pr\i. ki je poskusil obnoviti od noša je pretrgane na londonski konferenci, ko je poslal svojega ambasadorja h Stalinu. Trumanov govor je bil tudi v celoti priobčen v ruskem časopisju. Ruski prvaki bi bili mogli odgovoriti preko svojih diplomatov, a so raje stopili v javnost. Molotov se ni lotil razprave o načelih, katera je objavi} hovo propagando..." je dejal. Molotov je tudi naglašal, da program za reparacije, glede katerega so se bili sporazumeli veliki trije v Potsda-|mu, še vedno ni v izvedbi, navzlic velikanskim potrebam Rusije, ki mora nadomestiti, kar so Nemci odnesli iz dežele. To je bil tudi Molotov odgovor Trumanu na izjave glede vrednosti mednarodnih sporazumov. Ko je Molotov govoril o zadevi zahodnega bloka, katerega smatra za odkrito grožnjo proti "Sovjetski uniji, so bile njegove besede naslovljene »ji. Britaniji in Franciji, ne pa A-meriki. Ne da bi omenil besede 'vzhodni blok', Molotov za-nikuje, da bi bila Rusija zgradila svoj lastni blok na vzhodu. On zahteva, da prevzamejo veliki trije odgovornost za j RAZGLEDNIH DENARNA VREDNOST V SEDANJIH DOBRIH ČASIH Sedaj smo končno prijadra-'dirkam, se več ne zmenijo za i v dobo, ko denar nima več drobiž, katerega jim nudijo svetovni mir, ter da se poslu-1mnogro prijateljev, oziroma pri blagajničarke pri vstopnih vra žujejo kot orodja pri tem orgaiJateUev, ki so denar dosedaj.tih dirkališč in se prav nič ne nizaci je zedin jenih narodov, —j l>rav radi imeli in ga skrbno j vznemirjajo, ko jim dekleta Tu svari sovjetski prvak predjčuvali- da 'Im ne uide. Neka- povedo, da se je vstopnina zvitem, bi postala organizacija ze-jteri smatrajo denarni šala od $2.00 za osebo, kar dinjenih narodov orodje ene | drobiž po istem načinu, kakor na S3.50, radi inflacije. Nihče ali dveh sil, kar je očividno so !,re-ic smatrali — confetti, ne hrani več denar za "de/.ev- spomin na londonsko konferen ce, ker je imel vedno 4 glaso- Ljudje se sedaj zmenijo le še ne dneve", kajti vsakdo ima še za dolarje, dočim morajo cen-'vedno toliko denar ja, da si KDO SO "TERENCI"? Tu in tam vidimo v poročilih iz starega kraja izraz "terenči". Kdo so terenci? — Faktično je to tujka za "zem-Ijaka". V zvezi s partizanskim in osvobodilnim gibanjem pa so terenci bili nazivani oni, ki se niso aktivno borili v red- ve proti sebi in Sovjetski uni- l^ kar sarni za sebe skrbeti j lahko kupi dežnik. in stari pregovor, da drobiž ; Ako bi Beenjaniin Franklin napravi luknje v Žepih nima še živel in javnosti svetoval, več pomena, kajti to dejstvo'naj vsakdo hrani svoj denar, prihrani mnogo dela — molom, bi ga javnost nazivala reakci-Ljudje, ki so se preje prito- jonarjem ali nazadnjakom in zevali, ker so morali plačeva- Ijudsto bi ga proglasilo svo-tti za povsem navaden lunč po jim sovražnikom. Med prebi-okupacije. "Terenci" so delali ^Soc, sedaj plačujejo za tak valstvom se sedaj redno vr.šo za osvobodilno borbo kot civi-jiunč kar po S2.50 in prineso debate radi vprašanja, je li listi doma. seboj svoje lastno surovo ma-j petdolarski bankovec še vedno Med terence lahko štejemo iR,° in sladkor. — Hiše,! smatrati kot denar? in je li Itudi aktiviste osvobodilne fron!katere Je bil° pred par leti človek, ki še vedno skrbno sevali partizanske talce in u-jetnike in podtalno delali v neosvojenem teritoriju za časa ni vojski ah pri partizanskih , . , . . , „ 1 i te kot so Oton Župančič, zup- odredih, pac pa so na tere- „ r-.- - - * i - j ,. .. ' 1 . . . , 'nik Franc Finzgar, pisatelj dr. nu ' ali doma na kateri koli - . . ... . .... .. , i sorli in drugi, ki so sicer oil i način pomagali svojim borcem. . ........ . / , „ J poznani za somisljemke in ak- Terenci so bili tudi domači .. , , , ... , tivne delavce osvobodilne fron- politični delavci, ki so organi-zovali in delali pri krajevnih in okrožnih osvobodilnih odbo- te, katerih se pa sovražnik radi njihovega ugleda med naro- rih, zbirali hrano in potrebšči-ini uPal dotakniti. ne za vojsko, za ranjence, re-' jc mnogo bolj stvaren in se podal bolj v podrobnosti — govoril lahko kupiti po $10.000, stane-,brani svoj denar, vreden spo-jn sedaj ?>o $25.000. in ljudje Štovanja v občini, kjer stanu-jih kupuiejo dokler so še to- je? ple. P>ol jša stanovanja, ki so veljale tekom vojne le po $100 na mesec, se sedaj oddajajo za $MOO mesečne stanarine, odjemalci se medsebojno In pri vsem tom postaja po-lo/.«ij vedno slabši, kajti ženske. ki prihajajo v prodajalni-n.co. se Iveč ne pritožujejo radi v T>odražeuja jajc in mesa. do- pravem pomenu besede prepira-1 čim se medsebojno povprašu-jo in tudi pretepajo. — Lju-jieio: "Mislite, da iiode infla-dje, ki prihajajo h konjskim'ena kmalo prišla?" NABIRAJMO STARO OBLEKO! Xne ono, kar oljfce organizovana država na vsem svitu. Kasnejši dogodki, oziroma druga sveesedno. In ako kedo misli, da se 500 milijonov Kitajcev in prdbivaleev Indonezije končno ii" Itode otreslo svojih evropskih zatiralcev, haš kakor se je tedanjih HiO mikijonov Rusov znebilo earrikili mogotcev, se zelo moti. — tudi ako Angliji in Nizozemski želi obilo sreče v njihovem s«*danjem boju proti neodvisnosti prebivalstva Ki-taja in Indonezije. Vsakdo, ki čita in se spominja dogodkov, ki so se vršili pred petimi vajet i m i leti, mora priznati, da so se vsi oni. ki so tedaj prorokovali propast Rusije, bili največji te\>ci. In ljudje, katerih spomini 'st^gjijo nazaj le dow-leta 1941, so sedaj uverjeni, da so bili vsi oni, ki so tedaj zatrjevali, da bode ruska vojska premagana in pora&ena te'kom kratkih treh mescev, povsem navadni bedaki, ki so sledili dr- Goebbelsovi propa- gabdi. Toda, ako čitamo nekatere današnje časopisje, potem ne vemo — je li naš predsednik Tinman svojedobno odpotoval v Potwdam, da tam želi "lahko noč'' Hitlerju, ali pa da reče Stalinu — "dobro jutro". Aiko je Stalin prišel k tem [Pozdravom nekoliko kasno, se je zgodilo morda le radi tega, ker se je spomnil, da je l»aš v Potsdamu prejgnji predsednik Zjedi-njenih držjv, Hert»iMt Hoover, par lot preje — stidkal desnico z — Adolf Hitlerjem. Od se^laj v nadalje nam ls>de "svol>odno časopisje" dan-z;idnem pri»j>m-e«lovalo. da je revolucija v Kitaju propadla, toda ako .zamoremo pravilno razumeti lažiiike po poklicu, potem zanioremo tiuli razumeti njihova poročila pravilno, jifco smatranlo vse, kar oni objavljajo—lesnitčnim v—nasprotni rincii t « t % jo in še mnogo drugega. Toda zopet, Molotov tega ni rekel v onem delu govora, v katerem je razpravljal o oboroževanju in poudarjal, da nobena tehnična tajnost v današnjem času ne mere več ostati prikrita, ali posest ene same države ali skupine držav. To zatrdilo je prišlo šele pozneje v njegovem govoru, tam kjer je razpravljal o tehničnem napredku in raziskovanju v svrhe miru. — Zelo pazljivo se je torej izognil vtisu, ki bi mogel sicer nastati, da namerava Rusija proizvajati in vporabljati a-tomske bombe. Nikjer ni zahteval, da naj Zedinjene države dele z Rusi svoje skrivnosti glede atomske energije. Dejal je ie, da si jih bo Rusija sama tudi preskrbela. V bistvu je t o rej Molotov rekel predsedniku Trumanu naslednje: Vaša politika ni realistična. Mesto da govorite o atomski energiji, dajte da se pomenimo nekoliko o vprašanju razoroževanja. Ko je govoril o balkanskih problemih, je izpustil najmočnejši argument, ki mu je bil na razpolago, namreč, popolna svoboda volitev, ki so se vršile na Madžarskem. Dejal je, da je razdelitev veleposestev star problem v Evropi in da Sovjetska unija ni odgovorna za levičarsko smer v teh deželah. Poudaril je, da obljuba krimske deklaracije, da bode izbrisani tudi zadnji sledovi nacizma in fašizma, ni izpolnjena. "V nekaterih deželah še vedno velja načelo, da naj svoboda govora in časopisja pomeni, da prodanim lakajem fašizma ni tre- BROOKLYN, N. Y. •— Nad v s «3 je potrebno, da držimo ljudem pred očmi, pobiranje stare obleke in stvari za otroke, katerih tako strašansko potrebujejo. Zato ne vzemite to za nadležno bezanje, ampak stopite v vrste, da bo usppeh popolnejši. Mi smo bili otroci in smo videli in preiskusili na svojem lastnem življenju, kaj je revščina: če ne vsi, vsaj osem izmed desetih slučajev, zato smo tukaj, v tej deželi, ker smo poskusili ubežati ti-; stim večnim težkočam, ki so dozdevno oklepale in dejansko trie toliko več od nas. In danesč ko stoji naš stari svet v taki potrebi in ga ukle-pa ravščina iti bolezen, ne smemo biti bezbrižni, ne sme nam biti vse eno. koliko ljudi in otrok požre, ta strašna posle- i>ot zavzeli moški, da bodo \ skladišču, ker ženske je prejšnji kampanja res utrudila. No '>!>iarah in se bo stvar pravilno '*ešila. prej ie bilo res vse delo njim prepuščeno. Se ve- ne zde tako dobri, potem ostali doma in jih bodo žrli moli. Ne zavrnite in ne pozabite dolžnost. Donesite kamor hočete, samo da jim pride v roke. V "Osmi" bodo radi in s hvaležnostjo sprejeli in v Brooklv-nu pa ravno tako. Več društev se je zavzelo, da priredi svoje prireditve in da nekaj v korist trpečim. — Slovenska ženska Zveza" št. 93. bo na primer imela svojo prireditev 17. novembra v "Slovenskem domu" v Brooklynu in vstopnina za to prireditev bo otroške potrebščine. Oblekce, srajce, čevljčki, nogavice, plenice in druga taka roba. ki se potrebuje za majhne otroke. Te vrste prireditev je zelo. zelo dobrodošla in času primerna.Društvo je žensko in kdo moški v skladišču; in ženske zati so morale največkrat sa-bodo pa doma pogledale po 'me. — Ignac Musich. POZOR-DETROIT IN OKOLICA i3ETROIT. Mich. — Podru- \ svojem zastopniku pozdravila SANS-a sklicuje odličnega predstavnika sloven- , , ^ |boij ve, kot ženska, kaj je po-dica človeške zmote, v katero, . , - , .,. , . , . . trenno in kaj pride najbolj so bih potegnjeni z drugimi j J)rav vred tudi naši 1 i ud je. Tu vj • . , . __ __ . , Moški mislimo, da vse kar New Yorku, so zopet stopili otrok rabi je dud]o je- skupaj ljudje vseh prepričanj.' konec žengka da je da zbero, kar nai vec mogoče,I- , v,. „ . * tisto prav zadnie. pri otroški se pomaga nesrečnim. — , • ~ . , , j _ , _ I potrebi, ce prav mora tudi to bili. To kar bo priredila "ženska Zveza št. 93" je sicer no- žnica št. 1 javen ljudski shod v nedeljo, 25. novembra od treh polol-dne v Slovenskem narodnem domu na 17159 John Rd. Xa shodu bo govoril Dr. Si. Zore, jugoslovanski poslaniški svetnik v Washingtonu. Povedal bo kako se je slovenski narod uprl nasiljstvu tujca-faši-sta in ga pognal v težki osvobodilni borbi iz svoje zemlje. Kako je bila v narodu globoka vera v popolno zmago in kako danes slovenski narod gradi svoj novi dom in svojo 1 narodno oblast v težko pribor-jeni svobodi. Po shodu bo večerja našemu odličnemu gostu slovenskemu partizanu v čast. Prilika bo dana vsem navzočim vpra- da Drugje bodo gotovo storili isto. ker pri tem ni nihče izvzet in se nihče ne more izmotati iz te dolžnosti in spati z mirno vestjo. Pri petkovi seji. ki je bila povoljno obiskana, so si moški porazdelili dni, tako, da bo vsak dan, oziroma vsak večer po eden tam. ki bo sprejel, kar ljudje prineso v "dom" če pa tje kateri, ki ne more prinesti, ker je pretežko ali mu druge razmere ne dopuščajo pa naj piše na "pomožni odbor" in bo eden prišel ponj. Prosi se pa, da, če le mogoče, da ljudje prineso, ker nas ni veliko, da bi šli ponj. Druga točka, ki je tudi vredna, da se pojasni je; da nekateri mislijo: — "O naše reči niso prvovrstne in se nočem dati v zobe, da bi tam pregledovali". Odgovor na to je, da ni treba dati imena, če ga eden noče dati. Seveda potrebno je, da so stvari rabljive, to, da je tu in tam malo raztrgano se da zašiti irt če je nekoliko obledeno, se naj nikar nazaj ne drži, ker med tem je pa mogoče več ko- ških partizanov pri večerji. — želeti je, da se udeleže tudi oni. ki so jim vesti o fašističnem grozodejstvu v starem kraju sama "propaganda" in oni, ki verujejo, da "prevzvi-št ni" ne more biti narodni izdajalec. Vstopnine ni. Vsi, ki žele biti pri večerji se prosijo, da se javijo takoj po dopisnici ali telefonu na — Mary J urea 31423 Freeland Detroit. 27. Mich. Da-vison 9783. ali Mary Rant 2801 S. Geneva Dearborn. Mich. De-arborn 4474. Xe nozabite na ta zgodovin- šati Dr. Zoreta, kaj se je zgo-'ski dan detroitskih in okoliš-dilo v rojstni občini. Morda; kih Slovencev, ko homo imeli bo tudi kaj zvedel o svojih 1 ožjih sorodnikih? prvič pristnega slovenskega partizana polkovnika v svoji vost med Slovenci tukaj, ampak sem govoril z eno, ki mi je rekla: "Rada bi šla, toda mi je nemogoče, ampak paket bom pa vse eno poslala". Ker taka reč je res potrebna, če vsaka da paket, se bo že nekaj po-zznalo. in plačati užitek na tak način, je naravnost prijetno. Slovan bo tudi priredil eno veselico pred Božičem in "dal vse dohodke v pomoč stari domovini", godbo bo iz svojega plačal, tako da pojde tja, prav do zadnjega centa. Torej še enkrat vas prosim, da ne odlagate; izročite staro obleko se pred koncem novembra, da jih prej doseže in "ne pozabite na malčke" tam, kot smo nehote pozabili dozdaj. — Pri akciji, ko so šli ljudje okrog z nabiralniki, se lahko poroča, da je dozdaj prišlo noter čez $35.000 in je še nekaj nabiralnikov zunaj. Petinsedemdeset tisoč sicer ne bo, toda če vzmameo v poštev vreme, ker je vse tri dni deže- Na shod in večerje ste vsi sredi. Proslavili bomo tudi dobrodošli. Zvedeli boste na I zmago napredka pri svobodnih shodu in večerji vse. kar Vam volitvah nad reakcijo, ki je je glede stare domovine in j tlačila k tlom Slovence sto-svojcev že dolgo na srcu. Po- letia. sebno bi bilo v čast vsaki slo-i Za odbor podružnice štev. 1 venski organizaciji, če bo po SANS-a — Jože Mentnn. sov, ki .so v izvrstnem stanju 'val o, je pa uspeh zelo lep. iba nobene kamuflaže za nji- in bodo vsled onih, ki se vam Značilno je tudi, da so se to Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi anglesko-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana ▼ platnu in ima 273 strani. Cena je Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NAHODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. %U8 NAHODA"—NEW TORE t WEDNESDAY, NOVEMBER 14, 1945 V STANOVITEN L. UM Poročila is rasnih naselbin, kj«r bivajo in delajo Slovenci STAVKA DELAVCEV MESARSKIH DRUŽB Galgary, Ala., 14. novembra.—Zveza kanadskih mesarskih družb naznanja, da je dobila naznanilo od organizacije pri teh družbah zaposlenih delavcev, da bodo unije poslale «voje zastopnike k posebni seji, katera se bode v kratkem vršila med zastopniki delavcev in lastniki imenovanih družb. Delavci zahtevajo 30 odstotne povečanje plače, da tako nadomestijo izgulte, katere so nastale radi padanja vrednosti kanadskega in ameriškega denarja. ki je v nekaterih krajih, zlasti v Zjedin jenih državah "padel" kar za 60^r, tako da je dolar po nakupovalni moči, le 30c. POMANJKANJE LESA ZA KURJAVO Sudbury, Ont., 14. novembra. — Tukajšnji prodajalci lesa in premoga za kurjavo naznanjajo, da bode tekom letošnje zime nastalo v tukajšnjem okraju pomanjkanje lesa za kurjavo, kajti dosedaj se jim še ni |>osrečilo nabaviti potrebne zaloge lesa. Radi tega so te dni priredili skupno zbo-rovaanje, da ukrenejo vse po-trrbno, da dobe v to s vrh o po trebni les iz drugih okrajev. Jednaka poročila prinajajo tuli iz New Liskeard, Ont., kajti v tamošnjih gozdovih je zaposleno izdatno manjše število drvarjev, kakor druga leta. vsled česar so tudi zaloge lesa dokaj manjše. IZ ZLATIH OKRAJEV PROVINCI JE ONTARIO Kljub temu, da je Še vedno Pisma iz Vipavske doline OTVORITEV KANADSKE RAZSTAVE PRELOŽENA Toronto, Ont., 14. novem-občutiti veliko pomanjkanje bra. — Kanadsko razstavo, rudarje v takozvanih zlatih katero so nameravali prvotno okrajih provinci je Ontario, je otvoriti le+a 1946., bodo naj-imela družba Wright-Hargrea- br/.e morali prestaviti za leto ves Mines, Ltd., tekom letos- dni. Poslopje, v katerem bodo njega leta kar $1.130,230 či- priredili razstavo, so namreč stih dohodkov od zlata, kate- vojaške oblasti rabile v voja-reera so nakopali v rudnikih ške in vojne svrhe. in ker bode te družbe. j poLrebno vse poslopje preina-jpavi ter od nje hčerke Tonč-Tudi Macaso Mines, Ltd., čili, tako, da bodo zgradili iz ke, hčerka Vida. ki je bila u poroča o dobrih vspehih, kajti mnogoštevilnih sedanjih sob, tekom letošnjega leta do sep- velike dvorane, in tudi ker po-tembra, so v rudnikih imenova- trebnih delavcev še vedno pri-ne družbe nakopali in zdrobili manj kuje, bode otvoritev pred-17,427 ton zlate rude. Iz vsa- stave morala čakati najbrže ke tone zlate rude so iztopili za leto dni. za $15.000 čistega zlata, oziro- -- Norwalk, Conn. — Vem, da se nahaja tu v Ameriki več Vipavcev, ki še nimajo poročil od svojih doma, ter jih skrbi, kako in kaj je ž njimi. Tudi ja sem težko /čakala in obenem se bala poročil od svojih dragih, ker sem že v naprej vedela, da bodo pisma polna žalostne vsebine. Nisem se motila, umrla mi je še edina sesti a, ki sem jo imela, Jožefa Ferjančič na Gradišču pri Vi- ma vsega skupaj za $262.930; po odbitku vseh stroškov in plač rudarjev. ZDRAVSTVENI POLOŽAJ V KANADI Ottawa, 14. novembra. — Zdravstveni oddelek kanadske toplenana, ni pa pojasneno gotovo radi cenzure, kedo jo je vtopil. Gotovo fašisti, bila je krasna 19 letna mladenka ter z \so dušo narodno napredna Slovenka. Bila je vslužbena leta 1940 v Idriji v neki veliki trgovini, tam je ustanovila "Klub Slovenskih deklet" radi icga so jo fašisti preganjali in je morala iz Idrije v januarju 1941. Potem je dobila NAPREDEK MESTA NORTH * A .. j - - ------ n* v nvr I naznaja. da se število službo v Sent Petru na Krasu f^r, wv7. , slučajev sušice v Kanadi red-|V ,ieki prodajalni, tam je zo- North Ray, Ont., 14. novem- no vsako leto pomanjšuje. kai)T)er začela agitirati med de- bra. — Urad zveze prodajalcev Je razvidno iz tozadevnih sta-zemljišč in hiš ter raznih dru- tističnih podatkov osrednjega gih poslopji naznanja, da grad kanadskega zdravstvenega ura-nje novih poslopji tako hitro da. napredujejo, da je njih skup-1 - na vrednost tekom letošnjega ZA GRADNJE NOVIH CEST leta tako narasla, da so se pri- y SASKATCHEW ANU hodki iz davkov na zemljišča povečali v toliko, da so dose-' Regina< Sask' gli letno svoto v znesku $12,- ~ V,ada P™™CIJe Saskatche- 000.000. Davki za leto 1945 na- wan je do™lila svoto v znesku mreč znašajo $11,977.485. kleti, da bi imele svoj klub. Ne vem pa, ako je prišla do uspeha, ker od marca 1941 nisem več dobila od nje niti od drugih nobenega pisma; njen brat Mario je padel v partizanih, kot 20 letni mladenič, kako škoda mladih življenj. Prvo pismo je bilo poslano IHfl H I HlliU^i^llHIlllHJ UHili mladih fantov in deklet in starejših ali so tako hudo delali ž njimi, da je srečen, ke-dor je smrti ušel. So jim požgali, ker so ubili enega nemškega vojaka v njih gostilni, so se namreč stepli civilisti in vojaki. Stric in hči Beta sta se rešila, ker sta takaj ušla v goro, teta in Ana so pa doma ostale, češ da one niso krive in tako so jih odgnali proč a hišo pa do tal požgali z vsem vred. Lojzeta Bukovčevega iz naše vasi so strašno mučili. Po noči so ga prijeli, vlekli na naš vrt ter ga tepli in Bog ve kaj ž njim počeli, zjutraj so ga dobili mrtvega, vsega krvavega in razbitega. Janeza žganeoga in Antona Kariža ml. so pa dobili bli-zo Durnavih. tudi vsa razbita in strašno raztrgana, kar spoznati jih niso mogli niti svojci po njih obrazih, kar znači, kako hudo so se bili z Lahi-vojaki do smrti. Tisto noč je bilo strašno streljanje na Gradišču, ljudje vsi noter in skriti in zaprti, ker bi sicer vsakega ustrelili. Je povedal eden menda Surtov, ki jim je v tern: ušel. se je ranjen splazil proč, potem je bil dolgo v Gorici. V bolnici so ga nasanjali. da naj reče, da so ga napadli partizani, pa ni hotel. VABILO NA VESELICO KATERO PKIRE1U { SEELEY ISLAND CLUB INC. y SOBOTO, DNE 17. NOVEMBRA, 1945 na 18 Seeley Street LITTLE FALLS, NEW YORK VABLJENI STE VSI SLOVENCI. DA NAS J'OS ET IT K NA OMENJENI DAN VSTOPNINA l'ROSTA — Vabi Odbor Drugo pismo sem dobila od moje nečakinje Fanice Pelj-han poročene v žapu/ah pri Ajdovščini. Preljuba moja tetka! Dolgo časa je že minulo, odkar sem zadnjič držala za pero in Vam pisala. Ah ljuba moja tetka koliko se je ta Čas spremenilo, tako da sama sebi nem zakonskem življenju se nam je rodila hčerka, prvi otrok kateri nam je bil rojen v največjo srečo in veselje na tem svetu. Sedaj bo imela kmalu 5 let, zelo je živa in razumna, ona nam je vse najdražje na svetu. Ravno to leto pa nas je doletela velika žalost, posebno ne verujem, ali je resnica aliimoio sestro Tončko, njeno ne. i hčerko Vido so vtopili na Kra- Kako naj pričnem da bi Vam vsaj nekaj opisala, kaj vse smo morali pretrpeti ta i morate misliti kako grozno nas je zadela kratka brzojavka: "Vida utopljena". Najhujši u- su pri St. Petru. Tam je bila v službi v eni prodajalni. Si čas. kar niste mogla dobiti poročila od nas. Pričnem kar od kraja, da boste vedela vse.j darec za sestro Tončko, ker Leta 1941. 6. januarja sem se^'^a »e bila njena ljubljenka, čutila najsrečnejša žena na j T« .ie zgodilo 20. julija svetu, ker po dolgem 11 let-1 (Nadaljevanje na 4. strani.) HELP WANTED ŽENSKO DELO !f HELP WANTED Help Wanted (Female) j v o_____ -____nekem gospodu ki je z par- ker je za gotovo veeli. dosti je požganega, cele vasi so uničene in ljudje odgnani. Ne vem, če veste, da je naša sestra J ose f a umrla. Lansko leto jo je ena strupena muha pičla na vrt in po par dneh je u mrla za rastruplje-nem krvi. To pismo bo nesel eden gospod do New Yorka. ker potuje z ladjo Saturnia. Rada bi dobila od Vas kaj kmalu kakšno poročilo, kako; se imate in kako ste prestali ves ta čas, in otroci, ali so bili kateri pri vojakih. Jaz sem imela namen delati še par let. pa je ta vojska vse načrte prekrižala, sedaj je denar ob vso veljavo. Jaz nisem kupila nič in sedaj ne bom imela nič. ker imam vse prihranke v denarju. Vedno sem se bala. da bom tudi ob vse pohištvo in obleko, pa nas je ljubi Bog vse eno varoval, da ni nič na nas padlo. Pri sv Jakobu je dosti hiš podrtih od bomb. Za sedaj z Bogom: pišite mi kskor hitro morete in sprejmite vsi moje srčne pozdrave. Vaša — Maria. Trst, 31. avgusta, 1945. KITCHEN HELPERS PLEASANT W< »KKINC r« »NMTloNS AT AIRPORT M< U»ERX EyClPMENT Advancement Opportunities' A1M»1 y 0 11! MoimIhv Tliru Friilnv transcontinental a: western arr inc. IIAXCAR No «; LA «;CAR1»IA F1ELL>. NEW VnUK Handsewers /. A TOVARNIŠKO DELO Izvežbanost ni potrebna, pač pa morejo znati šivati UKORUK KAPLAN TiT WEST .'iMli ST.. N". Y. C. « lotli 1'hKtri . ."JI 7 » ti I K I. S TO LEARN FILING FI LL Ol; PART TIME A«b nnifiuriit 1 Vrlini lien t Pli-:isuiit Snrr4 Menahan Street, Brooklvn 27. N. Y. I (11: 16) ŽENSKO DELO Help Wanted (Female) S I V A L K E SLAMNIKOV izvežban? na Rfo, MIlan in druge kite. Delo od kosa (piece work) al! od tedna. Dobra plafa. Dolga sezija. — Vprašajte pri: BERWICK HATS 54 WEST 39th STREET. l»tb Floor New York City 47-letno preizkušnjo ima e>4meriška Bratska Zveza KI IMA PREKO 26,000 ČLANOV IN PREKO TRI MILJONE IN POL DOLARJEY PREMOŽENJA TO JE SODOBNA AMERIŠKA BRATSKA ORGANIZACIJA, VEDNO ZANESLJIVA, POVSOD PRIPOROČLJIVA IN ZELO PRIVLAČNA ZAVAROVALNICA . . . ORGANIZACIJA VAM NUDI P O L J U B K O ZAVAROVANJE PROTI BOLEZNI, NESREČI ALI SMRTI. Naslov: AMERICAN FRATERNAL UNION A. F. U. BUILDING ELY, MINNESOTA SE POTREBUJEJO P H I A E T N K DELAVSKE R A Z M E U E \ JAMES McCUTCHEON \ l & CO \ ► 609 — 5th Avenue \ t New York City < £ Peisrtnwl nffi«-«* Mezzanine < £ ( nt'jir 4!H!i i 4 __CJ'-'I _' J7 > GENERAL H Ol'S E W O R K E li Sle<«ji in «n- out: HihmI home — Own r«H»iii: Siiiiill house: Liirlit laundry. niafbiiie. — Pleasant working eomlitioris Call: LUNG BEACH 17rt <218- I > t;iRI> — WOMEN Lit MIT FA< TOTJV WORK i:xri:i;iK>< r. not m;< kssaky < S.-il:irv - «Miit-k AMvatu-enifiit ' »vi-rtiuH- I'ii:«- Woikinii ('<»u DELO DOBE Š I V A L K E na Male in Box stroje. l>«-lo •arantintno /a K tednov z dobro plačo. — Vprašajte pri: HUMBERT & GREENE K) WEST 37th ST.. New York City _ . 11 —13—16) Kupujte Victory Ho tide yotom Prt i/-Roll Savings Plan. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA 00 STANE SEDAJ Oa tiTKnjiga je trdo vezana in ima 821 «trani"^6l Recepti so napisani v angleškem jeziku; ime jedi pa tudi kakor se imenuje v jeziku kakega naroda. Ta knjiga (z indeksom) je nekaj posebnega za one. ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Knjigarna Slovenic Publishing; Company ; 216 West 18th Street New York, 11. N. Y. •GLAS NARODA*'—NEW TORB wednesday, november 14, 1945' IGRALEC SPOMINOV MLADENIČA Ruski spisal F. M. DOSTOJEVSKI 'Z URADA SliOVENSKO-AMEBlSKEGA NARODNEGA SVETA—CHICAGO \ som krčila pesti, da so me bo-j mi jo: Bratje, le k soncu, svo- leli prsti in kri mi je udarja- bodi! - v ODMEV IZ RAVENSBRUCKA lla v sence, da se mi je majal Ni dolgo temu, kar sem se letna žena je bila sedaj videti svet P red očmi. šele v baraki po dolgem ROMAN Znžgal sem luč. Pavlina je vstala, stopila k mizi in položila pred me «lprto pi>*mo. * * PiTČitajte!je velela. "To, to je roka «l«*s < i rieu xa !*1 sem vsklik nil in pograbil pisnm. Koki sta mi tre|H*tali in vrste so mi migale pred očmi. Pozabil sem natančne izraze. ki so bili v pismu, toda navedem naj je. »lasi ne «m1 U»sede do lK-sede, aiiNpak st«»ječe razmere ni «!k«»ro vseli svojih novcev, po>o<(ivši jih vašemu očimi, sein prisiljen izko-listiti ono, kar mi je ostalo; naročil sem namreč hvojim znancem v Petrogradu. da naj ukrenejo vse potrebno k |»r«nlaji zastavljem^ga mi po-M-tva. Ker vin, da je vaš lahkomiselni očem potrošil vaš lastni denar, sem sklenil odpust i - mu petdesettisoč frankov in vračam vam na t<» vsoto glasive se zadolžnice na premoženje, da vam im» tako oinogrw-eno dobiti vse nazaj, kar ste izuruhili, ako zahtevate imetje sodnim potom od njega. Nadejam se, mademoiselle, tla bo moj i|K»sto|M*k gb^le na šolanje razmere za mis zelo uiroden. 1'pain tudi, da s tem postopkom izpolnim dolžnost poštenegsi in blagoro-«!uega človeka. Belite uverjeni, da se mi je ■ |H»min na vas na veke utisnil v moje srce." "Kaj ne. to je jasno?" sem rekel okrenivši . < k Pavlini- ''Ali ste mogli kaj druzega pričakovati?*' sem pristavil z nevoljo. Nirinar nisnn pričakovala." je odvrnila iiavidez mirno, da*i je nekaj podrhtavalo v nje-iiem glasu. -Ze davno sem se odločila; čitala >eni njego\e misli in uganila, kaj misli. Mislil je. da iščem , . . da l»oni zahtevala . . . '"ustavila se je, ne da bi končala, s«' ugriznila v ustnice iu utihnila. '"Nalašč sem podvojila svoje prezira nje napram njemu,je nadaljevala, "čakala sem, kaj se .izeitni iz tega. Ako bi pri- (:i7) šla brzojavka o dedščini. bi mu vrgla pntl noge dolžno vsoto tega idiota (očma) in ga zapodila! Že davno, davno sem ga sovražila! O, preje ni bil tak, tisočkrat ne, a sedaj, seda j! . . • Ah, s kakim veseljem bi 11111 vrgla sedaj teh petd<*setti'soč v podli obraz in pljunila ... in pohodila pljuucc!"' 44Toda papir, vrnjena zakladnica na petni naravnost v obličje, trpko s«* nasmihaj«*". Prvič v življenju mi j«' rekla "ti". Menim, da s«* ji je v oimni trenoiku zvrtelo v glavi od razburjenosti, kajti nenadoma se je spustila na diva 11 kakor onemogla. vrnila po dolgem izgnanstvu iz tujine. Ob spominu na žrtve svete domovinske vojne sem vzkliknila: "Kako velika, lepa in junaška je moja domovina!" Berem časnike, hodim na sestanke, vendar me včasih zaboli, ko vidim, da se mnogo piše o italijanskih in nemških taboriščih, le o Ravensbrucku čujem malo. Pa je bilo tudi tani na tisoče Slovenk, ki so zaradi svojega dela v narodno osvobodilni borbi prihajale v to taborišče uničenja. Tu je bilo neznosno živi je nje. Žene in dekleta so mora le delati po tovarnah Ravens-brucka, Oranisenburga, Sach-ser.hausena, Auschnitza, Bu-chcmvalda itd. Na lastni koži so občutile ves nacistički sadizem in videle neštete, ki so padale pod njegovim bodalom, smrtno ranjene od jrladu, ponižanja in sramotenja. Slovenski narod bridko ob-čuti izgube naših najboljših mater, žena in deklet. Hitleri-zcm ni prizanesel niti ženski, preoblekel jo je v številko, ki mu je služila toliko časa, dokler je zmopla 14 do 16 urno delo. Ko je onemogla, so jo vtaknili za nekaj dni v bolnišnico. kjer je 'številka' počasi bila pripravljena za odhod v peč. Spominjam se neke matere z Dolenjskega. Doma so ji požgali vse, ubili moža, otroci so odšli v partizane, njo samo pa so izdajalci prodali švabom. Prišla je v Ravensbruck. Nekaj časa je pletla nogavice vendar pa je kmalu zaradi vodene 'hrane* oslabela. Otekale so ji noge. Nekega dne jo je SS-paznica potegnila iz vrste in jo s pomočjo kriminalk in prostitutk odvlekla v drug la ger kamor so vozili žrtve, namenjene za peč. Tu so jih mu uničena, bolna 80 letna star-.sem se sprostila in popadel me ka. 14 dni življenja v kraju, skeIeč' krčevit J'ok-kjer je gledala smrti v obraz1 Mnogo bi lahko govorila o ji je vzelo 30 let Življenja. [težaškem delu, o stradanju in Poleti 1944 so podvojili voj- hiranju v Ravensbrucku, kjer no produkcijo. Dan za dnem je bilo toliko Ljubljančank. — in noč za nočjo so odhajali Potepanje, brce, zmerjanje transporti iz glavnega tabori-. polivanje z mrzlo vodo, kazni šča v tovarne v severni Nemci-|v obliki stanja na prostem poji in v Berlinu. Tudi jaz sem noči ob vsakem vremenu itd. odšla v juliju 1944 iz lagerja.|Niso nam prizanašali in SS-pa-Stale smo na velikanskem d\o-.™ice so bile večinom še okrut-rišču, da bi nas pregledal SS-jneeJše SS-ovcev. Saj so bile zdravnik. Bilo nas je okrog prostovoljke, ženske brez sle- I herne srčne kulture. Zanje smo' 1 Zdaj sem spet v Ljubljani— v svobodi. Ljubim, sama preizkušena v trpljenju, to našo prerojeno domovino, skupaj z vsemi srečnicami, ki so se vrnile iz Ravensbrucka. Zato stojimo zvesto na strani našepa maršala Tita z geslom: "Zdaj pa — delati, delati!" Interniranka Slavka J. (Slov. poročevalec — 16. sept. 1945.) 1000, vse gole, ostrižene, oropane slehernega dostojanstva. Mi mo nas so hodili gestapov-ci SS-ovei, SS-paznici in zbijali neslane šale. Podzavestno HELP WANTED bile pač le 'banda\ Vendar je bila naša vera v zmago svobode neomajna in dostikrat je bila podprta v polglasno pes- DELAVCE ISCEJO Z* J LASI SE NAJ ZIHKRL ELA. rojena v Skofji Loki, poročena l!»0ti v t^iarleroi. Pa-, vdova baje v (ialaiLsItee, XV. Va.. na naslov: — VUCIOSLAV K K D CROSS, 745 — 5th Avenue. New York, N. V. HELP WANTED JANITORS PIJ-: AS A NT \V« »RKIXG <*« >NI »ITI« »NS AT AIRPORT <»<)oi) hourly rate Apply i) to 12 Monday Thru Friday trans< continental & western a i r inc. 11 AN«; A It No. «; LA CrAIUU A FIELD. NEW Y« »RK filer & finisher Oil BItONZK TARI.KTS Permanent Position to Caj»al»le Man — Apply STKINMHIKK KIIOXZK TAHI.KT 117 E. 129th ST.. N. Y. C. l.K 111«> H 4-r,U8 < mil •-"J 71 (*J2t—227) Kakor da me j«» blisk ošinil! Stal s«*m in nisem verjel ne oč«*m n<* ušesom. Torej me ljubi!,čili s stradanjem, žene so sta-P risi a je k meni in ne k Astleju! Ona sama,I le tu 6—8 ur na dvorišču, d«;kl<* j«* prišla k ni«*ni v so!w» v hotelu, torej s«* je komproiiiitovala javno, in jaz, jaz stojim ] rod njo in še razumem ne! (Pride še) PISMO IZ VIPAVSKE DOLINE (Na«laljevanje s 3. sir.) 1911. Potem se je začela raz- vijati nit nesreče nad našo dru žino. Lansko leto 20. julija so napravili partizani napad na Ajdovščino, da preženejo iz nje nemške in laške zatiralce, dru-dan 21. junija so nam za povračilo pa zažjerali 30 hiš v fcapužah. med njimi je tudi naša hiša j»ogorela do tal. Niti robčka za nas nisem mogla rešiti, nimam nobenega niti tri smo izgubili iz naše hiše v treh letih. Bojim se za Tončko, ker je bolj rahlega zdravja. I/guba Vide in sina Marijana in mame jo jc strašno po-trlo, prehud udarec polej? dru-zih neznanosnih današnih težav, ki tarejo ubogo ljudstvo tukaj. Tako vidite, ljuba tetka sem danes brez mame, brez hiše brez pohištva in obleke, brez vsoga, popolnoma odvisna od jdruzih ljudi. Edino moja hčer- natmanisega spomina na moja . _ ... . , . . . , . . . . . , ika Danilka mi daie upanje 1 mlada leta. Ril 1 smo srečni, dal_____,. . ^ nismo še mi zgoreli. Strašno nam je bilo gledati, kako je uničen naš dom. kako je oprenj v kratkem u-ničil. za kar smo se dolpa leta trudili. Hudo nam je bilo tetka, ko smo bili zvečer brez vsega popolnoma odvisni od «1 nizih. Ali vse to sem prestala in bi sčasoma porabili, samo da smo ostali živi. Najhuj-šp me je zadela vest, ko je 20. julija umrla moja ljuba mamica. (To jc moja sestra Jožefa.) Ah predraga moja tetka, edino srce, ki je bilo zame, edino bitje, ki me je razumelo, me ♦ olažilo ter mi dajalo pogum in upanje iz ljubečega srca da sem poRumno prenašala vse bridkosti v mojem trdem življenju. Z njeno smrtjo sem izgubila — neizmerno — dosti. Umrla jc skoro zdrava in ne-p"doma, zato je še hujši udarec za vse. V pondeljek je še rdrava delala, v četrtek pa je bila že na mrtvaškem odru. — Strupena muha jo je vjedla za in veselje do življenja vedno povprašuje, kedaj bo konec vojne. da bomo šli k tetki v Ameriko. Ako bomo zdravi, morali bomo vse iz kraja začeti. Moj mož je bil že v smrtnih nevarnostih -pa je še vsakokrat o pravem času srečno ušel in si rešil življenje. Kaj več o tem enkrat pozneje. Rada bi Vam še mnopro opisala o tukaj-šnih razmerah, pa ne morem vsega še sedaj, ker dvomim ako bi dobili moje pismo. Prosim Vas ljuba tetka, ako srečno dobite to pismo, da mi pišete, kako in kaj ste se imeli med vojno! Upam, da ste vsi srečno prestali in ste živi in zdravi. Sedaj pa skončam in Vas vse skupaj prisrčno pozdravim. Vedno Vaša ljubeča nečakinja — Fanictt Peljhan. Ajdovščina 18. sept. 1945 • ♦ * Tukaj je bilo med italjanski ujetniki tudi nekaj naših slovenskih fantov iz Primorja, Ajdovščine in žapuž. Vem da jih zanimajo novice iz rojst-vrat, naredil se ji je Sen in nejra kraja, zato sem ta dva n: bilo več pomoči. Strup se pisma objavila v listu Glas je prehitro razvijal. j Naroda, ker vem da jim je do Ravno teden po mamni smr- stavljen v taborišče. Tretje ti je padel Marijan, star 20 pismo od moje nečakinje Ma-let. Bil je v partizanih. Kar ' rije iz Trsta ima bolj družin- sko vsebino, ker ni nič zanimivo za javnost. Nekaj naših fantov je že odšlo domov, dru-pa kmalu odidejo v kratki dobi. Žalostno bo zanje, ko bodo doma dobili svoje rojstne domove požgane, polja, vinograde in gozdove uničene, marsikoga njih drazih bo manjkalo v družini. Drapri fantje, imejte pogum in dobro voljo, do dela. Ljubezen do rodne zemlje bo zi-* dala zopet nove in lepše domove za naš slovenski rod, polja in obnovljeni vinogradi vam bodo zopet rodili nove in sladke sadove vaših rok. Ko pridete domov v objem sivega časna in ponosnepa nanosa, se bodete trotovo čutili varne in I močne pred sovrapom, ter živel 1 srečno na svoji zemlji. — Srečen povratek v domovino! Pozdrav vam vsem in našim lepim goram doma! — Mrs. Fannie Premru brez vsake hrane, naj je deže valo ali ne. Gorje tisti, ki bi sedla radi utrujenja! Seveda so cepale po tleh, kamion pa je odvažal onemogle v peči. Ta žena je 14 dni kljubovala lakoti in po srečnem naključju ušla iz tega pekla. Toda 53 REFRIGERATOR REPAIRING KITCHEN HELPERS PI.KASANT WOKKIN«; O »NDITl« >Xi5 AT AIItPOIlT M« >1 »KRN E<;ril»MKNT AI »VAX« "KMKNT i U»r« IRT1X1T1KS Apply !» to 12 Monday Tlim Friday tka n( h >nt in en tal & western a i h inc. HANGAR No. 6 LA GCAIUIIA KIKLIi. > K\V YORK (221 < i lass blower for NEON SIGNS PERMANENT POSITION F«»R I «.j('AMFlKI> WORKER $2.— PER IIR — Apply R1 VERI »AEE NEON ERJHT I :;ir> west j:;ist ST.. p.roxx _X, Y. — KI tt-l-117__i CJ-J1 L-J7I MEHANIK — Izurjen na Tomp- I Spring Xmflp Stmje — Straw. Firms in Jersey blag«. — Pri- \ ji'tne delavske razmere. — IMhra | plaea; Stalna služIta; ."» dni na te- | den. EXPERT RAYON «'«>. 1K.1-OS Liberty Ave., Jamaica, L. I. j J A n-Ql'.H _! Dishwashers , PLEASANT WORK IN«! «"«INI »ITI« tN.< AT AIRPORT MODERN Eyl'IPMENT ' AI > V A X < * EM E XTl OPPORTI'XITIES ROTATIX«; SHIFTS Apply !» to 12 Monday Thru Friday t r a ns( x)nti n ext ai, cv western air inc. han«;ar No, <; LA CFAROIA FIE LI t, > EW YORK < 221—2_'T. cabinet maker EXPERIENCED re finisher on OFFU'E FFRXISIIER Steady; «;«mmI l'ay P E A R L DESK «' •« . in BARCLAY ST.. X. Y. C. «■«> 7-:HIT:; r_'K» 221» 227) ! inst r v m ext m a k er F« >R MtSH'AL IN STIIF M EN TS PENZKL, MFELLEIt cabinetmakers EXPERIENCED STEADY WORK o V E R T I M E CENTFRY LIMBER 1713 FIRST AVE., at OOtli Street New York City (221—227 i 'class ci t e r s XA c a r p e n IZl'R.IEXI OPREMI TRGOVIN STA L N O «;lelmavs 14« WEST 2-'Sr«l ST., X WA !» U544 C. REFRIGERATOR REPAIRING R E LIA It LE W« Ut KM A XS HIP lowest possiuek prices KOSIjTNG REFRIGERATOR SERVICE. 1520 Second Ave, CReL 7«Hli & KOfh St.) N. Y. <\ P.r s LV--V TR 4-4S.'M> «221 227 > :: MERCHANDISE WANTED :: RHINESTONES wanted tn (sowns Belts — Handbags C o s tu m e s or Loose TOP CASH PAID royal ornament co. J11 WEST 34th ST., V. C. 2 Flights I'p — Altovi* FAMOl'S FASHION SHOP LO rt-isfMt «221—227) $2-25 IS6.T5hAVK paketi 4 FI NTE—KAVE | YV 1 PAKET ■ U W ^ I POSLANI V Jugoslavijo PACKERS Kvpflri«if«i and - InevperienreSi4 (221—223) rr rr e r s MACHINE Either HAND «»R GRINDER AND REVELER <; OOD OPPORTF NIT Y STARLI NE CLASS PRODFCTS 158« FNKJN STREET BROOKLYN S L G-1DS3 (218—224) JEWELER EXPERIENCED ON FILING, SOLDERING AND •AS S E M R L I N G Excel len t Pay plus Overtime 1 r,r, 1 PITKIN AVE.. BROOKLYN, N. Y. DI 2-8814 _____(215—221 f PRESSMAN CYLINDER PRESS WITH AUTOMATIC FEEDERS «;1> for A-l Man Salary S1TI« »N with Excellont Future to «!e|H*mlal>le Worker »>n FIXE METAL AND PLASTIC «'OSTI * M E .1E W E LR Y Must also know SOLDERING Apply: SPRAY PROCESS 115 WEST 52nd ST., X. Y. C. pressman KELLY R AND JOBBERS S T E A D Y MODERN' PRESS S7«; M«>RRISOX AVE.. BR' »XX at KiDh St. — JE 7-iWI 11 (_m:> 221» cabinet .maker EXPERIENCED CCSTOM BFILT FFRNITFRE AND I N T E R I O R S PLENTY OF OVERTIME Apply: (TMMINCS & EX«JBERT :;'-t> E. 21»th ST., 7th ri.. X. Y. C. (217 225) EXPERIENCED M O L D E R S Zinc Slush Castings BETHLEHEM INDCSTRI AL CORP. 122 GREENWICH ST. New York City fl-MT 2251 dishwasher!! EXPERIENCED STEADY WORK — «iOOD PAY Apply: MFNSON DINER «S«U WEST 42nd STREET NEW YORK CITY, X. Y. LO 5-fl'J5i) (21« 2221 ('J 18- 22 D male attendent Take full charge of male patient. — Must do massaging. — Urtod salary; Stonily work for tlie rijclit man. — Apply for interview all day MRS. S. FINKELSTEIN ltK!l — G5th ST., BROOKLYN* BE «>-2«M»5 (221—2251 BOOKBINDERS M F ST HAVE EXPR1ENCE OX ALBUM COVERS HOUSOX BINDERS 1 LIT W. 2Ut h ST. X. Y. C. (-151—225) $7 .25 4 FI NTE KAVE. 2 kane evaporiranega mleka; 1 kana Tuna nln-: 1 komad čksa ludogna; 2 kane An«-hovies; 2 paketa špageti; 2 paketa nudlov; 1 kana consomme. Opozorite še druge, ki ne čltajo "G. N." na te oglase. — Mogoče bo koma vstreieno. $7 .25 $4 OC 4—paketov špageti |ni % funta ; 2 škatljici riža; 2 škatlju-i fižola ; 2 kanti parailižn^ omake; 2 jtaketa sonjt powder. FFXTOV KAVE FUNTOV SLADKEGA COCOA $5 1 1 •90 2 funta maka- ______ronov; 2 funta kave: l funt s'aidkc^a co<-oa: 1 navadni zavitek cocoa: 1 kaiita evajtoriraneffa tuleka : 1 funt rl?M : 1«! čajnih zavitkov (tea-lmlls) ; 2 t takse anchovies: 1 imket 5. 1 ml lion cul»ov; 2 komada čokolade; 1 kot^ mila za umivanje. VSj poŠIIJATVENI STROŠKI PLAČANI IMttnlila MOŠKO in 2ENSKO DELO (MALE & FEMALE HELP WANTED) j SHOES I OPERATORS I I EXPERIENCED ON LEATHER ! I SLIPPERS G«hj<1 Working Conditions j Apply: MELCO FOOTWEAR j j 417 EAST 95nI ST., X. Y. C. j (210 22T)) HELP WANTED (MALF) _ upholsterer PERMANENT POSITION AND GOOD PAY TO EXPERIENCE MAN Apply: J E W E L 1465 BEDFORD AVENUE BROOKLYN, N. Y. (21!) 225» i JEWELRY MODEL MAKER I High Class Costume Sterling Line | I Permanent — poiiitment WI 7-2755 1 I NATIONAL HI LIFE j <>5 WEST 38th ST., _X. Y. C. | _ (210—225) TOOL MAKERS POWER PRESS AND INJECTION MOLDING DIES Overtime — Steady Work — «J»kk1 Working Conditions S A L 'A BROS. (MFC. of STRAFORD PENS) 44 WEST 28th ST.. N. Y. C. (217 —22:;) MESARJA POTREBUJEMO!! STALNO — DOBRA PLA<*A Vprašajte: 45n NOSTRAND AVE.. BROOKLYN, N. Y. NE S 5410 (215—2211 Mi držimo vase sezname — Zajamčena dostavna 236 AVENUE U BROOKLYN, N. Y. — ESP MAZZOLI COFFEE 2-7842 v i CARPENTERS and CABINETMAKERS also MACHINE HANDS EXPERIENCED Apply: EQUITABELE GENERAL CONTRACTORS 2i»6 EAST 120th STREET. N. Y. C. SAcramento 2-5006 (221—223) ASSIST A N T Apprentice Maintenance MEN PLEASANT WORKING CONDITIONS AT AIRPORT good hourly rate Apply !» to FJ A. M. or SATFRDAYS t r a ncontinental & western a i r. inc. HANGAR No. (i LA GUARDIA FIELD. N. Y. _____«215—221» M A N To Clean and Weigh Fish — GOOD PAY — EXCELLENT OPPORTUNITY Steady Work All Year Round SANITARY FISH MARKET 225 EAST 121st ST.. N. Y. C. (215—2211 New Jersey HELP WANTED — (MALE) I Metal Rollers Cold Rolling Strip Stock LABORERS-HELPERS 1st & 2nd SHIFTS PLENTY OF HOURS STEADY WORK — GOOD PAY H. A. WILSON CO. 07. CHESTNUT STREET NEWARK. X. J. (219—225)