I



d s U li
v f
reci
Odgovorni vrednik J9r. June* IšieUrei*.
Tečaj
sredo 22. septembra (ranojesna) 1852

List 96.
Hebrejske melodije.
Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Je ri ša
ivsfiffm	*
Ob Jordáni.
Ob Jordáni Arabski tekajo velblodi, I po Siónském hribi malikvavec hodi, Na Sinaji ćestivec Balov klanja se
I tara
clo tam
o Bog! i střele Tvoje
Kjer Tvoja dlan v kamnito desko je pisala! Kjer ljudstvu Tvoja se je tenja prikazala 1
spé?
Kjer
Tvoja
cr ©
lorja Tvoja v plamodev zasterla se: kogar, da bi ne umerl, nikdo ne
uzrè !
O daj , da v bliski zor Tvoj k nam se v niz zasveti Zbij britko sulco zatiravca roki kleti ! Kak dojgo se teptal bo Tvojo vlast trinog? Kak dolgo že brez službe hram bo Tvoj
?
?
o Bog!
JHmetijske skušnje
razodete v zboru podružnice Smlednisko
Kamniške.
augusta je napravila pridna kmetijska po družnica v Kamniku svoj letni zbor. Med mnogimi
pomenki in sklep

odetimi glavnimu družtvu v
ljubljano, ste bile tudi sledeći skušnji naznanjene, zastran kterih je zbor sklenil, naj bi se sploh kme tovavcam na znanje dale.
že neke leta veliko
1) Zoper bramorje, škodo delajo, je bilo sledeće nasvetovano : Vj
•	■ '	i	i	. •	v
naj se naredé na vertu sèm ter tjè več po 2 ali čevlje globokih in ravno tako širokih ali pa še rjih jam; v jame naj se nameče konjskiga gnoja
ki naj se potem

pet z
mil
zakrije. Duh konj
skiga gnoja, ki je bramorjem posebno prijeten, njegova gorkota privabi iz celiga verta bramorj
te jame
m
v
»u lamu, ujci čez zimo ostanejo. Spomladi ko sneg kopnéti začne, se najde cela íirušina skupej, in se lahko pokončá. Ta pomoček je skušnja poterdila.
2) Zoper slano, ktera v jeseni rada ajdo po smodi, je bilo po lani poterjeni skušnji nasvetovano
na polji pred sončnim izhodam zakuriti tako šaro ki veliko dima napravi; dim naj ostane še po sonč nim izhodu in naj se po njivi razveja.
Zakaj je meso ene leta ilrazji ? in
kako temu v okom priti ?
Od vsih kraj
mesa
slišijo tožbe zavolj drag
5
in dobrih svetov se sliši na cente, kako naj
Vsak vé kaj
bi se cena njegova hipoma ponižala
druziga, in vsak po svojim kaj bolj gotoviga sveto vati; nekteri pa
si Je oni žaklj volj njih odertij
naravnost
..c.^.x.v^v ^ mesarje, v«,	*	j., —.
ubogo ljudstvo pa mora za- bila velika armada potrebna, i meso jésti; tacih svèt je, veliko mesa potřebuje. Ivmetje ne jedó ve
da
da naj se niska tarifa mesa vsim mesarjem naravnost
zaukaže.
Tožbe, da je meso ene leta sila drago
• v	1*	i	1	•	I 1 v • . •
?
SO
resnične; ali o vsem tem le mesarje dolžiti, razo deva kratko pamet tistih, ki tako sodijo. Zakaj bi nek ravno tisti mesarji, pri kterih se je nekdaj meso po niski ceni dobivalo, ga sedaj tako drago pro
d a j a 1 i
?
kteri
y
kakor nekdaj se tudi dandanašnji m o
rajo po tarifi ravnati, ki se jim v mestih po zu panijah, na kmetih po kantonskih poglavarstvih vsak mesec předpisuje. Morebiti so pa te komisije po mesarjih pod kupljene, da jim za tega voljo vi soko tarifo delajo? Ne manjka se tudi tacih ljudi ki tako blodijo, ker brez poštenja sami po sebi so dijo
ceravno bi se jim vendar moglo čudno zdeti kako da zamore to po vsih krajih cesarstva enako
biti
kar poprej ni bilo.
Taka
zedinjena" goljufija
bi mogla vendar čudovita umetnost biti!
Časnik „Štajarske kmetijske družbe" se je lo-til to reč natanjko pretresti, in ker je vsim naših misel
, bomo povedali, kar o tem na dalje govori. Dežele našiga cesarstva si nepriredijo nikdar toliko goveje živine, da bi zamogli shajati z do
v «	a	«	f	I	1 •	•! •
mačim mesam; vsako leto gre okoli 5 milionov gol
dinarjev za klavno živino in cez 4 milione za
kože v ptuje
dežele, večidel na
Husovsko. To je
en vzrok dragine. Pa — bo brambovc ceniga mesa
• 1	I	•	«V	•	i	•	1*1	j	1 • 4 «	1	1
to ni nič noviga, to je bilo tudi takrat
i «	«	t •«	nj*	••iif ••
rekel
je meso dober kup bilo. slil
5
ko
Stoj
prijatel ! nisi pomi
V
da ptuji živinoprodajavci jo hočejo s srebram plaćano imeti; naše srebro je pa zginilo; kdor ga mora imeti, mora za 100 fl. srebra 120bankovcov dati, kaj manj ali pa tudi več, kakor cena (ažio)
srebra nanese. To je velik razloček, ker mesárna
drobno ne skupi sreberniga denarja vzrok je dragine.
5
in drugi
Tretji vzrok je goveja kuga, ki je v ravno tistih deželah, kjer nar več živine priredé, kakor
na Ogerskim , od leta 1849 noter do sušca tega
leta, veliko goved pobrala. Po gotovim vradnim naznanilu, ki smo ga ravno brali v časniku Du najske živinozdravniške šole, je pocepalo v imenovanim času 152.016 glav, pobitih pa in
zakopanih je bilo 1537 glav. To se v vsih deze lah berž čuti, ker tište dežele, ki so poprej vso
na Ogerskim ali v Galicii kupovale, segajo
in več ko je
živino
potem po živini v druzih deželah kupcov, dražji je blago.
Ceterti vzrok je, da ob puntu na Ogerskim in
?
11 mescov dolgi vojski je živin orej a zastala in taka zastaja se berž pozná za več let.
Peti vzrok je, da zavolj nepokojnih časov je
ktera vsak dan
— 302 —
liko govejiga mesa ; ko pa kmeck fant voják postane, je vsakdanji živež njegov meso.
Kdor vse to le enmalo prevdari, mu mora jasno kot beli dan biti, da mora cena mesa sedaj veliko višji biti, kakor je pred nekimi leti bila, in da bi morali kmetovavci živino le v veliko zgubo rediti in mesarjem prodajati, ako bi jo hotli po takim kupu imeti, kakor si ga gotovo vsi, ki ga jémo, želimo. Ali so pa kmetovavci sedaj v stanu živino po takim kupu prodajati, kot pred enimi leti, bo vsak lahko spoznal, ki ne želi pogube kme-tijskiga stanů, to je, tistiga stanu, ki je našimu cesarstvu nar važniši stan.
Okoljšine časa so tedaj tako nanesle, da je cena mesa tako silno kviško šla, da je zares težava za manj premožne ljudi. Kadar bojo te okoljšine jenjale, bo jenjala tudi visoka cena mesa, ktera se ne da po nobenim ukazu, po nobeni postavi nanagloma ponižati. To vlada povsod dobro previdi in zatoraj vé, da se ta nadloga ne more z ukazano tarifo odverniti, kakor nekteri mislijo, ki bi le radi po ceni meso imeli brez pomislika: ali gré kmetij-stvo in obertnijstvo mesarjev med tem v poguboali ne. Lahko je abotnimu reci: „kmet, daj živino po ceni! mesár kolji jo dober kup!" ali kmet mora tudi živeti in mesár vendar tudi.
(Konec sledí.)
pijo in pri tem z zoperstavo zoper naprej no opomi-njanje oblastnije in z zedinjenjem zares silovitih po-močkov do tega pride, da se za ustanovljenje pokoja in reda mora izredna (nenavadna) moč porabiti, je pant, in vsakteri postane kriv budodelstva, kdor setakošnega skupljanja vdeleži.
Ako se mora punt z	naglo sodbo (Stanđrecht)
ustaviti, je kazen smert,	po predpisih v postavi za ravnanje danih.
Zunej nagle sodbe	naj se našuntovavci in vodji
k teški ječi od 10 do 20 let in pri silo visoki stopnji hudobijc in nevarnosti naklepa na vse žive dni obso-iujejo.
Drugi sokrivci naj se kaznujejo s teško ječo od 1 do 5 let, pri višji stopnji hudobije in deležnosti pa od 5 do 10 let.
-(Dalje sledi.)
Življenje slavnih Slovanov.
VII.
Komenski.
(Konec.)
Leta 1642 je bil Komenski po svoji učenosti v
šolskih zadevah že tako na glasu, da ga angleška vlada zaprosi, da bi přišel na Angleško šole po svoji misli urav-navat, kar se pa zavoljo domaćih nepokojev ni moglo zgoditi. Napoti se potem vsled enakega častnega vabila švedovske vlade na Švedovsko, od tod v E I-bing in Kdansk (Dancig) na Pruskem. V tem mestu je dal (l. 1648) vsa svoja naukoznanska delà, dvé leti popred po treh švedovskih odbornikih pohvaljena, na dan.
Ravno tisto leto ga izbere občina čeških in moravskih bratov v Lešnu svojega škofa. Verne se toraj v Lešno, kjer marljivo mnogoverstne řečí spisuje.
Med tem so njegove ukoznanske bukve nov sad rodile. Po vsih imenitnejših šolah so počenjali mladino po njegovem uku učiti, nove šole po njegovi misli osno-vávati. Solski vodji so se prihajali v takih zadevah od
blizo in od daleč k njemu posvetávat. Leta 1650 pa gré po večkratnem vabilu vladajočega kneza Ra kočija, da bi přisel tudi šole njegove sedmograško-oger ske dežele uredevat, s tem namenom sam na Ogersko
V	mí
v Saroški Potok (Saros-Patak).
Po Rakocijevi smerti (1. 1654) se verne spet v Lešno, kjer mu dvé leti pozneje v vojski Svedov s Poljaki v veliko škodo vnovič vsi rokopisi in vse bukve zgorijo. «— Iz mesta v prah in pepel spremenjenega po-begne Komenski v Amsterdam, in najde ondi pri-bežališče pri plemenitemu Lovrencu Geru, sinu bo-gatega kupca Ljudevita Gera, s kterim se je bil Komenski na Švedovskem soznanil in sprijatlil. Tukaj je
dal Komenski po želji starašinstva tega glasovitega mesta vsa svoja ukozoanska delà v latinském jeziku v 4 velikih delih na svetio, vmes tudi tista, ktera je bil
' V	-m
izvirno po česko spisal. Še nekoliko drugih spisov da
na dan; leta 1671 (15. oktobra) pa končá přeslavní
Slovan svoje življenje tiho in pokojno v osemdesetem
letu svoje starosti. Truplo so iz Amsterdama vNar-
den (tudi v Holandii) odpeljali.
Njegov zadnji (latinski) spis, kakor labudovo petje,
je bil spis „un u m necessarium (eno samo je potrebno), kterega je tudi na češki jezik prestavljeoega zapustil. Pobožno misel te knjige, njeno pripravnost za prid priprostega ljudstva, jasno in priserčno besedo, » ktero 77letni starček ijudém vse tako ljubeznjivo na serce pokládá , je umel po vrednosti ceniti učeni Nemec Herder v svojih pismih za pomnoževanje Ijudomilosti
ali vludnosti.	- l ftilF I
Ogled nove hazenshe postave
zoper hudodelstva, pregreške in prestopke.
;	(Dalje.)
Od vstaje.
Hudodelstvo v s taj e je, če se več ljudi skupi, da bi se gospóski s silo uperli; namen take zo-perstave bodi, kaj izsiliti, se naloženi dolžnosti umak-niti, kako napravo ali spolnjenje javnega povelja ovreti, ali kakor si bodi javni pokoj motiti.
Pri tem ni nobenega razločka, naj bo ta sila ober-njena proti kakemu sodniku , gosposkini osebi, uredniku, odposlancu , postavljencu ali služabniku deržavne aliob-činske oblastnije, proti civilni, dnarstveni (finančni) ali vojaški straži, ali kacemu žandarju, ali proti gojzdnar-skemu uredniku, ki je postavljen za varovanje gojzdov, če je tudi v privatni službi, da ga je le pristojna ce-sarska oblastnija v prisego vzela, ali proti tako zapri-seženemu osebju gojzdnega nadgledstva, ali proti osebi, ki je za nadgled pri deržavnih ali privatnih železnih ce-stah, ali za oskerbovanje vožnje po taistih, ali za var-stvo in službo deržavnega daljnopisnika postavljena, kadar te osebe kak gosposkin zaukaz spolnujejo, ali svoj ured ali svojo službo opravljajo.
Vsakteri postane kriv vstaje, kdor se skupljanju, bodi si preci iz početka, ali še le po tem pridruži, ko jame napredovati.
Tišti, ki pri vstaji zoper gosposkine osebe ali straže, ktere pridejo utišat nepokoj, v upornosti obstanejo, za-padejo teški ječi od 5 do 10 let, in če so ob enem našuntovavci ali vodji, od 10 do 20 let.
Razun primerleja poprejšnega paragrafa naj se na-šuntovavci in vodje obsojujejo v teško ječo od 5 do 10 let, drugi sokrivci pa po meri nevarnosti, škodljivosti in svoje deležnosti od enega do 5 let.
Ce se je nepokoj pri svojem začetku kmalo zopet vlegel, ter se ni nadalje nevarno unel, je treba šuntar-jem in vodjem ječo med 1 in 5 leti, drugim krivcom pa med 6 mesci in 1 letom prisojevati.
Od punta.
Kadar se iz kakoršne si bodi prilike ljudjé sku-
303
Še veliko drugega znamenitnega je Komenski napisal. Sloveči jezikoznanec Adelung je 92 spisov tega preučenega moža naštel. Imamo jih pa Ie 54. Zasluge nasesra Komenskegra v šolskih zadevah so
Fotoranje po Ej as him
Spisal M. Vernè.
22. pismo.
neizrečeno velike. Slava njegovega imena se je razle-gala svoje dní in se razlega še dan današnji po vsem
Dragi prijatel
V Napoli IZ. julia 184
t
omikanem svetu
Njegovo ime je
vendar sosebno Ne
10. dan julia sim jo ob enajstih pred poldne po
slovanom, po latinském končaju „C o m
bolj
?
novi Apjevi cesti (Via Appia) iz Rima odrinul
A
in da je bil po rodu Slovan, še celô veliko veliko nje- J
cesta je bila v starih časih kraljica vsih cest (Re
govih sposto sme po
ne ve.
Bil je
Narod
ki gina viarum). Vec ko 300 let pred Kristusam jo je
tem takem zavoljo tega tako ucenega sina po
sebno ponôsen biti.
Obširnejše je popi v časopisu
Api
jo je
Klaudi od Rima do Kap
naredi!. Pozneje
Traj
odKapuedo Brunduzia zdaljšal
njegovo življenje Palack
kega muzej
1829
T
V •
vljenjo
voda
Malo vec ko pol ure od Rima je neka zdravilna
5
ki ji
Acqua Santa" (sveta voda) pravijo. Ne
pis je bil tudi v naj novejše česko berilo (citaci knihu ) za vikše latinske šole (nadgimnazij) vzet.
kteri jo poleti le pijejo, drugi se pa tudi koplejo v nji
in tempelj-
Poles:
nov
5
ceste je polno razvalin starih med kterimi se vidi tudi
grobov
tempeljcek boginje
ki
Slovanski popotnik.
Spisuje Fr. Cegnar.
jo Rimlj
ko srečo „Fortuna muliebris" ime
novali. Pravijo, de ondi ste bile mati in žena K
1
5
preprosile, de ni mesta dalje stiskal in nadlegoval.
Eno uro od Ri
je viditi nekoliko od ceste na

Pri vasi Pre my si en j na Českem na desnem desni veliko razvalin vkup
ki jim
»
stari Rim" pravijo,
bregu Moldave, kje skih (ajdovskih) Slo
so že več starin iz casov pagan
našli
5
so zadeli po naznanilu
«
Praz
N
u
unidan na pagansko pokopal
• v
5
na vec
zastran kterih se prav ne ve, kaj so bile.
Se malo vec ko toliko naprej se pride po napetim
že nekaj povedal.
klancu v A1 b
Od
teg
mesta sim
krajih so ležale po tri trupla eno čez drugo; tudi več Nekoliko korakov takraj Albana je 24 čevljev visok,
s peterimi odrasliki. Albančeni pravijo
posod so našli pri ti priliki muzeju.
nar veči so izročili českemu stirivoglat
mende
&.ob
Ij teh odrasliko
M
Ministerstvo vunanjîh zadev je dovolilo marlji
povest
jugoslavensk
vemu družtvu
smé važne pisma, ki dotičejo zgodovino slavensko c. k. deržavnega arhiva prepisovati.
Konec preteklega mesca je jati slavnoznani česko-slovenski list
5
da iz
H L
de je
in K
grob
slavnih

• V
kar pa gotovo ni, ker Tit
pise

de so bili posebej pokop
vsak na tistim
mestu, kjer je utnerl. Učeni si zatoraj glave belijo do
kazati
nekteri de je Pompej
ar »
rob

žal i bog
t
nehal izha
5)
Slovensk
P
je Hetrurški kralj P or sen a ga bili Aričiani ubili, tù pokopal
sina Arunt
drugi pa, de ki so mu

hl ady , kterega neutrudljivi vrednik je bil M. J. H
Potem se gré nazdol v
globok járek
b
Le to
nas tolaži, da gosp. H u r b a n, ki je že enkrat nmerli časnik k novemu življenju obudil, ga bo skoraj spet.
po zlo
petim klancu v A
, in iz jarka Zavolj tega težav-
V/ • v
Doslej je ze 91.500
za národno česko
niga klanca delajo zdaj cez jarek silno velik most, bodo v dvéh ali treh letih dozidali* Most bo A Alb a n u
ki ga
V •
gi edise podpisanih.
tjč
potem tako približal, de se bo v hipu sèm pa
5
in de A
bo le Alb
Aričia, zdaj malo več ko srednj
predmestje
vas

■S'4 '(V
V zakladu šolskih knjig je ravno na svitlo pri- staro mesto na visoki skali, od kodar se dalj
je silno
>č krog
sel 1. zvezek češke knjige pod naslovom: „Dejepis lidstva k užitku mladeži viših a gimnazial-
vidi
i
posebno pa proti jugu cez krasno ravnino na T
k
morje
nih trid". Ta zvezek obseže starodavno dogodivšcino. Ministerstvo uka je to
V letu 713 po sozidanji Rima je tudi H
knjigo
priporočilo za višji
gim
tod potoval, ko je namreč M
M
nažij.
ščina slalo
Potem je prišla na svitlo tudi bibliška dogodiv- cena je s Kokcejem
u*-..-	J_x.r_.__- -_j.____.-x— __ 1	v Brund"'
»
missi
magnis
5
ktero je ministerstvo dotičnim ordinariatom po
legati
med Oktavianam
laproti šel. .
de rebus uterque
in Mar k-

da bi se v vse ljudske šole vpeljala. Tudi je mini- Antonia m mir dělal; in ko je imel nazaj priti, mu je
.	. *	..	.	TV	•	1 • V 1	VT	A	• V « . •	V • ■	1	«
sterstvo uka ukazalo , da naj se natisne zemljopis, pisan Horáci naproti sel. V A
je prenocil, ker pravi
za tretji razred realke od učitelja Zap a.
Egressum magna me excepit Aricia Roma
1»
«
Zora
CC
bo prišla
kakor „Bčela" piše
letos
Hosp
modico; rhetor comes Heliodorus
?
v
Zagrebu
na svitlo in bo přinesla več s ci ri li co
Grœcorum longe doctissimus
DiíTertum
Inde Forum App
tiskanih sostavkov.
Ko bi
cauponibus atque malign
ar
profesor Repič v Ljublj
to bral

kaj

Po naznanilu „Bčeleu je poslal ruski pisatelj
Pala uzo v iz
5?
Petrograda
ne de bi ga veselilo, de nisim Horacia še popolnama po
troje svojih del
naši
na
zabil
i
depolni slovenski pisateljki gospodični Josepini Tur
nogradški v znak
in de
Iz Ar
v
se
• v
kaj latinscine znam? pelje cesta čez zale, z lepim drevje
posebnega spoštovanja.

Perva česka igra „Paličova dcera" (hči),
ki jo je v gledišu na Dunaji novo osnovana družba
igrala, je močno dopadla. Gospodični Lipšer in gospoda
Kounsky in Pokorni so se sosebno dobre igravce skazali. Glediše je bilo polno.
obrasene gricke v Cintiai mestice z ravnimi prostorni
(Genzano), prav prijazno
icami
v
Nekoliko cez pol ure od Cintiane na desni od ce
ste proti morji je Ci v i ta L

nekdanje L
vV
je bil E
zidal
m. Malo dalje je nekdaj Lavi ni um, mesto, ki ga
rínii, Latinovi kraljičini, v častso-
ženi La
V Pragi je na svitlo prišla v češkim jeziku Torn e k o v a „povestnica austrianskiga cesarstva" ; c. k. ministerstvo jo je priporočilo za 6. realni razred in za
Tudi v ilirski jezik se je jela prestavljati.
?
in še nekoliko dalje vstran so mi kazali ob
morji nekdanje Laurent
i
kamor je bil E
iz
gimnazij
Afrike pribrodil. Dan današnji se mu Pra tika pravi.
Šest milj, ali malo več ko eno uro, od Cintiane so Veletri na prijaznim hribu. Ob starih časih so to mesto Veli trse imenovali, in bilo je poglavno
mesto
Volsk
Griči okrog mesta so polni dobro obde

*
304
lanih
nogradov, kjer se na pritličnih tertah mnogo
5000
L	V
vsako leto daruje. Stevřlo učencev je pa bilo
silno čislaniga vina prideluje. Mesto šteje do 15.000 majhno, ker v vsim skupej jih ni bilo več kot 136
9
duš
sarji Tib
nekdaj jih je mende pa še več stelo, ker so ce

Kaligula, Ot
in Nerva pogostama
t. m
1% Vojvodine beremo v Teržaškem časniku od 11.
, da je jela austrianska vlada marljivši ozirati se
tii stanovali, in okrog mesta krasne pristave imeli
na Bošnjake, ki preganjani in davlj
po Turkih
so
» V. »« , JU	«.»UUV	j ...	... ««IIJVUI	* U1R1II j OU
Ti kraji so bili že v starih časih dobro obděláni, pobegnili iz svoje domovine. Bošnjakom nič pa kaj ne
ker je bilo tod okrog, ne dalječ vsaksebi, več mest dopade pri nas, in ker niso slavniga imena, namreč na levi prek Sabin ski h hri- veliko zbolí. Veči del jih hoče od
podnebja vajeni

jih
bov K
ali K
ki
serditiga Kor i ol
9
spom
nuje : Sulmona. Seti um ali Suessa Pomet
9
9
in
nas na Horvaško iti pa kaj bojo tam počeli, ker Horvaški kmet sam revno
Serbski časniki, kteri želé, da bi Bosnjaki na
y • r
zm.
dalje naprej Pryvernum in M
prek morja Neptunovo Rimam dolgo časa terd boj
9
in Ant
>
in na desni Serbskem ostali v pospeh narodskega života in duha. si ki je imelo z močno prizadevajo jim izgovoriti preselitev na Horvaško.
Berz ko ne se jih bo pa ob
vgodni
priliki veliko domů
Iz mesta Veletri se gré nazdol v lepo ravnino levi so kamnite gore, na desni pa ravnina velika
je oči ne
; na
obsežejo, polna germovja in lepiga hrastoviga
in druziga drevja. Unikraj majhnereke, ki ji Ast
vernilo, zakaj Bošnjak, čeravno doma Ie slabega vajen. na ptujem ni z nobeno rečjo prav zadovoljin.
Iz Ljubljane.
dečki v Ljubljano,
cetertek pride slavni maršal Ra svoj grad pod Turnam ogledat, kte
pravijo, se pride v Cist
?
ne velik , pa prav pri- riga okolica pa se ni tako dodelana , da bi
V
ze
jazen terg (po nekterih nekdanje Tres Ta ber n se, ka
njem stanoval
zdaj v
Preskusnje, kterim se morajo učenci
mor so bili kristiani svetimu Pavlu iz Rima naproti prišli, po dokončanim osmim gimnazialnim razredu podvreči
ako
Od Čister
(Act. Apost. XXVIII, 15)
naprej pelje cesta
Pont i nsk
hocejo prestopiti v višji šole vseučiliša, so bile letos v
močirje, ki je 24 do 30
milj dolgo, in 6,
v nekterih
Ljubljani ojstre: med 22 jih je le 14
krajih pa tudi čez 12 milj široko. Zavolj močirjeviga
puha Rim
ki so

desiravno je 40 milj deljec

se
clo v
čutili kakor P1
piše
»
Ob putridas exhala- 8kim
Po nar višjim sklepu od 5. t. m. je gosp. J cásek vodja Ljublj. gimnazia izvoljen; gosp. je bil dosihmal začasni vodja gimnazia Hebški
prestalo

ez Ne-
Necásek
WĚĚĚfÉŠ H ^HT
a na Ce-
Za
tiones harum paludum ventum syrophoenicum Romae sum-mopere obnoxium volunt nonnulli" je bilo tod od nekdaj
ki uk na spod nj ih razre
dih tukajšnjiga gimnazia je izvoljen začasni učenik gosp
in je še zlo riezdra
Zatorej so si še nekdanj
Rim
Pavsic iz Koroskig
ljani, in pozneje tudi papeži, in zadnjič posebno Pij VI veliko prizadevali, močirje, kolikor bi se dalo, posušiti
Pij VI. ga je res silno velik kos posusil, kjer se dan-
er se čede po sto in
Kovicar iz mnogih krajev.
Pri Pa loti blizo Pešta je sedaj veliko vojaško
in
današnji obilo žita prideluje
sto glav volov, kónj, ovác in tudi bivolov (Buffel) pa sejo,	_	,
ev Terg
m
vse je knezov Braskiških (Braschi)
se pride v Apj
torisce, kamor se je tudi svitli cesar podal in je prišlo mnogo višjih oficirjev iz ptujih dežel bo 1.
Po vikšim sklepu
oktobra nehalo sedanje
glavno
Dve uri od Cist
(Generalbaudirection)
za
d a n j
stavbi e 1 e z
(Forum Apii), ki ga je bil Horáci cauponibus atque malignis" našel. Pa tudi tù po njegovi misli, ker pravi:
„differtum nautis,
ločeno posebno vodstvo pod iménam
»
cr
lavniga
vodstvo je do-vodstva
oda
bila
Sliši
da po cesarjevim ukaza
»Hic ego, propter aquam, quod erat deterrima, ventri Indico bellum, coenantes haud aninio aequo
Expectans comités
Na večernim robu Pontinskiga močirja je visok
za zidanje železnic44.
mora železnica v Terst v letu 1855 dodelana biti.
Perva med postavami gospodarskih zadev, ki ima
, se imenuje postava (red) zastran po-
Bere se, da postava zastran
razglašena
biti
slov in delavcov.
C ircej sk
Ci r ce
i
hrib
Odisej
prenaredbe politiskih uredov (kantonskih poglavar kakor pravlica pravi stev itd.) bo na dan prišla še le 31. decembra tega leta.
je bila
tovarše očarala in v nekakošne Tudi se sliši
9
da
9
potřebám deželá zadostiti, se bojo
tolste živali sprem beri Homerove
Ce te mika več o tem vediti, spet šole za kirurge vpeljale.
Po telegrafním na
pesmi
Zdaj pravijo hřibu
cerkve sv. Feliksa, ki na verhu stojí
> »
S
F
lj znanilu iz Dunaja se zvé, da za razpisano deržavno ř. posojilo se je podpisalo 100 milionov, tedaj 20 mi-
Velike kos-
Noviéar
Hloran&klh hra jer.
lionov več, kakor je bilo razpisano. mate brade so cesarskim urednikam prepovedane
i
le
Iz Tersta opomni Teržaški časnik z veliko hvalo spodobne podnosne bčrke in brado na stranéh lie smejo imeti.
konecletnega
izvestja (pro
Bere se, da bo deržavni zakonik jenjal izhajati
ondašnjega gimnazia in
grama), v kterem se je gosp. prof. dr. Čižman s spi- in da se bojo postave po drugi poti razglasovale.
som nar bolj skazal, v kterem po poti starogerških prav
lie
sledi staro zgodovino nosebno jadranskega morja;
Cesarska tiskarnica na Dunaji potřebuje neki vsako leto blizo 48.000 skladov (Riess) popirja. mém^Bmmméé
Tergatev
v
pohvaljen je tudi spis
prof. Foytcika o Homeru, ka
nogradih austrianskih v Grincingu, Nussdorfu itd. ne
kor tudi prevod prof. Occioni-ta, ki je en del 3. donaša kaj obilo; novino prodajajo knjige Sil i a iz latinskega krasno přestavil v taliansko.
y
ze
po 18 fl. vedro.
Tudi v Hercogovini plesnije grojzdje, in sliši se Prav lepo je g. vodja Vi die vse solske vesti Teržaškega celô, da so ijudjé zboleli, ki so tako grojzdje zobali.
na kterem 16 učenikov uči redne in NaPozuanskim bojo, kolero pregnati, s topovi stre-izredne nauke; v versti izrednih naukov, kterih ukje ljali; tudi v Londonu so tako ravnali, zrak izcistitL
Visoko slavljeni vojvoda Wellington, ki je v vojski
gimnazia sostavil,
ucencom Ie na prosto voljo dan, je tudi franco ski in slovenski jezik, kar mora za znamnje veljati, da na pri Waterloo-u Napoleona premagal
M * V » V Al u im « jvuiirn 9 nui au vi m mj m uumiiiujv »vijmw ^ mm «i m	F" * »» w«.v««w ^ -l.* —f"---m--? J
Teržaškem gimnazii ni nič učencev slovenskega rodu,	Walmer-Kastlu na Angleškim 14. t. m.
ampak da vsi so Taliani, ker je učenje laškega je-	t. m. pa rusovski minister Wo lh on sky.— Napoleon
■A
zika vsacemu zapovedano (obligát); jezik, v kterem se	je nastopil potovanje 14. t. m.; v kantonu Bourgeskim
vsi šolski na uki razlagajo , je nemški. Dalje zvémo iz	je bil mlačno, v kantonu Neverškim pu z veliko slavo
omenjenega izvestja, da teržtvo ondašnji gimnazij krep-	sprejet; škof Neverški je ko pod pira , ker mu 1000
je

83 let star. v
naglo
umerl

9
9.
y
prihod
njegov slovesno praz
• «
za 7. in 8. klas pa celo novati, celo post na kvaterno sredo ( 15. sept.) preklical
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.
%