URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

LISTO XV., ŠTEV. 3C LJUBLJANA, NEDELJA, 26. DECEMBBA 1954 Cena 10 Cd SLOVENSKI izdaja časoptsno-založnISko podjetje SZDL >NaS tisk. — Di­ rektor: Rudi Janhuba - Odgovorni urednik: Sergej VoSnjak — Tiska tiskarna .Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljublja­ na, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5<1L, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-696, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 20 — Tekoči račun Narodne banke 60I-.T.-163 — Me­ sečna naročnina 2M din Move uredbe in odločbe zveznega izvršnega sveta Državni uslužbenci bodo dobili novoletne nagrade v višini 60% rednih mesečnih prejemkov — Sprejeta je uredba o začasnih dodatkih za upokojence — Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov v okrajih Koper in Buje ter načrt za­ kona o volitvah poslancev v Zvezno ljudsko skupščino s področja okrajev Koper in Buje BEOGRAD, 25. dec. Zvez ni izvršni svet je na včerajšnji seji pod predsedstvom Sveto zarja Vukmanoviča-Tempa spre­ jel več zakonskih načrtov in gospodarskih uredb ter uredb s področja socialnega zavaro vanja. Poleg tega je predložil za ratifikacijo nekatere med narodne sporazume. Zvezni izvršni svet je sprejel sklep o dodelitvi novoletnih nagrad uslužbencem zveznih ustanov in to v višini 6C8/» red­ nih mesečnih prejemkov. Na­ grade tistim uslužbencem, ki so vse leto opravljali nadurno delo v zvezi z družbenim planom in zakonskimi predpisi, pa bodo lahko doseglo tudi 100% rednih mesečnih prejemkov. Katerim zveznim ustanovam in katerim uslužbencem bodo dane nagrade v višini 100% rednih mesečnih prejemkov, bo določila posebna ' omisija zveznega izvršnega sveta. Pričakujejo, da bodo re­ publiški izvršni sveti in ljudski odbori sprejeli podobno sklepe. Uredba o izplačevanju začas­ nih dodatkov upokojencem, ki io je sprejel zvezni izvršni svet, omogoča, da se položaj upoko- ncev, ki prejemajo minimalno pokojnino, izboljša še pred izde­ lavo novega zakona o pokojni­ nah. Po tej uredbi bodo upoko­ jenci, ki imajo do 20 let službe, prejeli skupno z dodatkom naj­ manj 5000 din, upokojenci, ki imajo nad 20 let službe pa skup­ no z dodatkom najmanj 5300 din. Smisel začasnih dodatkov je v tem, da se poveča pokojnina najnižjih kategorij upokojencev, da pa se hkrati ne prejudicira končna rešitev njihovih pokoj­ nin, k: bo določena šele z no­ vim zakonom o pokojninah. Vi­ šina dodatka je odvisna od raz­ like med 5000 din oz. 5300 din in sedanjo pokojnino. Upoko­ jenci, ki plačujejo na enega člana svoje družine nad 1500 din osnovnega davka na dohodek in upokojenci, katerih skupni do­ hodek je večji od 4000 din na enega člana družine, nimajo pravice na začasni dodatek. Tudi družinski upokojenci bodo dobivali dodatek. Skupna višina družinskih pokojnin z začasnim dodatkom pa ne sme znašati več kot 4400 din. Začasni do­ datek bo izplačan za 3 mesece nazaj od dneva, ko bo upokoje­ nec vložil zahtevo po dodatku. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpi­ sov v okrajih Koper in Buje je izdelana s predpostavko, da je potrebno posebej urediti samo izvajanja tistih zveznih predpi­ sov, v pogledu katerih obstoja potreba, da se določi postopen prehod za njihovo popolno iz­ vajanje ali pa pri katerih se pojavlja potreba po posebni ureditvi zaradi specifičnosti po­ gojev na področju, na katerega je razširjena civilna uprava FLRJ. V pogledu izvajanja osta­ lih predpisov pa se predvideva njihovo izvajanje v celoti. Po­ trebno je poudariti, da uredba v cilju ohranitve življenjskega standarda v teh dveh okrajih predvideva, da bodo plače de­ lavcev in uslužbencev ostale na dosedanjem nivoju. V veljavi bodo ostale tudi odločbe o služ­ benih nazivih in razdelitvi v plačilne razrede, kakor tudi od­ ločbe o posebnih dodatkih za upokojence in invalide. Načrt zakona o volitvah ljud­ skih poslancev v zvezno ljudsko skupščino na področju admini­ strativnih okrajev Koper in Buje predvideva, da neodvisno od zakonskih pogojev za formi­ ranje volilnih okrajev in dolo­ čenih norm za izvolitev poslan­ cev v zvezni zbor, izvoli vsak okraj po enega poslanca v zve­ zni zbor zvezne ljudske skup­ ščine. To pa velja samo za izvo­ litev poslancev v zvezno ljudsko skupščino sedanjega sklicanja. Na isti način se predvideva tudi, da bosta imela oba okraja po enega predstavnika v zboru proizvajalcev zvezne ljudske skupščine. Načrt zakona o likvidaciji obveznosti, ki izvirajo iz poso­ jila federacije na temelju zve­ znega družbenega plana za le­ tošnje leto, predvideva, da bodo vse gospodarske organiza­ cije, ki so iz svojih sredstev za samostojno razpolaganje plačale posojilo federaciji za potrebe splošnega investicijskega skla­ da, dobile na svoje ime obvez­ nice, na katere bodo od 1. julija t. 1. dobivale 3% obresti. Poso­ jilo bo amortizirano v 10 letih z njegovim odplačilom in odpla­ čilom obresti pa se bo pričelo 1. julija leta 1956. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uredbo o razdelitvi skup­ nega dohodka gospodarskih or­ ganizacij in uredbo o plačah delavcev in uslužbencev gospo­ darskih organizacij. O obeh uredbah je naša javnost že ob­ veščena. Prva je spremenjena le v toliko, da se obresti na kre- Osnovana je zvezna komisija za problemekomun Brez soglasja zvezne komisije ne bo potrjen noben statut ljudskih odborov Beograd, 25. dec. V soglasju s predsed. zvezne ljudske skup­ ščine in s predsedniki skup­ ščinskih odborov je zvezni iz­ vršni svet osnoval komisijo za probleme komunalne graditve z Edvardom Kardeljem na če­ lu. V komisiji sta člana zvez­ nega izvršnega sveta Mijalko Todorovič in Veljko Zekovič. ljudski poslanci Milentije Po­ povič, Miloš Minič, Maks Šnu- derl, Jerko Radmilovič, Vla­ dimir Simič, Djurica Jojkič, Slobodan Penezič, Ivan Suna- rič, Petar Reljič, Norbert Ve­ ber, Lidija Šentjurc, Zvonko Brkič, Vidoje Smilevski in se­ kretar sekretariata za zakono­ dajo In organizacijo pri zvez­ nem izvršnem svetu Leo Ger- škovič, ki je obenem sekretar komisije. Naloga te komisije je, da kot organ zvezne ljudske skupšči­ ne in izvršnega sveta prouču­ je in spremlja ustanavljanje komun ter podaja o tem svo­ je predloge. Komisija bo po­ leg tega sodelovala z republi­ škimi komisijami, ki imajo nalogo, da preučujejo posa­ mezne statute ljudskih odbo­ rov, v katerih bodo prešli na ustanavljanje komun. Brez soglasja zvezne komisije ne bo mogel biti potrjen noben sta­ tut. To soglasje se bo zahte­ valo, dokler ne bo komunalni sistem tako izpopolnjen, da to ne bo več potrebno. Komisija bo prav tako proučevala pro­ bleme, ki bi jih morala v zvezi s komunalno graditvijo reše­ vati ljudska skupščina po za­ konodajni poti. Komisija bo od časa do časa sklicevala se­ stanke predsednikov in sekre­ tarjev vseh republiških komi­ sij, na katerih bodo razprav­ ljali o problemih ustanavlja­ nja komun O svojem delu bo komisija obenem obveščala tudi člane zveznega izvršnega sveta in predsednike skupščinskih od­ borov. da bi se mogle posa­ mezne zadeve obravnavati so­ glasno. Da bi mogla delati bolj ne­ posredno, je komisija že se­ stavila tri podkomisije in sicer ga statute okrajev, za statuie občin in za teritorialne izpre- membe. Podkomisija za teri­ torialne izpremembe ne bo razpravljala samo o konkret­ nih predlogih za teritorialne izpremembe, temveč tudi o do­ ločenih načelnih vprašanjih, n. pr. o krajevnih ljudskih od­ borih, o občinah v okvira me­ sta in teritorialnih zadevah, ki še niso do konca urejene in- ki so v zvezi s problemom usta­ navljanja komun. Namerava­ no je tudi, da podkomisije ustanavljajo skupna telesa za obravnavanje vprašanj, ki se pojavljajo v delu, kakor bi na primer moglo biti vprašanje odnosov med komuno in pod­ jetji. Komisija je imela pred ne­ kaj dnevi prvo sejo, na kateri je določila metode in načela svojega dela. Razen tega je bil predvčerajšnjim tudi sestanek s predsedniki republiških ko­ misij, na katerem so se dogo­ vorili o nadaljnjem delu. Kakor je iz navedenega raz­ vidno, je problem izpopolnit­ ve komunalne ureditve prešel iz splošnega razpravljanja na konkretno državno-organiza- cijsko delo. Ustanovitev komisije za proučevanje komunalne gra­ ditve pomeni, kakor poudar­ jajo, uresničenje zamisli o ustanavljanju skupnih komi­ sij ljudske skupščine in izvrš­ nega sveta. Pojavila se je namreč potreba, da se za na­ čelna vprašanja naše družbe­ ne in državne graditve osnuje še nekaj mešanih komisij za proučevanje drugih problemov družbene in državne graditve Tako se more pričakovati osnovanie več komisij za pro­ bleme nadaljnje izpopolnitve našega gospodarskega sistema n. pr. za zadeve kreditnega si­ stema, za razdeljevanje druž­ benega dohodka, za davčni si­ stem ter za odnose med skup­ nostjo in gospodarstvom. Ko­ misije bi ne spremljale samo kako se razvija naš gospodar­ ski sistem, temveč bi tudi proučevale gospodarske siste­ me v drugih državah. Take komisije se morejo pričakovati tudi na drugih področjih na­ šega življenja, na primer za proučevanje pokojninskega si­ stema, invalidskega zavarova­ nja itd. S tem načinom dela se ne bi zmanjšale funkcije zvezne­ ga izvršnega sveta, temveč bi se samo znebil nekaterih funkcij, ki dejansko niso iz­ vršilne. Zvezna komisija za plače v gospodarstvu Beograd, 25. dec. (Tanjug). Po sklepu zveznega izvršn ega sveta je bil koordinacijski od­ bor pooblaščen, da ustanovi zvezno kom isijo za plače de­ la vcev in nam eščencev v go­ spodarstvu. T a kom isija bo predstavljala državni organ za poslovanje, ki se nanaša na plače v gospodarstvu. Po uredbi o plačah, ki je bila včeraj sprejeta, se bo ustanovilo tudi stalne okrajne in republiške kom isije. V te kom isije bodo obvezno v k lju ­ čeni tudi predstavniki sindi­ kato v in zbornic. S seje odbora za socialno politiko in ljudsko zdravje Beograd, 25. dec. Odbor za socialno politiko in ljudsko zdrav­ je pri zveznem izvršnem svetu je danes razpravljal o načrtu tez o pokojninskem zavarovanju in in­ validskih organizacijah ter o pr­ vem načrtu zakona o delovnih odnosih v gospodarstvu Odbor je sklenil, naj se ti načrti ne obrav­ navajo posebej, temveč pošljejo v proučitev skupnim komisijam, v katerih bodo člani odbora za socialno politiko in ljudsko zdrav­ je pri zveznem izvršnem svetu, odbora za socialno politiko in ljudsko zdravje ter odbora za socialno zavarovanje in ljudsko zdravje pri zvezni ljudski skup­ ščini. Odbor ie odobril navodilo o kontroli nad zdravili in zdravil­ nimi sestavinami,, pravilnik o or­ ganizaciji in izvajanju zdravstve­ ne zaščite na civilnih letališčih pravilnik o indikacijah za zdrav­ ljenje v naravnih zdraviliščih, pravilnik o zobotehnični pomoči in navodilo o sredstvih za vod­ stvo evidence zdravstvenega zava­ rovanja, zdravstveni legitimaciji in kartoteki. Odbor je odobril tu­ di nekaj konvencij in priporočil mednarodne organizacije dela. dite za obratna sredstva 8e vna­ prej računajo v materialne stro­ ške in da so dodani predpdsi o razdelitvi skupnega dohodka gradbenih podjetij in skupnega dohodka gospodarskih organiza­ cij, ki Imajo obrate in poslovne enote. Uredba o dopolnitvi uredbe o kreditih za obratna sredstva in drugih kratkoročnih kreditih, predvideva dosedanji sistem raz­ delitve stalnih kreditov tudi* v prihodnjem letn oz. do novih predpisov o kreditiranju. Na ta način bodo gospodarske organi­ zacije lahko dobii« od banke stalna obratna sredstva za prvo tromesečje prihodnjega leta In si tako zagotovile redno delo. Uredba o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1954 vsebuje podrobne predpise o sestavljanju, odobravanju in pregledovanju zaključnih raču­ nov. Predpisi o sestavljanju in odobravanju zaključnih računov so v bistvu isti, kot so bili pri izdelavi zaključnih računov za leto 1953. Vneseni so samo neki novi predpisi, da bi se omogo­ čilo pravilnejše sestavljanje za­ ključnih računov. Zvezni Izvršni svet Je nada­ lje sprejel odločbo o spremem­ bah stopenj amortizacije osnov­ nih sredstev v gradbeništvu, transportu itd. in novo tarifo davka na promet, ki je zasno­ vana na predlogu družbenega plana za leto 1955. Na podlagi spremenjenih stopenj bo davek na promet v prihodnjem letu dosegel vsoto 176.106 milijonov dinarjev, od česar odpade na blago, namenjeno za izvoz, okoli 27.000 milijonov dih. Tu ni vra­ čunan republiški davek na pro­ met in davek, ki ga lahko pred­ pišejo okrajni in mestni ljudski odbori na proizvode in usluge privatnih oseb. V primeri z le­ tošnjim letom se bo davek na proizvode v nekaterih industrij­ skih vejah povečal, v drugih pa zmanjšal. Odobreno Je formiranje jugo­ slovansko - brazilske trgovinske zbornice, pristojnost komisije za priznavanje vrst semen pa je prenešena na Zvezo kmetij­ skih zbornic FLRJ. Centralni zavod za selekcijo živine je prav tako postal ustanova Zveze kmetijskih zbornic FLRJ. Na ta način je Zvezi kmetijskih zbor­ nic FLRJ dana določena sploš­ na družbena funkcija. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uredbo o izvajanju zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev in predložil ratifikacijo nekaterih mednarodnih sporazumov, kot sporazuma med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo o ureditvi Ju­ goslovanskih plačilnih obvezno­ sti z dne 16. julija t. 1., drugi dopolnilni sporazum o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo z dne 26. ju­ nija t. 1., trgovinski In plačilni sporazum med Jugoslavijo in Izraelom z dne 23. junija t. 1. ter protokol o blagovni izme­ njavi med Jugoslavijo in Tur­ čijo z dne 10. aprila t. L M. P. Srečanje starega s novim v Indiji Tito med himalajskimi gorjanci Predsednik republike Je včeraj obiskal naj­ severnejše indijske vasi v bližini indijsko- tibetanske meje — V vasi Teog je Tito z domačini plesal svatbeno kolo — Danes odhaja iz Simle v Čandigar, prestolnico Pendžaba Simla, 25. decembra. (Tanjug). Predsednik Tito je pre­ bil danes skoraj ves dan v neposrednih stikih s prebi­ valci najbolj severnih krajev indijske države Himačal Pradeš. Prisrčno sprejet v vseh vaseh, se je Tito pogo­ varjal z indijskimi kmeti, delavci in meščani, zanimal se je za njhovo delo in probleme, bil navzoč na veliki prireditvi narodnih plesov in glasbe ter plesal z njimi svatbeno kolo himalajskih gorjancev. Tito je bil globoko prevzet ob prisrčnem sprejemu v vseh teh krajih Indije in naporih, ki jih dajejo indijski ljudje za dvig svoje države. Sinoči je izjavil, da mu šele sedaj postaja jasno, kako sta si Jugoslavija in Indija pa svojem notranjem razvoju blizu. »Prišli smo v to deželo, o ka­ teri smo že nekaj'vedeli iz pri­ povedovanja ljudi, ki so bili tu, iz knjig in poteka indijskega boja za neodvisnost. Toda šele sedaj, ko smo tn, lahko v pol­ nem smisln razumemo, kaj se danes dogaja v tej deželi. Vi­ deli smo, da je to prav tisto, kar se dogaja tudi pri nas v Jugo­ slaviji. Kot v naši državi se hoče ljndstvo tudi tn z največ­ jim navdušenjem in velikanskim trudom dvigniti iz zaostalosti, v kateri ni po svoji krivdi, hoče si ustvariti enotnost, monolitno celoto, z drugimi besedami, ne­ odvisno in močno državo.« Te besede je bil predsednik Tito izrekel sinoči, odgovarjajoč na zdravico guvernerja države Hi­ mačal Pradeš, s katerim se je danes odpeljal v avtomobilu v severne kraje te indijske države. Pot od Simle do vasi Teog, kakih 112 milj od indijsko-tibet- ske meje, vodi po novi avto­ mobilski cesti, ki jo je lani zgradila s prostovoljnim delom indijska mladina. Z obeh stra­ ni ceste čez prelaze in številne ovinke se odpira veličasten po­ gled na večno zasneženo Hima­ lajo. V vseh vaseh, kjer se je vozil predsednik Tito v avto­ mobilu, je množica vaškega pre­ bivalstva, hribovcev, žensk in šolarjev pozdravljala Tita z vz­ kliki, zastavami in godbo. Ni bilo vasi, kjer ne bi stal vsaj en slavolok, okrašen s cvetjem in zelenjem. Na mnogih je bilo z neveščo roko napisano v srbo­ hrvaščini »Živel Tito!« Dobro­ došel predsednik prijateljske Jugoslavije!« Tito je večkrat stopil iz avto­ mobila in šel peš skozi gost. špa­ lir ljudi, ki so ga obsipali s cvetjem in venci. Solarji so se povsod stiskali okrog njega, ga ljubeznivo in vprašujoče pogle­ dovali ter prosili za avtogram. V vasi Teog, ki leži kakih 2500 metrov nad morjem, so Tita ve­ ličastno sprejeli. Tisoči gorjan­ cev so prišli iz bližnjih pa tudi najbolj oddaljenih vasi, prav iz indijsko-tibetske meje, da bi pozdravili jugoslovanskega pred­ sednika. Na glavnem trgu je Ti­ ta pozdravil predsednik občine. Ko je izročil njemu osebno in vsem članom spremstva zelo okusne himalajske kape in vol­ nene šale, je prosil predsednika, da bi si ogledal narodne plese in poslušal glasbo teh krajev.. Drug za drugim so se vrstili plesi Hindusev in Tibetancev - indijskih gorjancev in razlegala se je njihova borbena in zabav­ na glasba. Ko so kmetje Teoga začeli plesati domač ples, ki je nenavadno podoben makedon­ skemu »Teškoto«, se je Tito pri­ družil plesalcem, stopil v kolo in plesal z njimi. Popoldne je predsednik Tito obiskal in si ogledal veliko kmetijsko šolo v vasi Kandba, kjer je guverner države Hima­ čal Pradeš priredil kosilo na čast jugoslovanskim gostom. Ko­ sila so se udeležili vsi člani ju­ goslovanske delegacije, od Indij­ ke strani pa guvernerja države Himačal Pradeš in Pendžab ter vsi člani vlad obeh držav. Pozno popoldne se je predsed­ nik Tito vrnil v Simlo, kjer sl je nocoj ogledal umetno drsanje na ledu. Predsednik Tito bo jutri zapu­ stil Simlo, prestolnico Himačal Pradeša, in odpotoval v mesto Čandigar, prestolnico Pendžaba, odkoder bo po krajšem postan­ ku nadaljeval pot v mesto Gva- lior, prestolnico indijske države Madija Barat. Predsednik Tito bo s tem kon­ čal prvi del svojega potovanja po Indiji, kjer je želel neposred­ no spoznati indijske ljudi in sli­ šati njihove želje. Med dosedanjim bivanjem v severnoindijskih državah, v prestolnici New Delhiju ter ob obisku v Pendžabu in Pradešu so predsednika Tita in njegove sodelavce povsod sprejeli gosto­ ljubno in izrazili prijateljska ču­ stva, ki jih goji indijski narod do Tita in Jugoslavije. To poto­ vanje, čigar namen je bil, da bi se predsednik Tito čim popolne­ je seznanil z razmerami in po­ goji, v katerih Indija danes gradi svojo boljšo prihodnost, se je spremenilo v iskrene m * i- festacije trdnega prijateljstva med Indijo in Jugoslavijo. Diplomatska kronika j Beograd, 25. dec. (Tanjug). —. Danes ob 11. uri je podpredsed­ nik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vnkmanovie sprejel izrednega poslanika in poobla­ ščenega ministra Švedske v Ju­ goslaviji g. Ola Jedala. Dopoldne je Svetozar Vu&ma- novič sprejel na protokolarni obisk veleposlanika republika Poljske g. Henrika Grohulskega. Odobrena ustanovitev brazilsko-jugoslovcnske trgovinske zbornice Beograd, 25. dec. (Tanjug). — Zvezni izvršni svet je odobril ustanovitev brazilsko - jugoslo­ vanske trgovinske zbornice, ki je bila ustanovljena na pobudo naše gospodarske delegacije, ko je bil le-ta v Braziliji. Gospo­ darske organizacije, ki so zbor­ nico ustanovile, so morale sedaj pravila zbornice predložiti v po­ trditev zvezni ljudski skupščini, II. kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine splošnega razvoja Jugoslavije, kar je edino pravilno, potem je bil tak razvoj v tej republiki edino Kongresu prisostvuje tudi Edvard Kardelj — Djuro Pucar - Stan o nalogah Zvezo ko- so naravna bogastva inkjer so to munislov Bosne in Hercegovine zahtevali interesikrepitveobramb- Sarajevo, 25. dec. Dopoldne se je začel II. kongres Zveze ko­ munistov Bosne in Hercegovine Djuro Pucar-Stari in ki mu pri­ sostvuje nad 300 delegatov ter večje število gostov. Kongresu prisostvujejo za Centralni komite ZKJ Edvard Kardelj, za CK ZK Srbije Cana Babovič, za CK ZK Hrvatske Zvonko Brkič in Stepan Debeljak, za CK ZK Slovenije Janez Hribar, za CK ZK Črne gore Nikola Kovačevič in za CK ZK Makedonije Krsta Crvenkov. ski in Strahil Gigov. Kongres zaseda v veliki dvora, ni novozgrajenega Doma Liudske milice. — Po izvolitvi delovnega predsedništva in sekretariata je kongres sprejel dnevni red. Kon­ gres bo delal v treh komisijah in sicer za družbeno upravljanje, za delo na vasi in za ideino-politič- na ter organizacijska vprašania Sekretar CK Zveze komunistov Bosne in Hercegovine Djuro Pu­ car-Stari ie poda! kongresu refe­ rat o aktualnih problemih in na­ logah Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Ko ie očrtal vlogo Jugoslavije v mednarodnih odnosih, je nave­ del značilnosti gospodarskega raz­ voja Bosne in Hercegovine. Po­ udaril ie, da ie bil ta razvoj relativno hitrejši kakor povprečni gospodarski razvoj Jugoslavije. — Skupne investicije so bile v Bosni in Hercegovini od leta 1947 do leta 1953 na enega prebivalca za približno 23 % nad jugoslovan­ skim povprečjem, narodni doho­ dek na enega prebivalca pa se ie od 8599 din, kolikor ie znašal le­ ta 1950, povečal na 47.067 din v letu 1953. V okviru splošnega programa industriiskega razvoja Jugoslavije se je v Bosni in Hercegovini raz­ vila energetika, metalurgija, ke­ mična industrija, rudarstvo in že­ lezniški promet, obramba države pa je zahtevala tudi potrebo hi­ tre zgraditve velikih podietii voj­ ne industrije. Ako se presoja dosedanji razvoj Bosne in Hercegovine I stališče ne moči Jugoslavije. Ko je govoril o raznih mne­ njih glede perspektive nadaljnje gospodarske graditve, je Dj'uro Pucar poudaril, da ie nepravilno mnenje posameznikov, v bolj raz­ vitih okrajih, po katerem naj bi se nadalinia sredstva vlagala pred­ vsem v te kraje, češ da zahteva izpopolnitev industriie nadaljnje velike investicije za njeno razšir­ jenje ter stanovanjske in komu­ nalne potrebe, za zdravstvene, kulturne in druge ustanove. Ne sme se prezreti, ie dejal, da za­ stoj' ali preveč počasen razvoj po­ sameznih področij ustvarja resne politične in ekonomske probleme ter otežuie razvoj v celoti. Na- dalinji tempo razvoja razvitih oodročii ie odvisen od tega, s kakšnim uspehom bodo podietia pospeševala svoio proizvodnjo, povečevala produktivnost dela in kako bodo čimboli racionalno iz­ koriščala razpoložljiva družbena sredstva. Diuro Pucar ie zatem govoril tud! o nepravilnih näziraniih ne­ katerih tovarišev iz nerazvitih krajev, ki poudarjajo svoje po­ trebe po znatno večjih sredstvih, kakor jih more dati skupnost. Ne smemo pozabiti, je -dejal, da so problemi razvoja nerazvi­ tih področij nenavadno zapleteni in težki in da se morejo uspešno reševati samo s pomočjo skupnosti in izrednimi napori ter zavestjo ljudi v teh kraiih. Seveda se sa­ mo po sebi razume, da se ne smo. mo usmerjati samo v graditev in-» dustrije, kakor nekateri mislijo, zlasti tamkaj ne, kjer za razvoj industrije vsaj za sedaj ni pogo­ jev, medtem ko se na drugi stra­ ni pozablja pospeševanje onih pa­ no!? gospodarstva, za katere so ugodni pogoji. Eden izmed velikih problemov našega gospodarskega razvoja je nadaljnje dviganje življenjskega standarda delovnih ljudi. Diuro Pucar ie zatem govoril o družbenem samoupravljanju, o delu političnih organizacij, pri Nadaljevanje na 2. strani V R EME Napoved za nedeljo: Suho vre­ me, vmes oblačno v višjih zrač­ nih plasteh. Temperature se bodo v višjih predelih dvignile, v r.-- žinah pa bodo ponoči med — 10 in —2. na Pr-morskrm okoli fez dan med i in 6. na Pr:morskern do 10 stopinj Celzija. Zjutraj po kotlinah deloma megla.