615. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vaak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s požlo celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka	118.
V Ljubljani, torek dne 9. septembra 1918.
NF.niWT£iEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto It,
Posamezna številka 6 vinarjev*
»k	Uredništvo	in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poit:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :u
i"	Telefon	številka 118.
Beseda o
inteligenci.
»Ne da se reči. da vsi člani naše družbe stoje na strani zato. ker so si vsi popolnoma nesvesitni resnosti stvari in nepoučeni v sistemu dela. Ne. oni stoje po večini ob strani zato, ker nimajo moči za žrtvovanja. ki jih zahteva narodno delo in ker nimajo vere v narod, v sebe. v svojo in narodovo moč! — To vero in moč dajte naši družbi.«	Nekdo.
Zadnjič sem omenil eno velikih napak, ki spremljajo naše narodne delavce, sebičnost, ki je vzrok, da narodno delo ne prinese pravih uspehov in da se ga mnogi sploh ne lotijo. Sedaj še nekaj drugih nesreč. Veliko slovenske inteligence in napof-Inteligence stoji ob strani, skrbi le za svoi vsakdanji kruhek, kal narodno 'delo. tisto bodo že drugi opravili. Pri nas stoie mnogi ob strani, ker so si nesvestni resnosti položaja, v katerem se nahaja slovenski narod. Ne pomislijo, da morajo pri majhnem narodu delati vsi njegovi člani, da se naše meje vedno boli krčijo in da germanizacija vidno prodira. Še manj pa vedo. da bomo kmalu uničeni moralno, četudi ne številno, ker se nas vedno napaja z nemško kulturo. Tako ponižno in hlapčevsko spoštujemo vse, kar pride od Nemcev, nočemo spoznati, da nam Nemci prinašajo strup, ki nam bo vzel v par desetletjih še tisto trohico slovenskega značaja, ki ga še imamo. In če se to zgodi, smo narodno uničeni. ker ie uničen naš slovenski zna-*ai. To ie resnost položaja, v kate-Tem se nahaja naš narod.
Naš položaj je bil vedno takšen, da se je moral žrtvovati oni, ki ie delal resnično za narod, ker srno ravno odvisni. Ravno ta moč za žrtvovanje pri narodnem delu pa zgineva pri večini slovenske mladine in tudi pri inteligenci. Razne vrste so taki ljudje. Mnogi se boje za svoi kruli, ker bi pri pravem in uspešnem delu morali .žrtvovati svojo službo; morda bi bilo še kaj hujšega, pa o tem pri Slovencih niti govora ni! Velika večina pa sploh ne veruje, rda bi se še mi lahko rešili, da bi se naša kri kdaj vzvalovila, da bi se še kdaj p0 nagji, poljanah razlegala bojna pesem, pesem naroda, ki se bori za svoj obstanek. Ne verujejo, da bi bili toliko močni, da bi še dvignili svoi narod in mu pokazali pravo pot v lepSo bodočnost. Mnogi pa niso samo obupal} nad seboj, tudi ne ve-mlelo v narodovo moč. ki te pa še vedno tako velika, da lahko doseže mnogo. Treba ie samo narodu odpreti oči.
Zelo žalostno ie tudi to, da se naši ljudje navdušujejo za narod in tudi delajo, dokler so mladi, n. pr. dokler so še akademiki, ko pa stopijo v službo, bodisi v državno, ali bodisi v privatno, na obmolknejo, iz silnih prejšnjih gromovnikov in prckucu-hov postanejo pozneje ponižna jagnjeta. Boj za kruh. familija in take podobne majhne stvari jih odvrnejo od dela za narod. Kaj ne. gospoda, kruh. vino. žena. družina — to so važni faktorji?! Sicer pa pravijo, da se tudi tako dela za narod! O. da, pri pol litru cvička se da govoriti! In pa včasih še takole na kakšno »narodno« veselico, par litrov vina, nekaj navdušenih napitnic, in delo za narod je opravljeno!
Ne pojde tako naprej! Ali se streznimo še o pravem času, ali pa se veselimo in pijmo naprej, bomo vsaj poginili v veselju!
V probudo narodne zavesti.
(Iz Koroške.)
Koroško Slovenstvo leži že sko-rai popolnoma strto na tleh. Samo en majhen del ie še ostal od nekdaj mogočne slovenske dežele, pa še ta del ie v narodnem oziru popolnoma hladen. Ne bomo raziskovali, kako ie prišlo do tega. saj smo o vzrokih propadanja koroških Slovencev že neštetokrat govorili. Sicer pa ie naš nemškonacijonalni avstrijski zistem posebno ob narodnih mejah znan že vsakemu, ki ima le trohico možganov v svoji glavi. Ta zistem je uničevalen za vse one narode, ki ne marajo trobiti v nemškonacijonalni rog. Najbolj smo prizadeti seveda Koroškem, ker se nimamo nadejati pomoči od nobene strani, ker smo na milost in nemilost prepuščeni »kulturnim« barbarom Nemcem, kateri so postali v svojem nacijonalnem šovinizmu in egoizmu že bestialni in katerim v boju proti nam žari že blaznost iz oči.
Poleg vsega tega pa ne moremo umeti. zakaj se je Slovenstvo mirno pustilo klati in zakaj se ni z veliko odločnostjo in bojevitostjo uprlo proti temu Škandaloznemu postopanju. Tudi ne moremo umeti. zakaj so slovenski politiki že od nekdaj tako klečeplazili, kakor to ne stori noben zastopnik drugih, ne tako zatiranih narodov. Na mestih, kjer bi lahko iz-pr< govorili energično besedo, so prosi in zopet prosili; veliko število se jih ie pustilo celo podkupiti. Ce bi se od naše strani drugače postopalo, bi vendar ne bilo mogoče to obupno in žalostno stanje, v katerem živimo koroški Slovenci dandanes.
Pa pustimo zaenkrat to in po-glejmo v vrste tega ljudstva, ki je
še ostalo na Koroškem, katero pa gotovo izumrje. ako se razmere ne izboljšajo.
Če poslušam govorico tega ubogega naroda, sicer še slišim glasove, ki pričajo na nekdanje dni. toda ti glasovi so zelo redki, kajti nekoč tako lepa slovenska govorica ie sedaj oskrunjena vsled nemškega vpliva in pritiska. Nemške besede kvarijo in zavijajo vso lepoto slovenskega jezika. Pravi Slovenec se težko sporazume s koroškimi Slovenci. to Pa zlasti v najogroženej-Šem kraju, v zgornji Koroški, za katero se res niti živ krst ne zmeni. Temu pa se ni čuditi, če pomislimo, da to ljudstvo nima svojih šol in da vsled tega ne zna čitati niti slovenskih knjig in časopisov. Da bi se tem razmeram odpomoglo. ie sklenila družba sv. Cirila in Metoda postaviti za zgornjo Koroško slovensko šolo. in sicer v Dičjivasi pri Beljaku. To Nemcem seveda ni prav, zato šole ne pustijo zidati. Da jim gre pri tem vlada na roko. to je gotova stvar. Žalostno torej, če Slovenci za denar, ki smo ga sami nabrali, ne smemo niti na svojih tleh zidati po-slonia za izobrazbo otrok, dočim je Nemcem dovoljeno graditi nemško-naciionalne šole na naših tleh z državnim, torej tudi z našim denarjem. S', andal, ki kriči do neba in ki bi mora! zdramiti najzanikrneišega in nai-z; soanejšega Slovenca! In kai ta-keca se dogaja v Avstriji, torei v tisti državi, ki ima skrb celo za iz-ver^strijske državljane — za Albance! Naj bi rajše skrbela za svoje narode in jih zadovoljila vsaj s tem. ki/ določajo zakoni! V tem slučaju bi bila tudi njena podlaga bolj trdna, ker resnica je, da si s takim postopanjem izpodkopuie tla sama sebi.
Ker je položaj tak, zato tudi ni pričakovati, da bi bil ta narod slovansko narodno zaveden, nasprotno, crle trume prehajajo v nemški ta-boi. Izgovarjajo se s tem, da v slovenskem jeziku ni mogoče priti daleč. kar ie deloma tudi res. ker nimajo v njem potrebne podlage, čemur se imamo zahvaliti, kakor smo že omenili, Avstriji, ki nas tako zelo upošteva. Lepo karakterizacijo zavednosti koroških Slovencev nam nudi slučaj iz ljudskega štetja, ko se je naštelo v občini Bekštanj. kjer ni niti sto pravih Nemcev — nad tisoč in sedem sto nemških duš. To ljudstvo ne ve, kam nai se prišteva, ali k Slovencem, ali k Nemcem; da drži z Nemci, temu ie pač vzrok nemški vpliv, dočim o slovenskem vplivu ni govora.
Pri vsem tem Pa moramo poudarjati veselo vest. da se nahajajo v naših vrstah možje ^—. a redki so
—	ki se trudijo izboljšati te žalostne razmere. Ni jim še zamrlo upanje v hniiSo bodočnost, zato napenjajo svoje skromne moči v prid svojemu nesrečnemu narodu.
Ker ljudstvo ne pozna pravilno slovenskega jezika, ker ne zna v njem čitati in pisati, je zaenkrat pač najboljše narodnovzgojevalno sredstvo — narodne igre in izobraževalna društva. Tudi pri tem se stav-ljajo velike zapreke, ker je treba igralce šele začeti poučevati slovenščine v čitanju in govoru, brez česar je nemogoče podati igre. Občinstvo sliši na odru slovensko govorico in pričenja se narodno spoznanje. Na ta način se v marsikateremu vzbudi hrepenenje po učenju slovenskega jezika in marsikateri talent zraste iz naroda. S tem se širi narodna misel, zbuja pa se tudi odpor proti nemškemu nasilju. Ker pa je tudi za to sredstvo potrebnih narodnih delavcev in vzpodbujevalcev. ki bi orali ledino, bi bilo želeti, da bi nas Slovenci iz drugih slovenskih že prebujenih krajev večkrat obiskali.
Slovenci, prosimo vas. podpirajte nas. nesrečne koroške Slovence!
Podobna narodna igra, o kakršnih govorimo zgoraj,-se je vršila v nedeljo, 31. avgusta, na Brnci pri Beljaku, in sicer so uprizorili brnški fantje in dekleta »Desetega brata«. Igra se je izvršila sijajno. Vodil io je g. Valo Bratina iz Ljubljane.
Štajersko.
Nemci si nasprotujejo, kjer si le morejo! Najpreje jih je bilo najti nekaj za to. da se deželnozborsko vprašanje reši takoj, potem jih je bilo zopet par za to. da se odgodi na december. Preje so se držali gesla: najpreje nov deželni zbor. potem finančna reforma, sedaj pa pravijo:	brez finančne reforme nobe-
nega deželnega zboa. Stvar bo še le postala zanimiva, ko pridejo nesoglasja do vrhunca. V »Tagespošti« delajo enkrat za to. enkrat za ono »štimungo«. F.nkrat pišejo, da ie za poslance težko sedaj stopiti pred vo-iilce. drugič pa pišejo, da volilci zahtevajo — takojšen razpust deželnega zbora in razpis novih volitev. »Tagespost« ima očividno namen, slepomišiti dokler le količkaj pojde.
—	Da je zmeda Še lepša, se prek-Ijajo nemški agrarci na vse preteze med seboj. Med njimi so nastale dve struje: stara in Pantzova. Ena izigrava proti drugi, tako da ie nastal cel Babilon. Sedaj si bodo stari ustanovili s 1. oktobrom nov organ »Al-penlandische Bauernzeitung«. dočim obstoia že »Landbote«. »A. B. Ztg.« bo naperjena proti posl. Pantzu. ki ga agrarci — kot svobodomiselci ne priznavajo svojim pripadnikom, ker zastopa krščansko socialna načela. Zanimiva Pa ie tudi trditev naših klerikalcev, ki sedaj trde. da jim je bilo na tem, da se deželni zbor razpusti že sedaj, dočim so že pred nedolgo temu striktno izjavili, da bi jim bila razpustitev sedaj zelo neljuba.
LISTEK '
PAVRL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Oh, meni nič .. Ali — zaradi moje male.«
»Kaj hočeš! Zdaj je ravno v letih. ko začenjajo delati preglavice svojim papanom...«
»Oh, Arsen! Boljšega otroka sploh ni na svetu ...«
»No potem ...«
»Vidiš: rad bi jo spravil v konservatorij ... In zelo me jezi
»Kaj te jezi?«
»To, da je potreben za vstop v konservatorij izpisek iz matične knjige in dovoljenje staršev.«
»In —?«
»Rojstne listine, veš, da nima. In Če bi jo hoteli obnoviti, bi bilo treba priznati, da ima mala starega očeta... tam doli. v svojem kraju. . . . Zdaj me razumeš: on bi moral »ati svoje dovoljenje. Zdaj pa je ta stari oče prvič takšen divjak, da tega 'dovoljenja ne bi dal ... in drugič mi le zmožen vzeti otroka. In tako . . . Ah, Arsen, še predstavljati si ne moreš, koliko preglavic imam!«
»Ampak, stari osel . . . oprosti mi izraz, dasi ni dvoma o njegovi Popolni točnosti . . . ali mi nisi rekel. da je mala otrok ljubezni?«
»Je.«
»Zakaj izvlečeš potem tega starega očeta kakor hudiča iz škatljice in ga mešaš v najin razgovor?«
»Mešam ga . . . ker slutim, da se bo mešal tudi on . . . razen če je mrtev ... o tem bi se trebalo prepričati pred vsem.«
»Ni se treba. Kar se tiče tega. sem popolnoma gotov.«
»Torei je mrtev! Kako moreš vedeti to?«
»Prav ničesar ne vem. Niti njegovega imena ne poznam. Zastran mene lahko živi. je lahko tu. lahko te čaka v predsobi — vse to ne brani, da se ne menim zanj stara sablja, in da te prosim: stori tudi ti tako.«
»Ampak ... ali ne blazniš. Arsen?«
»Ne. stari tenor. Samo, veš — takrat, ko si ti grulil po konservatoriju. sem listal laz po zakoniku . . . Sicer pa naju je privedlo to obadva do približno enakega uspeha, ki si ga skoraj ne upam imenovati sijajnega.«
»No. kaj je z zakonikom?« je vprašal Florestan nestrpno, ne meneč se za turobno šalo svojega nekdanjega sošolca.
»Zakonik ne prizna nezakonskemu otroku druge rodbine kakor očeta in mater, ki sta ga priznala. Vidiš . . .«
Iztegnil je roko proti hraštavi knjižici, ki jo je imel vedno na mizi...
»Evo. paragraf 756: Nezakonski otroci niso dediči itd.«
In čital je s poudarkom:
»Zakon jim ne Priznava nobene pravice do imetja sorodnikov očeta in matere.«
In po doktorsko ie razlagal besedilo:
»Tu ne stoli »starih staršev« ali »starega očeta in stare matere«, zato. ker so ti otroci izven rodbine, izven pravila . . . izven zakona, ki obsega druge ... zakonske .. «
Pogledal ga ie in dodal zmagoslavno:
»Iz tega sledi, da se oni starec . . . kako ga že imenuješ?«
»Oregor Lemetre.«
»Iz tega sledi, da se nima Oregor Lemetre prav nič več brigati za tvojo pirnico kakor tvoja pnnica za to. kar zapusti nemara ta stari razbojnik. ki ni zanio ,n’hče . . . raz. umeš. nihče, prav nihče!«
»Kako bo pa potem z dovoljenjem?«
»Treba bo imenovati mali le-roba.«
»In kdo ga nai imenuje?«
»Rodbinski svet.j<
»A saj mi praviš sam. da nima rodbine...«
Arsen je zmignil ošabno z rameni:
»Prava reč!. • - Kadar Človek nima rodbine, jo nadomesti s čim drugim. S prijatelji ... s sosedi. Menda imaš vendar kaj sosedov, tom doli v Kliniankurtski ulici? . . .«
»To se razume.«
»No viš! Z njimi uprizoriš ime-
niten rodbinski svet ... in to popolnoma v zmislu zakona.«
»Ah. ti me pomirjaš popolnoma. ... A kaj’ bo z rojstno listino?« »Nadomestiva ga z izjavo prič.«
»Ali po tem takem . . . Treba bo torej iti tja dol? Sal vendar veš, da v tistem kraju ne ve živa duša, da ie imela Marta Lemetrova otroka. Kdo nai mi napravi tisto izjavo prič . . . kdo mi jo podpiše?«
»Uh. ti stari tenor!...«
Arsen Pasturč je prižgal z naj-večiim mirom svojo cigareto, ki mu je bila ugasnila med razgovorom:
»Kdo ti pravi, da pojdi tja dol v ono izgubljeno Bisjero? . . . Sai so vendar še drugi izhodi na svetu, ali ne?«
»Oh, Arsen, prosim te. samo povej mi enega!«
»Nihče ti ne brani, napraviti iz-iavo tukaj ... ali ie tu nekaj ljudi, ki so poznali Marto Lemetrovo.«
»Da ... vsi naši sosedje . . .«
»In so jo videli z njeno malo...«
»Dan za dnevom.«
»Ti ljudje ne bodo niti mislili na to. 'da bi ti oporekali, kadar izjaviš preči niimi: pokojna mati mi \e povedala. da je zagledal ta otrok, na-tmna hči nepoznanega očeta, luč sveta tam in tam. ta in ta dan.«
»Oporekali mi že ne bodo . . . saj ne vedo ničesar ... in nazadnje tim ie tudi hudo vse eno . . .«
»Meni pa zadošča. To ti že uredim. stara sablja. Potrebujem samo izjavo bisjerskega župana, s katero
Avstrijski zakon
S*/
in tuji državljani.
ter da bi nove volitve po možnosti v takem slučaju skušali spraviti pod streho šele po novem letu. Seveda, sedaj, ko jim gre po njihovi volji, so pa javno nasprotnega mnenja; tako zavoljo lepšega ... Ali ni res ... .
Maribor. (Nova narodna posest.) Lekarno Taborskyja »Pri zamorcu«1 na Glavnem trgu je kupil g. Dragotin Rajrnan, Hrvat iz Bistrice na Hrvaškem. Naši renegatje vsled tega! seveda bruhajo ogenj in žveplo. Narodno firmo priporočamo zavednemu občinstvu.
Maribor. (Dvojna mera.) Gospod predsednik tukajšnje c. kr, okrožne sodnije kučira v galop nem-škonacijonalnega šimeljna. Predi dnevi je izšel razpis glede dobave kuriva, pa seveda samo v »Marbur-ger Zeitung«. Slovenski listi g. dvornemu svetniku Perkotu ne eksistirajo. Bo dobro gospodu malo na prstke stopiti.
Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih nemško-sloven-skih gimnazijskih razredov v Celin se bo vršilo dne 16. t. m., od 8. do 10. ure dopoldne.
»Advokatska doba« »Stražinim« gospodom očividno pripravlja zelo mnogo težkih skrbi. Sanja se jim menda, da jim sedaj ne poide več vse tako zlepa, kot doslej. Seveda, hudo je, če se človek nahaja baš v najlepših sanjah o svoji moči, seda nji in bodoči, pa sliši in vidi kar naenkrat. da tako sanjarjenje ne more ostati nemoteno. Da. da: strah je luida. huda žival. Najbolj pa ie nevaren strah našim klerikalcem.
Št. Hi v Slov. goricah. (Ponemčevanje.) Na tukajšnji slovenski ljudski šoli poučuje neka nemškutarica po imenu Roškar. Ker ie rojena Slovenka in iz slovenščine tudi vspo-sobliena, je dobila na tei šoli službo. Iz same hvaležnosti za to. da je slovenski kruh. pa se na vse pretege trudi, da bi nam ponemčila naša slovensko deco. Kjer le more, se ta patentirana švabkinja poslužuje blažene švabščine in dasi ima predpisano slovenski poučevati, tetra vendar ne stori Čitati, pisati in peti, vse pusti le švabski. Da. celo moliti mo-
tni potrdi, da so matične knjige njegove občine zgorele leta 1870 . . . Vse drugo je moja reč. Saj razumeš, da nisi edini v tem slučaju . . . Ej. to so ti sežgali knjig in aktov leta 1870 in 1871! Leta 1872. so morali napraviti celo poseben zakon o tej zadevi . . . Časa pa mi vzame to kaka dva meseca.«
»Ah. prijatelj, samo da prevzameš! . . . Dva meseca, to ni nič. . . . Listine so mi potrebne šele ob začetku šolskega leta . . .«
»Dobiš iih prej, kakor tudi potrdilo, da te imenuje rodbinski svet za varuha otrokovega . . .«
»In to me bo stalo?«
»Ah, stari kapun. se že bojiš! Ne. ne. saj te ne mislim odreti. Kdo drugi. veš. bi zahteval brez ovinkov petindvajset zlatnikov.«
»Koliko boš pa ti?«
»Jaz ti napravim to za sto frankov . . .«
»To pomeni zame še vedno pol meseca plače.«
»Hudiria, le verjemi, da še niti ni gotovo, ali zaslužim pet frankov...«
»Oh. veš, Arsen. oškodoval te res ne bi rad . . .«
Pasturč si ni mogel česa. da se ne bi zasmejal.
»Nič se ne boj. stari... To bom že gledal, da bo nekaj dobička ...«
Čez dva meseca je bilo res vse v redu, četudi po mnogih sitnostih pri županstvu in na sodniji; in Pa-stnrčv ki je prinesel obljubljene akte, ]e do'dal veselo:
ralo otroci švabski. Tei nehvalež-nici bomo kmalu pokazali, odkod le orišla med nas.
Velika nedelja. (Orožniki so prl-ieli nekega uzmr,'iča.) Prilastil si je »metie tujih ljudi, ali sreča pa mu ni bila mila. V spremstvu orožnika je nzmovič vse to premišljal in zdelo se mu je. da še za njega ni prišel čas. slediti očesu postave tjekaj. kjer kuhajo in delijo ričet. Pobegnil je. kar so ga nesle noge, čez hribe, doline m visoke gore. Tudi verižica, ki jo je nosil na rokah, mu ni prijala več. Pustil io je v nekem hlevu za živinčeta, sam pa se veselil že zopet dobljene prostosti. Pa ne dolgo; zopet ga je izsledilo oko postave. Ni se mu posrečilo več zbežati in se izogniti ričet" Zadela ga ie usoda in zdaj pa čaka na sodbo.
Srečno Posavje! Dne 21. t. m. se vrši v Brežicah mladeniški shod za cetri Posavje. Klerikalci seveda delajo na vse preteze, da zbobnajo čim več backov, da iim bodo strigli — volno. Prepričani smo. da se noben zaveden kmetski fant, ki kaj nase drži. ne bo udeležil te klerikalne prireditve.
Slovenske učiteljice se opozarjajo na razpis službe stalne učiteljice v Trbonjah. II pl. razreda z lepim stanovanjem. Šola je obmejna, slovenska, v lepi dolini med Spodnjim Dravogradom in Vuzenico, ob desnem bregu Drave. Prošnje do 20. septembra.
Gornji Grad. (Klerikalce je strah.) Zadnji »Slov. Gospodar« piše: »Novi učitelj Dolšek se je pokazal pravega liberalca. Naročil je za Mehle r in Pilpahovo hišo. ki sta veljali d< sedaj za krščanski, list »Dan«. — Iz vseh teh »Gospodarjevih« besedi veje samo — strah, ker je zopet izgu-hil dva naročnika. Če bi šlo po volvi »Slovenskega Gospodarja«, bi naši pošteni sorojaki ne smeli citati nič druzega, kot neslana poročila, ki včasih neznosno po neumnosti smrde v »Slov. Gospod.« in njegovi posestrimi »Straži«. Svetujemo »Sl. Gospod.«, da pusti naše ljudi lepo pri miru in jih ne trga po svojih laž-njivih in umazanih predalih, če noče, da mu eno zabelimo. Radi verujemo, da se boji pred našim listom — ker se boji resnice! Našim somišljenikom pa kličemo: širite ob vsaki priliki »Dan!«
Ptuj. (Mlada požigalka.) Dne 2. t. m. je obdolžila posestnica Marija Veselič svojo pastarico. 141etno Amalijo Sestenj. da ji je ukradla iz shrambe zabelo. To je dekleta tako razjarilo, da ie šlo proti 1. uri zvečer v skedeni in tamkaj zažgala na-Kupičeno krmo. Ogenj se je po bliskoma razširil, upepelil posestvo M. Veselič, ter še gospodarska poslopja njenih sosedov, obeh posestnikov Štefana in Jakoba Kostanjevca. Ve-seličevi je zgorelo vrhu tega še več prašičev ter triletni bik. Skupna Skoda znaša 30.000 K. Mlada požigalka je svoje dejanje priznala. Oddali so jo sodišču. Doma je iz Doljne Virnice na Hrvaškem.
Iz .lerčin pri Celiu. (Otrok utonil v vodnjaku.) Dne 1. t. m. sta šla posestnik Andrej Mlinarič in njegova žena vsak po svojih opravkih. On na polje, ona pa v mesto, koder je imela nekaj za kupit. Od nekdaj sta s svojim triletnim sinčkom skrajno nepremišljeno ravnala. Kadar sta šla po svojih poslih, vedno ie ostal mali Ciril brez najmanjšega varst.va, tako tudi tokrat. Fantek ie le prekmalu ■zašel do 7 metrov globokega studenca. zgubil ravnovesje in padel v globino. Ko je prišla opoldne Mlinaričeva domu, je našla po dolgem iskanju dete utopljeno v vodnjaku.
Njo in moža so izročili sodniji, koder ju čaka zaslužena kazen za njiju brezprimerno in staršev nevredno lahkomišljenost.
Maribor. (Blamaža.) Sledeča mična zgodbica kroži po našem mestu: Pred nekaj dnevi je predsednik Siidmarke. poslanec V/astian, gonil po Št. liju. Pesnici in Mariboru goste iz »rajha«. Razkazoval jim je kraje, kjer so naseljeni lutrovski Švabi in jih je vnemal za to. da bi se jih še več naselilo v naše kraje. Nek Prus je vprašal lutrovskega naseljenca v Št. liju: »Kako ie tukaj?« Švab mu odgovori: «Murc šlekt! Ka geld. niks c fresn!« (Strašno slabo! Nič denarja, nič jesti!) Švabom se namreč ne godi posebno dobro, ker Sudmarka nima denarja, da bi ž njim kakor prvotno, zalagala svoje naseljence. V Mariboru so mariborski Nemci plačali potujočim bratom iz rajha večerjo in iim kupili piva. potem pa so šli »bratci« zopet dalje proti jugu. Namen te rajže je bil. da spravijo lutrovski Prusi še več svojih Hudi v naše kraje. Slovenec, ne prodaj svoie rodne grude nemškemu tujcu!
V Gasteinu pogrešajo patriarha Luciana Bogdanoviča. V sredo popoldne se je odstranil iz svojega stanovanja v hotelu WeiBmeyer. a se ni več vrnil. Pravijo, da ie bil že dolgo časa sem zelo zamišljen ter se izogibal ljudi. Izrazil je pred kratkim, da bo napravil zelo nevarno partijo v gore. Rešilne ekspedicije so bile doslej brezuspešne. Orožniki mislijo, da je naredil patriarh Bogdanovič večji izlet v okolico. Stoluje patriarh Bogdanovič v Karlovcih.
V	zadnjem času smo doživeli zopet par mastnih konfiskacij. Že enkrat smo rekli, kogar državni pravd-niki »ljubijo«, onega konfisciraio! Zatreti nas seveda ne morejo, dasi bi to iz same »ljubezni« radi storili. Dolžnost naših somišljenikov pa je. nam na vsako konfiskacijo pridobiti Kot odgovor — novih naročnikov. Na delo torej!
Danes, zadnji dan sebode predvajal v Kino - „Idea!u“ fi'm
»Zaročenca*
po slovitem literarnem romanu Aleksandra Manzzoni. Predstave ob 3., 5., 7. in 9, v nedeljo ob pol 11 dopoldne.
Razvitje prapor* vrhniškega Sokola in zlet ljubljanske sokol. župe.
I^omembna slavnost je zvabila dne 7. t. m. v prijazni kraj Vrhniko lepo število Sokolstva in veliko maso narodnega občinstva iz vseh strani. Jupiter Pluvius je bil topot milostljiv in ie prizanesel, da se ie mogla ta slavnost vršiti nemoteno.
Ze na predvečer dne 6. t. m. se ie zbral Vrhniški Sokol skupno z logaškim Sokolom in z drugimi odseki. da priredi kumici prapora pre-blagorodni gospe Lenarčičevi serenado in da obenem naznani pričetek velikega narodnega praznika z obhodom in bakljado po Vrhniki. Naslednje jutro so že začela zbirati se sokolska društva. Lep utis sta napravila dva jezdna odseka iz Ljubljane, ki sta prijahala okrog 8. ure zjutraj v številu, ki ga med nami še nismo videli: 40 konjenikov z dvema trobentačema. Bližal se je čas, ko je imel priti posebni vlak iz Ljubljane. Dotedai zbrano Sokolstvo s konjico vred in z godbo Narodne Delavske
Organizacije se je uvrstilo pred kolodvorom, da sprejme došle Sokole in druge udeležence. Vlak, iz kojega so mahali Sokoli z neštevilnimi trobojnicami. se je bližal cilju in godba je zaigrala sokolsko koračnico. Takoj. ko le Sokolstvo izstopilo, ie odkorakalo skupno s konjico na čelu in z godbo na telovadišče. Navdušenje je bilo že tu veliko. Vrhnika ie bila po večini v narodnih zastavah. Pri-šedši na telovadišče se ie ukrenilo vse potrebno z ozirom na razvitje prapora in izprevod. Sokolstvo se je moralo v ta namen zbrati ob pol 1. popoldne na telovadišču, medtem ko so morali telovadci in telovadke pre-delavati do tistega časa ves spored popoldanske javne telovadbe. Pol ure kasneje, torej ob 1. popoldne, so bile skušnje končane in tedaj so se Sokoli uvrstili v čete in so odkorakali v izprevodu po Vrhniki do Čital-niške hiše. kjer je stal lepo okrašen oder. na katerem je pričakovala ku-mica prapora s svojimi družicami Sokole, ki so Prišli, da prisostvujejo razvitju prapora. Pred odrom se Sokolstvo ustavi v stiku proti niemu in na straneh stojita oddelka konjiče. Zastavonoše s 7 zastavami izstopijo in se postavijo pred oder. Bližal se je čas. ko ima biti Slovensko sokolstvo za eno zastavo bogatejše, pod katero naj se zbirajo vsi tisti, ki iim ie dobrobit našega ljubega naroda pri srcu. Brat Lenarčič nastopi kot slavnostni govornik, pozdravi vse goste in oriše v šbšetn govoru pomen Sokolstva ter bodri k skupnem delovanju za narod._ Za niim govorita še brat dr. Rupnik, kot zastopnik Ljubljanske Sokolske župe in br. dr. Dražen kot starosta S. S. Z. Na to se vrši razvitje prapora Vrhniškega Sokola. Kumica Preb!, (rosna * etiarči-čeva in br. Perne, kot starosta ga izročita bratu praporščaku s pozivom. da ga nai čuie in brani v ponos sokolske misli. Velikansko navdušenje v tem slavnostnem trcnotku ni z lepa poleglo in zastave so se medtem pobratimile. Po končani tej slovesnosti je Sokolstvo odkorakalo v istem redu dalje okolo Vrhnike in se je vrnilo na telovadišče, kjer ie bil razhod. Ob 4. popoldne se ie vršila javna telovadba pod vrhovnim vodstvom načelnika- slovenskega Sokolstva br. dr. Murnika. Naraščaj Ljubljanskega Sokola (30) ie prvi nastopil in izvajal 4 proste vaie. ki so iako lepe in so bile izvaiane prav dobro: vodi! in sestavil iih ie br. Burgstaler. Za niimi ie nastopilo do 50 telovadk, ki so izvaiale Pet prostih vai namenjenih za slovenski vscsokolski zlet. Za temi 120 telovndcev Sledila le orodna telovadba S vrst na različnih orodiih. Nn to ie zopet naslonil naraščaj, ki ie izvajal par skupinskih vai ter krasno skupino na lestvah. Pri telovadnih plesih Me nastopilo 24 telovadcev in telovadk Ljubllan-,skega Sokola. Kot zakHučna točka javne telovadbe so bile hkratne vaie na treh bradljah, ki lih le izvalalo 12 telovadcev Liublianskeca Sokola. Ta telovadba, ki ie bila no vzporedu obsežna, ie vzpela nailepše in najboljše. Občinstvo, ki ga le bilo nad 4000, ni moglo prehvaliti izvajanj, čudilo se je požrtvovalnosti bratov telnv^ev. sester telovadk in naraščaja, ki so vsi svoio sokolska nalogo tako dobro izvršili in občudovalo ie veliko požrtvovalnost brata dr. Murnika. Ker ie bil telovadni prostor skraino slab, sta nač morali dve točki telovadnih plesov izostati. Pri lavni telovadbi so sodelovala tudi nekatera druga sokolska društva. Ljubljanska sokolska žuna ie postavila 75 telovadcev za proste vaje. Po kon-čnni lavni telovadbi se ie razvila na
istem prostoru odkritosrčna zabava in ie vladalo veliko veselje. Godba je neumorno igrala, umetalni ogenj je švigal v višave naznanjajoč široko naokrog v pestrih barvah, da se Vrhniški Sokol veseli svojega novega prapora ter da se prireditelji in Sokolstvo sploh veselijo lepega uspeha. Odhajali smo z Vrhnike v zavesti. da je naše Sokolstvo spredaj in da gre naprej. Na zdar!
Dnevni pregled.
Slabo so računali Švabi, ki sef
hoteli napraviti zmagoslavni vhod v Gorico in osvojiti mesto in se uvrstiti v vrste slovenskih sovražnikov. Italijanski kamoraši so bili teh naj-novejših zaveznikov seveda zelo veseli. Toda njihovo veselje ni bilo dolgo in se je kaj kmalu izpremenilo v žalost. Švabi s svojim izzivanjem niso dosegli drugega, da so sebe blamirali in Slovence poklicali na ulico. In kal to pomeni: zatiran živelj na ulici, to bomo kmalu videli. Zatirani vstaja.
Kako je na Bolgarskem? Petro-graiska oficiozna »Rosija« — torej zanesljiv vir — poroča iz Sofije, da so bolgarski vojaki, ki še niso bili puščeni domov, silno nestrpni in na sofijski železnični postaji se je zgodil žalosten slučaj. Neki polk le čakal na postaji več dni. da postane proga prosta. Nastalo je godrnjanje, ki se je končno izpremenilo v pravi upor. Železniško osobje se je razbežalo v strahu, vojake pa je hotel pomiriti poveljnik sofijske divizije general Ži-linski in še neki drug oficir, ali vojaki so oba tako nabili, da ležita sedaj oba v bolnišnici. Discipline v bolgarski armadi sploh ni več. Vojaki na ulici ne pozdravljajo oficirjev, temveč jih suvajo in večkrat pride do resnih konfliktov. Vojna s Srbijo je bila med vo*iaki silno nepopularna in oficirji so jih morali z orožjem poditi v boj. ako so pa bežali, so streljali na njih kar s topovi in strojnimi puškami. Bolgarski polki bi se kar trumoma vdajali Srbom, ali so oficirji lagali vojakom, da bodo Srbi vsakemu vjetniku odrezali ušesa in nos in iztaknili oči. Vsa zverinstva na srbskih ranjencih so zakrivili bolgarski oficirji, ki so zapovedovali svojim vojakom, da morajo mučiti in ubijati srbske vjet-nike in ranjence. Danes je na Bolgarskem vse obupano in da se ne bi ljudstvo kazovalo pravih krivcev, so poslali ti med vojake posebne agente. ki so jim pravili, da je Rusija dala Danevu pet milijonov, da začne vojno s Srbi in da si je Danev za ta de-nar že kupil vilo — pri Londonu! — In pri takih razmerah imajo sofijski kričači še pogum žugati komu z re-vanšo! Kdo se pa boji te revanše od strani države, ki bo rabila še desetletja in desetletja, da ji zacelijo rane, zadobljene v ravno minuli vojni, razu tega pa ljudstvo ne mara niti slišati o revanši, ker dobro ve, da nesreče, v katero je prišla Bolgarska, niso zakrivili Srbi, temveč bolgarski državniki in generali.	o.
Preganjanja v Dalmaciji. V Splitu je dovršen proces proti dijakoma Ujeviču in Bartulici. Oba sta obsojena na 14 dni zapora ali 100 kron globe. Končan je tudi proces proti pravniku J. Čuliču, ki je bil obdo-1 žen razširjenja prepovedanega lista »Ujedinjen.ie«. Obsojen je bil na 100 kron globe in 14 dni zapora. Ako človek bolj natančno pogleda v jedro teh preganjanj, prične nehote čutiti krog sebe duh srednjeveških časov, obenem se pa kaže na gotovi strani strah in nemoč. Ali preko teles in duš mladine še nobeno tiranstvo ni prišlo
do trdnih tal. Cilji so daljna, jako dalj-ni, ali svetli in žarki. Kdor jih Čuti. jih, ne zgreši, četudi se mu stavljajo ni poti največje ovire.	a
V	Haagu zboruje tudi in ter p ar-Iamentarna komisija. Od mnogih resolucij, ki so bile od prijateljev miru sprejete, sta najvažnejši resoluciji, od katerih prva priporoča državam pogodbe o razsodišču v ta smisel, da se države zavežejo tako dolgo ne začeti vojna, dokler sporna zadeva n| popolnoma preiskana. To je predlog tajnika Bryana. Druga resolucij^ grofa Coblet - AlviUe iz Belgije poziva udeležence mirovne konference, da bi se sporazumeli o sredstvih, k! bi zaprla denarni trg neutralnih držav za posojilo vojskujočih se držav.
Kongres za stanovanjsko refor. mo je začel zborovati v flaagu. Stanovanjska reforma postaja socialno politično vedno važnejše vprašanje ki se mu pa vsled politike strankarskih interesov posveča vse premalo pažnje, kar tisoči in tisoči plačajo s svojim življenjem, ki jim ga je izpod-žrla jetika, ta stalna stanovalka slabih, nehigijeničnih stanovanj. Na programu je več točk. Prva: Zboljšanja stanovanjskih razmer na deželi; dru-ga: Zboljšanje in odstranjenje slabih stanovanj; tretja:	Prenapolnjenje
stanovanj; četrta: Razširjenje mest-peta: Razvoj stanovanjskega vprašanja. O avstrijskih razmerah referira dr. Loštak, ki nasvetuje, naj se na deželi prične z reformo na ta način da se v vsaki deželi ustanovi osrednja organizacija, ki bi delala po enotnem načrtu in sicer tako: da bi zidal? samostojne rodbinske hiše z vrtotr in gospodarskimi pritiklinami; dalje bi zidala stanovanja za delavstvo ir. male poljedelce. Ista odganizacija b' imela tudi v svoji oskrbi zidanje pripravnih hišic za služinčad pri veleposestvih. — Kongres bo zboroval do 13. septembra. V tem času se boda prirejale ekskurzije v vsa večja holandska mesta.
Turškemu orožju zmago so želeli tudi Židje in jo želijo še danes, to pa zato, ker je Palestina del otomanskega cesarstva. Jud je povsod tam s svojimi simpatijami, kjer se dela proti Slovanom. Je na strani »Reichs-pošte«, glasila avstrijskih (tudi naših) klerikalcev, kjer se nesramno blatijo Slovani in kjer se cinično teptajo prava malih slovanskih narodov, ki žive v Avstriji Žid je na strani »N. Freie Presse«, kateri je pravičnost deveta briga; Žid je na strani Turka in tako dalje, na strani sovražnika Slovanstva.
Švabi, imejte pamet! V zadnjih Štimcah psuje nas Slovence German z »Raubtier«. Gospoda! Imejte pamet ne mislite, da se mora tudi idijotu vse odpustiti.
Stroški za adresno knjigo Prage znašajo 58.000 K. Ker niso bili stroški z ničem kriti, se adresne knjige ne more izdati.
Iz Marenberga. Da se javnost prepriča, kakšne vnebovpijoče krivice se gode v naši šoli in da je ta zavod postavljen namenoma, da se celi kraj čim preje sistematično germanizira. podamo kot dopolnilo dopisa z dne 29. avgusta sledeče podatke: 1. razred: a) 65 učencev, 45 slovenskih in 20 nemških, učitelj Nemec; b) 64 učencev, 50 slovenskih, 14 nemških, učiteljica Nemka. II. razred: 66 učencev, 40 slovenskih, 26 nemških, učiteljica nemška protestantinja. III. razred: 67 hčencev, 41 slovenskih, in 26 nemških, učiteljica Nemka. IV. razred: 70 učencev, 46 slovenskih in 24 nemških, učitelj Nemec. V. razred: 66 učencev. 42 slovenskih. 24 nemških, učitelj Nemec. Skupaj js otrok. Letošnjo jesen se otvori nem-
M ARIJ A GORCEVA:
Dvoje življenj.
(Dalje.)
In jaz sem našla svojega dobrega človeka in to me je privedlo domov.
Včasih sem vzkriknila: Pa kaij bi jaz dal le za eno pošteno roko, ki me potreplje po rami. — In v vsem bogastvu in razkošju nisem našla te poštene roke, vse je prazno, ničevo, vse je goljufija, lai.
Moja duša je videla le tujca, sredi vr sa bleska in slave si je zaželela le itftca. onega človeka z globokimi očmi, z globoko dušo. Pomisli, du-šička, kdo je bil prvi. ki sem ga zazrla zopet na rdonih tleh.
N]utka: Tujec?
Nada: Da. In pogledal me je zopet tako čudovito in jaz sem vztrepetala pod tem pogledom, moje oko ie sledilo njemu. Izginil ie med množico, enkrat se je še ozrl za menoj.
Niutka: Ali jaz se ne spominjam, da bi ga kdaj videla v našem kraju. Morda je prišel s teboj, morda pa je on le živa domišljija tvoje duše.
Nada: Ne, ne! ni samo domišljija. saj sem ga pozneje večkrat srečala, saj sem že celo govorila z njim in danes pride k meni, zdajle, vsak čas mora biti tu. (Njutka in Nada gledata na vrt.)
Niutka: Nada! Nada! kdo pa prihaja tam?
Nada; Kje? Kje?
Njutka: Po oni vrtni stezi.
Nada: (vstane, gleda — pade razburjena nazaj na stol.) To je prvi, ki ga je ljubila mola duša, kaj neki ga je prignalo sem. (Molči.) Njutka! jaz ne morem ostati tu. Grem v sosednjo sobo. Naredi, kar hočeš, ne morem, ne smem videti oba — (Nada gre proti vratom, tam se ustavi, vzre na vrt, bori se sama s seboj, nato hitro izgine.)
Njutka:	(Nekaj	razmetava po
sobi, pride on, ustavi se pred vrati, upre na palico in gleda napol s smehljajoče, napol z ironijo.)
On: Klanjam se gospodična.
Niutka: (ozre se proti terasi. Začudena.) O zdravo! Stopite vendar notri.
On: (ostane.) Hvala. Kje pa je gospodična Nada?
Njutka: Takoj pride. V sosednji sobi igra. (Iz sobe se začuje klavir.)
On: A, tako.
Niutka; Ali pridite vendar bližje. Ne stojte tam, kakor bi se ne upali notri.
On: Saj bi se skoraj rel ne upal. Morda nisem dobrodošel, morda motim?
Niutka: (gre na teraso, ga prime in odvede v sobo. V tem pride po vr-
tu tujec. Velik, teman, se ustavi na terasi. Gleda sanjavo.)
Njutka: (ga zapazi, prestrašeno.)
Ah!
Tujec: Stanuje tukaj gospodična Nada?
Njutka: Da. Ali sedaj igra. Vendar pride takoj. Dovolite prosim.
Tujec:	(Vstopi, pozdravi nemo
njega, kakor davnega znanca sede)
Pavza. V tem stopi Nada, bleda. Obstane pri vratih.
Njutka: (ji steče naproti in jo odvede v sredo sobe.)	,
Nada: (njemu hladno. Vendar ji glas trepeče.) Kaka izredna čast mi je naklonila danes vaš posetr
On: (se ji nakloni mirno.) Spomini, računajoč na c.tar prijateljstvo sem prišel, da ga obnovim in da —
Niutka: (prekine.) Ali je ze dolgo kar ste se vrnili s Francoskega.
Nada: (tujcu, toplo, p;!as Ji trepeče.) Pozdravljeni v mojem domovanju in bodite odslej moj stalni gost.
Tuiec: (Se prikloni, mehi-o.) Jako rad, samo, če ne bom :;>pet odpotoval.
Njutka; Alj, saj še niste dolgo tukaj.
Tuiec: In tudi ne ostanem dolgo.
Nada: A zakaj ne?
Tujec: Zato. ker sem tujec, ker se čutim tuj in ker ni nikjer one mag-
netične sile. ki bi me privezala na kak kraj. Zato ravno sem tujec.
Nada: (mehko.) Da bi mogel moj dom biti magnet, ki bi vas pritegnil nase. da bi se hoteli vi tu počutiti kakor doma.
Tujec: Jaz bi se že; tulec bi se tudi včasih rad iznebil tega naziva. Naveličan sem vednega potovanja, želel bi si enkrat stalnosti, dasi rad* govorimo o burnih mladostnih letih: Nikjer miru, nikjer pokoja, sreča se nam zdi. da je na brezkončno raztegnjenih cestah, v vrvenju in kipenju vsega sveta. (Proti njemu.) Ti jo še vedno iščeš v nemirih in v nestalnosti, v vediii izpremembi?
On: Da in ne.
Njutka; Tudi jaz bi rekla tako: da in ne. Mislim pa si: če ne ulovim onega zlatega solnčnega žarka v miru, morda bom drvela za njim tudi v viharju, urno kakor bi me nosil vihar sam.
Nada: To je vendar tako nasprotujoče tvojemu čaju.
Njutka: Ali n.eni se je ta treno-tek zazdelo možno (rišje) saj p> eje sama nisem nikdar mislila tako ali zdaj čutim, tako globoko čutim, s kakšno silo je sreča in hrepenenje pq njej zavzela vsa naša srca. (Obadva povesita oči.) Nada gre nekam zamišljena proti vrtu.)
Njutka: Le skrivajte, saj čitarn v vaših očeh. saj se vam vidi. da jo
iščete, da hrepenite le po njej. Cemu skrivate?
Nada: Ali Njutka. odkdaj govori tvoje srce tako čisto in iskreno?
Njutka:	Odkar	privoščim	srečo
ljudem, ki jo zaman love okoli, pa si sami tega nočejo priznati.
On: Domnevate gospodična in morda čisto napačno.
Tujec: Ali pa morda čisto prav.
On: Nikakor, kaj bi meni sreča in sploh jaz niti ne vem, kaj vi pod tem razeumete?
Nada: Meni je sreča notranje zadovoljstvo, ki naredi, da sem zadosti sama sebi, da ničesar ne želim več, da je v meni solnce, ki izžareva vse. Meni je sreča solnce. ki ga moram imeti v duši.
Niutka; Pa tudi je tvoja sreča umetnost in ljubezen.
Nada: (molči.)
Tujec: Meni pa je sreča, kakor velika ptica, ki razprostira svoje velikanske peruti čez ves svet. čez vse življenje, da čuti silni utrip življen-skega srca. V mirnem tihem kotu ne morem iskati sreče. V neskončnem prostoru jo iščem, da čutim, vidim, živini v vseh in vsi v meni. Zato sem povsod tujec in povsod doma.
Niutka; (negotova.) Toda mote sreča je bila v mirnem, zadovoljnem kotičku, kjer bi živela skromno, a vendar zadovoljno, čez vse srečno sebi in svojim dragim.
'ki otroški vrtec. V vsakem razredu e potičujeje vsi predmeti v nemščini •zmed učiteljstva ni nobeden zmožen .lovenščine in tako se zgodi, da mnogi slovenski otroci ob izstopu iz šole slovenski niti brati ne znajo, kar je dokazano dejstvo. — V posameznih razredih so vpisani samo nekateri s slovenskim maternim jezikom, kar je samo pesek v oči; navadno so ti ma-nje nadarjeni. Kateri so pa bolj zmožni. dobijo nalašč slabejše rede v naznanilu. Mnogo imen je v šolskem seznamu pokvarjenih, kar je protipo-stavno. Na primer: Knes, VVinschek, Ledinegg, Koss, Wrezonig, Nauer-schnig itd. Veliko otrok je duševno nezrelih in ti naj se poučujejo v nemškem jeziku! Toda naj bo konec tej lamentaciji. K temu dostavlja mariborska »Straža«: Predlagali bi naj bi »Slavenska Straža« in pa Ciril - Metodova družba skupno upostavili vsa} dvorazrednico. Stavbeni prostor je že kupljen in stavbni načrt že izdelan. Nekaj kron je že v posojilnici naloženih.« Tudi mi bi ta predlog najtopleje priporočali, saj gre tu za res narodno veleogroženo postojanko. Ker pa vemo, s kolikšnimi^ žrtvami ima že sedaj C. M. D. računati, bi predlagali kako narodno subsknpcijo po celi podravski dolini. Mislimo, da bi imelo lepe uspehe!
Slavno uredništvo* Gosp. An-zelc, krtačar iz Kranja, se pere v pondeljkovi štev. »Slovenca« zaradi notice, priobčene v »Dnevu« glede psovanja Sokolov pri Babičevem pogrebu. Tako hinavskega zavijanja, kot ie zagovor g. Anzelca, sicer vsega vajeni »Slovenec« res že dolgo ni priobčil. »Dan« je poročal da je g. Anzelc psoval Sokole - pogrebce s prekletimi svinjami, lumpi itd., Anzelc pa obljubuje sedaj 100 K nagrade onemu, ki dokaže, da je on gledal Babičev pogreb. G. Anzelc, kdo vam pa očita to? Zakaj pa ne razpišete nagrade onemu, ki dokaže,, da ste res omenjene psovke posvetili Sokolom? Tu notri leži vendar težišče cele notice in ne na malenkostnih okolnostih, za katere se sedaj oprijemate. O. Anzelc. spravite Vaš »Ver-štandkosten« malo v red, bodete videli. kako lahko se boste spomnili na osebe, vpričo katerih ste rabili gori omenjene besede. Morda se boste spomnili tudi na otroke, ki so poleg stali in katerim ste dali s tem taiko lep vzgled.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
*	V meniški kuti. Iz Odese se P0roča: Ruske ladje, ki so se vrnile 12 Atosa, prinašajo zanimive vesti o tamošnjih ruskih samostanih na »sveti gori«. Te samostane so zasedli ruski mornarji, čeprav so se menihi branili z orožjem v roki. Velik del menihov so odpeljali s svete «ore Atos na Rusko. Tam so se porazgubili po raznih samostanih. Ruski uradi so imeli opravičeno slutnjo, da bi lahko imela policija na Atosu prav dober lov. In res. V prvi vrsti se je Pokazalo, da je bilo med menihi osem pobeglih mornarjev iz oborožene križarice »Knez Potemkin«, katere posadka se je svoj čas uprla, begunce so seveda takoj zaprli. Poleg tega so odkrili med menihi celo vrsto civilnih zločincev, ki so ušli roki pravice in so se skrili na Atosu pod1 meniško kuto. Sedaj bo nastal v ruskih atoških samostanih strog red.
Krogljlca. Star Kitajec Je obljubil svojo nedorastlo hčer mlademu možu. poroka bi morala biti šele čez več let. Medtem je ženin obubožal, nevesta pa je postala velika krasotica. Zato so jo hoteli dati stariši bogatejšemu ženinu. Iskali so ga in ga našli. Pa ne samo* enega. Kar dva. Oba sta bila bogata in visoke rodbine. Predno pa sta se mogla stariša
On: Glejte, kako različne so vaše sreče. Na primer svojo najdem jaz le v gotovih trenotkih, nikdar pa ne v vsem življenju. To so solnčni prameni. ki se ukradejo na skrivaj v naše življenje. In zato gospodična Njutka, ne iščem sreče, temveč romam okoli in vživam trenotke. Včasih presrečen, naravnost divje vesel, diugic v istih okoliščinah kolnem življenje, svet m samega sebe
Tujec: Iz tebe govor?'še vedno nebrzdana mladost, ki še ni odživela prve pomladi. In priznaj mi, nekdai nisj govoril tako, če ne, ne bi vzel dušo, ne bi ji bil solnce in ljubezen.
On: (vstane razburjeno.) Kako se drzneš ti tu o tem govoriti? Kaj tebi rnar gospodična Nada in to, kar ie bilo med nama! In kako sploh veš, da je bilo kaj med nama?
Tujec: (mirno.) Kar vem. vem. In dovolil boš tudi, da govorim tu v pričo nje, ker zahtevam, da ji brezpogojno daš nazaj, oni mir in dušo, ki si ji jo vzel v prvih letih njenega cvetja.
On: (sarkastično.) Tu morda misliš. da se da to vrniti?
Tujec: (mirno.) Se mora.
Nada: Prosim, nehajta, nehajta o temi
(Konec jutri.)
odločiti za enega izmed njiju, ]e prišel prvi hčerkin ženin in je zahteval svojo pravico. Oče ni hotel o tem niti slišati in zato so šli k sodniku. Sodnik, pravi kitajski Salomon, je poslušal celo zadevo, nato pa se je obrnil k nevesti:	»Zaradi tebe,« je
rekel, »si stojijo sedaj trije možje nasproti in v tri rodbine se je zasejal prepir. Bolje bi bilo, če si ne bi izvolila nobenega izmed njih in bi rajši prostovoljno umrla. Mir bi se vrnil v tri rodbine in ne bilo bi ga sovraštva med njimi.« Sodba sodnika na Kitajskem je sveta in preplašena deklica je morala s sodbo soglašati. Sodnik je nato ukazal svojemu slugi, naj prinese posebno krogljico, ki ji bo pripravila gotovo in brezbolestno smrt. »Kdo izmed vas,« je vprašal nato sodnik ženine, »jo bo pokopal?« Revni ženin se je takoj priglasil, bogata dva sta se pa obrnila proč. Tu je rekel sodnik, naj vzame deklica onega revnega ženina, kar se je tudi zgodilo, zakaj krogljica pametnega in modrega sodnika, katero ie deklica med tem povžila, je bila popolnoma neškodljva.
*	Pogreb na videz mrtvih. Pogreb navidez mrtvega se v sedanjih časih kaj redkokdaj primeri, vendar je še veliko slučajev, kar spričujejo vesti in poročila iz vseh kotov sveta. Tako na primer bi morala biti pokopana v Milanu neka mlada gospa. Njeno truplo je ležalo v krsti in pogrebci so ravno prišli, da bi krsto zabili in jo odnesli na pokopališče. Pri krsti je sedel mož umrle gospe in je ves žalosten jokal. Ko je zapazil, da so prišli pogrebci, ki bodo odnesli krsto*z njegovo ženo za vedno, jim je to zabranil skoro z nasiljem. Njegovo početje so smatrali za čin človeka, zmešanega od neizmerne bolesti. Ni trajalo niti četrt ure. ko Je umrla nenadoma odprla oči. Ker se je njen mož nekaj minut upiral pokopati svojo ženo, je bila preprečena ženina smrt. Pokopana bi bila živa.
V	jeseni preteklega leta so odprli v Joungstonu v Ameriki grob mlade deklice, ki je bila nekaj dni pred tem pokopana. Ko so odstranili pokrov krste, se je pričujočim odprla grozna slika, ki je pričala, da je nesrečna deklica umrla le nekaj minut pred tem, ko so jo izkopali. Ustnice je imela od bolesti vse zgrizene, nohti na njenih rokah so krvaveli in v krsti se je poznalo, kako je dekle napelo vse moči, da bi odstranilo pokrov krste. Nekaj podobnega se je pripetilo z gospo znanega rimskega sportsmana grofa Bennicellija. Njen grob so odprli čez deset mesecev po pogrebu. Njeni lasje so bili vsi izpuljeni, njene roke in posamezni deli njenega telesa so bili popolnoma obtolčeni. Revica se je trudila, da bi razbila krsto. Neki francoski pisatelj popisuje nič manj grozen slučaj iz Baltimore. Tri leta po pogrebu je dal soprog neke umrle gospe odpreti grob, v katerem je bila njegova soproga zazidana. Ko so grob odprli, se je sesul na tla okostnjak umrle žene. zavit v platno. To so bile kosti umrle gospe, kateri se ie posrečilo krsto razbiti in ki se je hotela rešiti s tem, da je s kosom lesa tolkla na zid, da bi tako priklicala pomoč. Ni se j'i posrečilo. Nekaj dni je najbrže trpela grozne muke, katerih jo je slednjiič osvobodila smrt.
Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah.
Posebni vlak.
Za letošnjo skupščino si je naša šolska družba izbrala prav primerno naše prijazne Domžale, ki leže sicer blizu Ljubljane, a vendar tudi po njih že iztega nemštvo svoje oblastne roke. Včeraj zjutraj ob pol desetih je šel iz Ljubljane posebni vlak. bila je dolga vrsta voz, polnih skupščinar-jev od vseh strani slovenske zemlje, saj je skupščina tisti dan, ko se marljivi cirilmetodarji zopet snidejo iti pozdravijo. Zato je vladalo v vlaku pravo narodno veselje.
Prvi pozdrav.
Kamniški vlak je počasi lezel pod težo naše narodne misli čez prijazno Posavje. Ko smo dospeli y Trzin. nas je iznenadil prvi pozdrav, bolska in druga mladina nas je pozdravila z glasnimi »živijo« klici. Bila je cela vrsta otrok, ki so z zastavicami in šopki pozdravljali vlak. Pozdrav na kolodvoru v Domžalah.
Na Domžalskem kolodvoru, kjer se pred nekaj leti že skoraj ni smelo klicati živio — je bilo polno narodnega občinstva. Domače gospodične so obsule došle skupščinarje s šopki, domžalska godba je igrala narodno koračnico, Domžalski Sokol je prišel na sprejem gostov na celem kolodvoru je zavladalo naenkrat veliko navdušenje. Došle skupščinarje je pozdravil v imenu podružnice njen Predsednik g. Slokar, ki je rekel: C. M. Družba je kakor mogočno drevo.
ki razprostira svoje veje čez vso slovensko zemljo. Mal list na tem drevesu je tudi naša podružnica. Mlada je še, zato je tem bolj vesela, da si je družba Domžale izbrala za svojo skupščino. Za pozdrav se je v imenu skupščinarjev zahvalil prvomestnik gosp. Senekovič. Nato so stopile pred prvomestnika tri deklice v belih oblekah. Deklica Cilka Adamičeva je izročila prvomestniku šopek in ga pozdravila s tako nežnimi in lepimi besedami, da so bili vsi prisotni ganjeni do solz. G. prvomestnik se je deklicam zahvalil.s toplimi besedami
— na kar so skupščinarji z godbo na čelu odšli čez Domžale pred Sokolski dom.
Pozdrav pred Sokolskim domom.
Pred Sokolskim domom je pozdravil skupščinarje načelnik Sokola br. Petrove. S krepkimi sokolskimi besedami je povdarjal skupen boj sokolstva ob strani C. M. Družbe. Za pozdrav se je zahvalil prvomestnik svet. Senekovič. — Na to so se šli skupščinarji nekoliko okrepčat.
Glavno zborovanje..
Ob pol 12. uri se je začelo v telovadnici »Sokolskega doma« glavno zborovanje. Telovadnica je bila do zadnjega kota polna. Zborovanje je otvoril prvomestnik svetnik Senekovič s pozdravnim govorom, pri katerem je pozdravil nekatere zastopnike župana dr. Tavčarja, posl. Ravniharja in dr. Trillerja ter dva zastopnika Čehov. gosp. Skalo in Skalickega, katerih prvi zastopa »Ustr, Matico Šolsko« v Pragi. Češki gostje so bili pozdravljeni z navdušenim ploskanjem. Na to je prvomestnik pozdravil izmed skupščinarjev prav posebno tri navdušene cirihnetodarje, ki so se udeležili poleg drugih vnetih delavcev za blagor naše družbe, to so: Luka Svetec, ki je prvi po letih in se je udeležil vseh skupščin, gdč. Man-kučeva iz Trsta, ki marljivo dela za »Družbo« in Dimnikova mati. ki se je borila za Družbo že v viharnih ptujskih dneh. Vsi ti pozdravi so bili sprejeti z viharnim ploskanjem. Na to je podal prvomestnik daljši pregled delovanja v zadnjem letu. Ta pregled kaže, da je Družba vestno vršila svojo dolžnost. Dohodki so se razmeroma nekoliko znižali, ker smo v težkem času priskočili na pomoč svojim južnim bratom, ki so bojevali odločilni boj za osvobojenje. To se ie poznalo tudi pri C. M. Družbi za Istro in pri češki Šolski Matici. Klub temu so šle podružnice marljivo na delo in tudi občinstvo je storilo svojo narodno dolžnost. Na koncu govora se je spomnil prvomestnik onih članov, ki so tekom leta umrli.— posebno oa onih dobrotnikov Družbe, ki so se na smrtni postelji spomnili Družbe z volili, oziroma so njih sorodniki o priliki njih smrti položili večji dar — Družbi na oltar. Naštel je precej lepo vrsto imen teh dobrotnikov, katerih spomin se bo v Družbi stalno ohranil. Trije največji dobrotniki preteklega leta so: Fabi-jančič; Košmelj in Babič. Skupščinarji so zaklicali pokojnikom »slava« in se dvignili s sedežev.
Pozdravi.
Na to se je priglasil k besedi Čeh Skala, ki je v krepkih besedah pozdravil skupščino v imenu češke Šolske Matice in je pokazal na avstrijski sistem, ki dela nemške šole po Solunu, Carigradu in v Albaniji
— svojim državljanom pa ne da niti toliko pravic, da bi si mogli doma sami za svoj denar postaviti šole za svojo mladino.
Za njim je pozdravil zborovanje zastopnik češkega učiteljstva gosp. Skalicky. Opozarjal je na razmere na Dunaju kjer je vlada zaprla češko šolo. ki je prava palača — češki otroci pa se morajo sedaj po 5—10 skupaj učiti kje v kakih sobah, po trgovinah itd. Po Češkem vzdržuje vlada neko nemško šolo za pet nemških otrok — na tisoče^ čeških otrok pa je brez šol. Želi Družbi uspeha, ob enem pa tudi izpremembo sistema v Avstriji, da bo konec takim razmeram, da bo država, ki jo tvorijo lastni državljani, sama sebi t. j. državljanom skrbela za šolstvo. Burno ploskanje je pritrjevalo tem besedam.
Na to je pozdravil skupščino cand. iur. Kolar v imenu tržaškega akad. društva »Balkan«, v imenu celjskih akademikov pa iur. A, Radej. Za »Prosveto« in nar. rad. dijaštvo ie pozdravil zborovanje cand. iur. Pekle. Opozarjal je na lansko »Obrambno razstavo«, letos se razstava izpopolnjuje in se prihodnje leto ob priliki skupščine zopet priredi. Priporoča skupščinarjein, da se spominjajo razstave in poskrbe za gradivo, ki ie dokaz našega narodnega boja.
Tajnikovo poročilo.
Tajnik »Družbe« prof. Šlebinger poda na to pregledno tajniško poročilo. Najlepši dogodek pret. leta je otvoritev šole pri Sv. Jakobu v Trstu. To je bil gotovo najlepši spomenik 25letnice Družbinega dela. Začelo se je v Trstu z majhnim števi-
lom. danes je v lJružbinih šolali 1730 učencev. Država plačuje sedaj 15 učiteljskih sil. Otroških vrtcev je v Trstu 8 in so prenapolnjeni. Družba ima sedaj 53 učnih sil. V njenih šolah je 2206 otrok (309 več nego lani) v 20 otroških vrtcih je 1486 otrok. Tako skrbi Družba za 3692 slovenskih otrok. — Podružnice po večini marljivo delujejo. Vseh članov je nad 18.000.
Na Kranjskem se je ustanovilo v zadnjih letih 45 novih podružnic. V zadnjem letu le ena (Zalog - Vevče), ki pa je pokazala izredne uspehe. Na Kranjskem je nad 8000 članov v podružnicah. Slabše je na Štajerskem. Tam je v 95. podružnicah 4800 članov. Na Koroškem je 9 podružnic. Na Goriškem so prlrastle 4 nove marljive podružnice. Kraška vas Gabrovi-ca kaže, kaj se da doseči med našim dobrim ljudstvom. Tam je vsaki peti človek član podružnice. Dve vasi na Goriškem sta dali več članov nego marsikatero gorenjsko mesto. Na Goriškem je sedaj 50 podružnic z 2800 člani. Trst in okolica imata 19 podružnic. V Istri so tri. Primorska in Kranjska imata prvenstvo v delu. Mariborski jubilej pa je kazal, da bo tudi na Štajerskem boljše. Letos je pristopilo 28 novih pokroviteljev, plačalo se je 75 novih obrambnih kamnov. Vseh pokroviteljev je 616.
— Obrambnih kamnov je plačanih 724. Treba bo, da gredo vrli clrilme-todarii vneto na delo za družbo.
Po tajnikovem poročilu se priglasi k besedi gospod Bajt, ki pravi, da bi bilo treba storiti vsa pota, ako se od strani občin delajo Družbi ovire pri zidavi novih šol. Prvomestnik pojasni, da se je to zgodilo, da so pa v Avstriji včasih tudi vsa pota — zaman.
Blagajnikovo poročilo.
Blagajnik notar Hudovernik je podal daljši pregled o »Družbinih dohodkih in izdatkih. Dohodki so razmeroma padli. Računski listki in nar. listki so nesli manj nego lani. Podružnice so marljivo zbirale. Prvenstvo ima moška podružnica v Trstu, ki je sama dala čez 9000 K.^Sploh je Trst sam mnogo prispeval. Štajerska je padla za par tisoč kron. Svoj primanjkljaj je Družba krila iz Karoja Kotnikovega zaklada. Proračun kaže
306.000 K stroškov. Od teh ie kritih
146.000 kron, manjka še 160 tisoč, ki jih bo treba nabrati. Blagajnik vabi vse na delo za Družbo.
Dr. Ravnihar predlaga kot preglednik odbornikom absolutorij. Sprejeto s ploskanjem.
Nasveti.
Gosp. posl. Ferluga svetuje, naj se porabi vsaka prilika v družbi, da se zbira za »Družbo«. Tudi igralci, tarokarji in drugi naj plačajo svoj del.
Gosp. Rebek svetuje, naj se prj vseh računih zahteva narodni kolek. Računi brez narodnega koleka naj se ne likvidirajo. (Z odobravanjem sprejeto.)
Volitve.
Nato so se vršile volitve in sicer z vzklikom. Izvoljena je bila lista, ki se je sestavila v nedeljo na posvetovanju delegatov, kakor smo včeraj poročali.
Veselica.
Zborovanje je bilo ob pol dveh končano, na to so šli skupščinarji na obed v domžalske narodne gostilne
— potem pa se ie vršila veselica na vrtu pri gosp. Kuharju. Bilo je prav veselo in živahno. Ob dveh so se pripeljali gostje iz Kamnika s kamniško »Liro«. Tudi avtomobil je pripeljal od vseh strani mnogo gostov. Kmalu je zavladala vesela zabava, ki je trajala do večera, ko so se skupščinarji odpeljali.
Ob sklepu kličemo tudi mi: Živele naše lepe Domžale in njih narodno ženstvo. Živela naša šolska Družba sv. Cirila in Metoda!
Uubrana.
—	Žrtev klerikalizma. F. Petrič, zastopnik Puntigamske pivovarne, je odpuščen iz službe. Vsakdo se še dobro spominja tega klerikalnega moža za časa volitev po Dolenjskem. Koliko se je on pehal in trudil naokrog za klerikalno stranko. Vozila sta se z Lončaričem v deželnem avtomobilu ter neumorno agitirala dan in noč za klerikalce. Pri tem je pa Petrič svojo službo zanemarjal. In ta služba ni bila malenkostna. Kajti v poletju je zaslužil mesečno na 2000 K. Imel je namreč od vsakega četrt hektolitra prodanega piva 50 v in pri tako veliki razprodaji piva ie potem lahko tak lep zaslužek. Njemu so pa bili klerikalci več, kakor pa služba. Vzrok tega. da je mož odpuščen, je bil ta: Petrič je takim ljudem veliko kreditiral, ki niso nič imeli. Puntigamska pivovarna ie Pa pri njih veliko izgubila. Sedaj smo pa radovedni, ako ga bodo vzeli klerikalci v svojo službo. Klerikalci imajo
namreč svojo pivovarno v Feld-kirchnu na Koroškem. Tam so iz Francoskega pregnani menihi ustanovili s svojim kapitalom pivovarno Sv. Antona. Ako so torej klerikalci pravični, ga lahko takoj sprejmejo v tisto službo. Ker možje le zaradi njih prišel ob kruh.
— »Slovenec« in Oražmovo ze* lje. »Slovenec« je začel sedaj na vso moč priporočati to zelje. Samo tega nam pa častiti »Slovenec« ne pove, kdo da spravlja tisto zelje v sodce? Ali ga sam Joža Oražem spravlja, ali pa mu mogoče pri tem delu tudi kaj papež pomaga? Sedaj pa le po njem! Kdor poje eno porcijo tega zelja. deležnega papeževega žectna, ima 100 dni odpustka. Ako je s tem zeljem eno Podobnikovo klobaso, tedaj je 300 dni odpustka. Sodec 100 kilogramov tega zelia in 1<> kilogramov Podobnikovih klobas, tedaj je 100 let odpustka. Predprodaialci Oražmovega zelja in Podobnikovih klobas, tem je pa podeljen odpustek kar za 1000 let. Tisti kristjani, ki bodo to uživali, imeli bodo že na tem svetu mala nebesa. Po smrti pa celo yelika. Naposled ako k tei pojedini pristavimo še en Štefan Smoletovega »ta grenkega« imamo kar celo »vohcet« brez godca. Ali tudi ta ni daleč. Zakaj tamburaš Knoll ie takoj povsod zraven kjer ga treba ni. Da, da, vse je na katolišk' podlagi’
— Napredno politično gospodarsko In Izobraževalno društvo ?a Moste ima danes svojo scio pri Joškotu na Selu:
— »Ilirija« (rez.): Croatia (Zagreb) 3:3. Včeraj smo mogli r»o rfalj-šetn času pozdraviti na našem igrišču zopet goste iz Zagreba. »Croa-tia« je mlado društvo, ki pa razpolaga s precei čilim moštvom. Naravno je. da so imeli crnstie precej upa na zmago, vkljub temu pa ie ostal izid neodločen. Naše drugo moštvo se ie izkazalo. Pisalo se le o njem že več laskavih besedi, kar tudi zasluži. Vztrajnost v polju, odločnosi v napadu, nepopustljivost v obrambi — vse to vodi do uspeha. Pri Hrvatih je obramba izborno delovala, posebno levi beg. Igra je bila cel čas živahna in napeta. Ko so Hrvatje šli nekoliko predaleč v svojem napadanju (ostrost ie . uri zagrebških društvih precej domača lastnost) je občinstvo z žvižgi kazalo, da ne mara take tekme. Tako se je igra končala s 3:3.
— Nedeljski Izlet Slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Kamnik se le izvrstno obnesel. Ginljiv je bil obisk groba pesnika A. Medveda, nad vse izboren popoldanski koncert. Vrli pevci in pevke »Ljubljanskega Zvona« so morali več točk ponavljati. Uspeh presenetljiv, navdušenje mnogobroj-nih poslušalcev velikansko.
— Bogatini odjedalo revnejšim slojem kruh. Ako se dandanes obrnemo kamorkoli naokrog, povsod vidimo, da ie to resnica. Tukaj samo nek slučaj. Bogatega T. Lukmanna hčerka Irma Lukmann je tudi učiteljica. Ona poučuje v šoli na Vrtači. Ali je tei učiteljici potrebno, da si na ta način kruh služi? S tem pa odjeda kruh kaki v resnici potrebni osebi Tudi en sin tega Lukmanna ie inženir pri deželni vladi. Ali ie tudi temu potreba si kruha iskati po službah? Ko je vendar mnogo v resnici potrebnih ljudi! Takih, ki se samo od službe živijo. T. Lukmann, oče gori imenovanih, je pa kapitalist, kateri ie prav dobro denarno podkovan. Še celo med odličnimi Nemci je splošna nevolia zaradi take iakomuosti. In takih slučajev je pri nas na stotine in stotine. Nimamo pa nobenega človeka. da bi se tem razmeram vendar že enkrat zoperstavil.
—»Zaročenci«. Ta sijajni fihn se predvaja še danes in jutri. Naj nihče ne zamudi si ogledati ta umotvor. Popraševanje za prostore Je veliko in se priporoča vstopnice poprej kupiti. Jutri senzacijska Nor-disk veseloigra »Pompadour«. V soboto »Kdo je storilec«. Kriminalni roman v 4 dejanjih.
Atentat na Završnico.
Znano je. da je c. kr. poljedelsko ministrstvo ustavilo dela pri klerikalni deževni električni centrali na Završnici in sicer kakor poroča »Slovenec« vsled hujskanja slovenskih liberalcev. Ke* se pa kranjski deželni odbor, zavedajoč se svoje moči. ne ukloni tej zapovedi in klerikalci še vedno nekaj brkljajo na Završnici. so — kakor piše sobotni »Slovenec« — liberalci po vzorcu svojih portugalskih bratcev zasnovali uprav peklenski anarhistični načrt. kako bi uničili elektrarno na Završnici in z njo vred vso klerikalno stranko. Hvala bogu. da se jim načrt ni popolnoma posrečil! Na Zavr-, šnici so namreč postavili klerikalci tudi eno barako za shrambo lopat in krampov. Tudi so napravili nekako vzpenjačo za spravljanje kamna s hriba v dolino. Ta vzpenjača ~f
.čudež klerikalne tehnike — ie bila tako umetalno narejena, da ie s kamenjem obložen voziček, ki je tekel s hriba navzdol, obenem vlekel na vrvi navezan prazen voziček navzgor. Kakor je poročal sobotni Slove-jnec«. so liberalci izvršili na ti važni deželni napravi atentat in so zažgali barako, ki je — ker je bila lesena — tudi skoro popolnoma pogorela: tudi so narezali vrv. na kateri je bil navezan voziček, vsled česar se je vrv utrgala in bi bil. voziček vsakega, na kogar bi bil padci, gotovo ubil. 2e sobotni »Slovenec« ve povedati, da so to nečuveno hudodelstvo zakrivili liberalci. Mi pa v tej zadevi vemo še več in povemo »Slovencu« na uho sledeče: Izvrševalni odbor libe-ravlne stranke je nedavno v tajni nočni seji. spoznavši. da je vsa moč klerikalcev obešena na tistem štriku in vsa njihova veljava spravljena v tisti baraki, soglasno odobril ta hudičev načrt in je tudi vse potrebno ukreni! za njega takojšnjo izvršitev. Dognano je. da se ie dr. Triller oni večer pripeljal na Žerovnico in ie v kritičnem času v mraku sumljivo stikal okoli omenjene barake. Tudi se ie posrečilo dognati, da je imel seboj žepni nožič in Ciril-Metodvve vžigalice. Hudo zapleten v to afero pa je tudi dr. Tavčar. Gre za to. da le tudi on osebno pomagal pri izvršitvi atentata! Vso zadevo imajo že žan-'darji v rokah. Krivci ne uidejo zasluženi ostri kazni. dr. Tavčar in dr. Triller bosta pa obešena! — Več bo o tel stvari poročal »Slovenec«, ve-soHno glasilo vseh eselesov in mi pristavljamo le še to: Vse je minljivo na svetu, tudi štriki in barake, samo oslarije, ki jih izkuha »Slovenec«. so neminljive.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poroči!a.
Boji ob srbsko-albanski meii.
Na srbsko . albanski meji so se Vršili te dni resni boi! med srbskimi četami in arnavtskiml razbojniki, ki *o podpihovati! od zunaj ln napadajo srbsko ozemlje. Seveda so bili ar-navtski razbojniki tepeni, ker srbska armada, ki je bila kos turški in bolgarski armadi, bo vedno kos tudi ar-navtskim razbojnikom, ali ti napadi rodijo lahko dalekosežne posledice, ker Srbija jih ne bo trpela in njena armada se ne bo omejevala na odbijanje arnavtskih čet od srbske meje, temveč bo vdrla na samo ozemlje novopečene arnavtske »države«.
Resnost Položaja je razvidna iz naših brzojavk, ki jih priobčujemo v naslednjem:
BOJI Z ARNAVTSKIM1 ROPARJI.
Belgrad, 8. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) O najnovejših napadih arnavtskih roparskih čet javljajo iz Djakovice, da so bili Arnavti popolnoma poraženi ln so se umaknili daleč v notranjost Albanije, medpotoma so pa požgali več ivasl.
Srbi so preganjali arnavtske roparje do same albanske meje. Vznemirjenost obmejnega prebivalstva se je zmanjšala, ko je izprevidelo, da jma v srbski armadi dobrega in sigurnega zaščitnika. Arnavtski plemenski glavar Bajram Čur, ki je imel priti napadalcem na pomoč, se je v zadnjem hipu premislil in se umaknil.
ARNAVTI MORIJO IZ ZASEDE.
BeJgrad, 8. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dneou«.) Zadnje dni so zakrivili Arnavti več zločinov. Pred desetimi dnevi je izgini! tajnik Gorožupske občine Kojovič. Pred štirimi dnevi sta dva katoliška Ar-navta ubila med Djakovico in Prizrenom srbskega političttega uradnika Stefanoviča, ki je bil povabljen na kosilo v arnavtsko hišo, ali ko je prihajal v hišo. ie bil ubit. potem so pa vsi katoliški Arnavti zbežali iz vasi.
Preiskava je dognala, da so taki zločini dogovorjeni in sistematični. Zapaža se. da katoliško arnavtsko prebivalstvo ni v zadostni meri raz-oroženo. nosebno ne v krajih, ki jih drži zasedene črnogorsko vojaštvo.
ENERGIČNI KORAKI SRBSKE
VLADE PROTI ARNAVTOM.
Belgrad, 8. septembra. (Izvirno nrzojavno poročilo »Dnevu«.) Radi
arnavtskih napadov vloži srbska vlada1 protest pri velikih silah in ako vseeno ne nastane mir bo primorana prekoračiti srbska arnada albansko mejo in kaznovati zločince.
Proti albanski meji bo morala Srbija poumožiti število vojaštva in orožništva.
DRINOPOLJSKI VIJALET PROGLASIL NEODVISNOST.
Carigrad, 9. septembra. Mohamedansko prebivalstvo iz Gomil-džtnskega okraja je proklamiralo neodvisnost in postavilo provizorično vlado.
Carigrad. 9. .septembra. Prokla-macJJa neodvisnosti se razteza čez celi Drinopoljski vilajet. Šef provizorične vlade se le podal v Drinopo-Ije, kjer ie francoskemu konzulu izjavil. da se bo prebivalstvo borilo do skrajnosti proti bolgarskem gospod-stvu.
Carigrad, 9. septembra. Prebivalstvo iz Gumeldžine, Dedeagača, Ksanti Kirdžali, Košitavak. je pro-klamirala neodvisnost in sporočilo svoj sklep listom, vladi in poslanikom z utemeljevanjem, da jih je k temu navedlo poraba mošej za cerkve, nasilno spreobračanje mohame-danov; posiljevanje žena in deklic; grozovitosti Bolgarov. Izjavilo je. da se bo skupno z Grki borilo za svobodo in neodvisnost, da ne pridejo pod Bolgare. Nazadnje izražajo upanje, da jih porta ne zapusti.
TUDI NA DALJNEM VZHODU KONFLIKT.
Tokio, 9. septembra. Kljub policijski prepovedi se vršeče javno zborovanje je pozvalo vlado, da tako! mobilizira vsled dogodkov v Nankingu.
Tokio, 9. septembra. Japonska vlada Je sklenila odposlati dve vojni ladil v kitajsko vodovje.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda B vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih ofilasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Zahvala.
»Prvi češki« splošni delniški družbi za zavarovanja na življenje« v Pragi.
Tem potom Vam izražam svojo živo hvaležnost, da ste mi tako hitro in sploh brez najmanjšega zadržka izplačali celih 10.000 K zavarovane vsote, po smrti mojega pokojnega soproga g. Josipa Vatovca, ki je bil pri Vas zavarovan na živlienie. Izražam, Vam to svojo hvaležnost tem raje. ker ni bil pokojnik zavarovan pri Vas., ko samo šele dve leti in pol.
Zagotavljam Vas. da bom prav rada priporočala Vaš človekoljubni zavod povsod, kjerkoli mi bo dana kaka prilika.
Trst. dne 1 septembra 1913.
IVANA VATOVEC. 1. r.
Spretna šivilja želi službe pri bojši šivilji izven Ljubljane. Ponudbe »Šivilja«, »Prva anončna pisarna«.
  822—3
Dijaki ali dijakinje se sprejemajo na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. Poizve se: Stari trg štev. 22, II. nadstr. ^	795—2
Gospod išče v Sp. Šiški hrano in stanovanje, evetualno samo hrano. Ponudbe pod »Sp. Šiška«. »Prva anončna pisarna«.	812—2
Majhno sobico se išče za takoj za eno osebo v Ljubljani ali v bližini. Pojasnila s« blagovolijo oddati v «Prvi anončni pisarni«.
Carlo Marcuzzi
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica klrurgičnih instrumentov, ortope-dičnih aparatov, prs, umetnih rok In nog, trebušnih, Športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine.
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
Laška kuhinja
■v
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco,
I Dr. ln Ji! f
m	Kt3|
i i zopet ordinira. S
■	H
■■BRHHHBHHIUI
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla v 29. letu svoje starosti
Mici Podkrajšek roj. Kastelic
inženirjeva soproga.
Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, dne 9. septembra ob 4. uri popoludne iz mrtvašnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 8. septembra 1913.
Žalujoča rodbina Kastelic.
si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
Sr „Pri Škofu* IS
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu“.
Žganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v silici Scafa Kelvedere St. 1
(prihod iz ulice Miramar).
P.iporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cc-nj. občinstvu.
MHiiMMMBSiffHM
Mmm
Kranj, Glavni mesto lekansa
dopolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, trg 119, Novo-Kergnian, Ko-
čevje, Glavni trg 79
Ravnokar so dospeli najnovejši jesenski in zimski |
»r pariški modeli
damskih kostumov in paletojev, kateri se ne bodo razstavili v izložbi ter se samo na izrecno zahtevo pokažejo odjemalcem.
Nadalje priporočam največjo izbiro paletojev in kostumov za dame in deklice, oblek in površnikov za gospode in dečke ter šolsko mladino. Dalje pelerin in otročjih oblek
po priznano nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
v
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
M IMIMI IIi Ml« Hillim     Milili IMII lllimil if	M
J Oitajte v Vašo lastno korist! j
I
I
I
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži
ker Ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 4000.000, 400.000, 200.000, 200.000 in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker jc tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega /obroka izključno igralno pravico.
Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. okt. 1913.
1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron.
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
II
I
f
I
3 j v Ljubljani, Židovska ulica I 3
a
u
cd
j*
cn > O •O
>N
ir ProiSafa
radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice.
Modni salon
: Žalni klobuki vedno v zalogi. :
N<
SI
o
<
C/5
P
O
v Ljubljani, Židovska ulica
VSE
mm
m
a
m
m
m
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih ®
vpeljane
šolske knjige j
so v predpisani izdaji vedno in v veliki izberi
v knjigami in trgovini z muzikalijami |j
Kleinmayer & Bamberg
LJUBLJANA,
::	Kongresni	trg	štev.	2	za dobiti. :: 1*
Seznami šolskih knjig se oddajajo zastonj.
m
m
m
m
m
m
m
| Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-I novrstnejšili kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, | ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — izplačane &:• «r ITJi A ££ Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše. Odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. W .atPiSL države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna banka v Pragi.	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
I Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani £igar Šni mlastni Gosposki ulici št. 12.	Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi popoji. — Zahtevajte prospekle