> è: ^. •it VJ Ji Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold-, za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold i .. • V; po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 18. aprila 1883. Obseg: Nekaj o sadjereji za spomladanski čas. glavni deli in njihovo delovanje. (Dalje.) Sadno drevo in normalna starost njegova v posameznih plemenih, njega Odgo na vprašanje v zadnjemu vice. Starorimska malta » Novic Gospodarske (Dalje.) Opomin vinorejcem Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Govor poslanca Hausnerja v 271. seji zbornice poslancev 28, februarja o proračunski razprav Kratkočasnica iz državnega zbora Naši dop Novičai (Dal.) Gospodarske stvari. Ako sad starejega drevesa ne ugaja ali drevo Maj Vsak kmetovalec, kateri na prihodnost misli in ki se trudi prihodke svojega zemljišča pomnožiti brez ozira na to, ali se uže njemu samemu ali pa potomcem nje- Iie oslabi sicer lepo rastoče ni rodovitno, zna se priporočiti tudi r da v ekaj bolj priletno drevo požlahniš s cepičem bolj sadjereji za spomladanski cas. primerne rodovitne vrste. Toda ravnanje pri takem cep- ljenji mora biti nekaj drugačno, kakor pri mladem dre vescu. Cepiti se ne sme na premočne, prestare veje tudi se mora drevesu pustiti dosti druzih » ampak govim obeta sad takega truda, prizadeva si zdaj v spo- ge drevo tako rekoč ajbolj se obnese tako cepljenje ; airy»! Trn Î i-r» », da preveč mladnem času skrbeti za sadno drevje. Ne bo tedaj odveč ponoviti tudi na tem mestu nekaj splošnih naukov za sadjerejo. neje pl , ako mvaj in polagoma spravi v žlah-potem pa, ko se je cepič prijel, se drugo i slednja leta požlahneni del ali požlahneni del lagoma speljavajo v glav veje 5 i pome m o tega, ko se ob 9 K f Kaj se tedaj priporoča pri stare jem drevji \ Kakor je človeku, živini potrebna in koristna snažnost, enako služi tudi drevju. Ne zamudi tedaj vsako leto pri sadnem drevji osnažiti deblo pave kože, pod katero se skriva in redi vsakovrsten m veje stare gra enem nepožlahnene veje tudi polagoma zatirajo Znano je, da si sadjerejci s takim požlahnovanjem igrajo in tako na eno deblo vcepijo veliko število raz- so po ličnih sorodnih vrst sadja. Pa to je igrača mrčes, ostrgati dalje mah, med katerim je drevesu posebno škodljiv rumenkasti ali pa sivi, vedno bolj in bolj se širijoči mah. Dalje glej, da se odžagajo vse suhe ali na pol suhe, pa tudi zdrave veje, ako so pregoste, in enako tudi iz debla ali debelih vej rastoče vodene mladike. Ako stareje drevo peša, prepričaj se, od kod to --------' » v-.J vv. ^ M« UV JV IV >5» UVHt , OV j / U - skušnje; pomenljivo pa je za sadjerejca, ako po tej poti prerodi drevo iz malovredne vrste v dragoceno vrsto ali si izredi iz nerodovitnega drevesa bogato-rodovitno ? Ni treba dostavljati, da vse natančnosti pripravljanja in pazljivost pri požlahnovanji, katere v to pripomorejo, da se spodleti, enako in še bolj veljajo pri požlahnovanji starejih dreves, kakor pa pri mladih, ke v tej zadevi sta si človek in drevo zeló podobna ; kakor izvira; ako bi bila tla, na katerih rastó, premokra, glej, da odpelješ preobilo mokroto ; ako ga objeda mrčes na koreninah, okoplji jih, skušaj mrčes pokončati in primešaj med prst tu in tam kotrana ali druzih neškodljivih smrdljivih reči, katerih se mrčes mnogokrat vsaj ogiblje; ako miši pokonča vajo korenine, zopet opraviš nekaj s kotranom , ali pa natakni po luknjah cunj na- otroka laglje obi na pravo dobro pot, ga laglj od vadiš grdih, pa še ne zastarelih razvad, ravno tako boš laglje požlahnil mladega živo rastočega divjaka v žlahno močenih v petroleji in še pomazanih z voženkom. Ako drevo peša zarad premale rodovitnosti prsti, iz katere si išče po koreninah živeža, obžagaj drevesu veje bolj, kakor pri navadnem snaženji, okoplji vso okolico drevesa, napelji tje razgnojene prsti, posebno prsti razgnojene mešanice, komposta, polivaj ob dežji razko-pano prst z gnojnico, kateri je primešane zadosti vode in ako treba, napravi krog drevesa s kolom primerno hruško, v žlahno jablano, tako ti bo še mogoče drevescu zravnati na vse vetre zveženo deblice, ko se nasproti v prvem slučaji enako požlahnenje pri starem drevesu težje posreči, o zravnanji pa celó ni več govora. Gledé snaženja sadnega drevja ne smemo na tem mestu zgrešiti dostavka, da se drevje enako obvaruje starikaste kože, škodljivega mahu, različnega mrčesa, pa tudi poškodovanja po divjaščini, ako se, toda boljše v jes nico apna in ilovice po vsem deblu dobro namaže z vodeno meša 5 V Se kaj več o tem, posebno o varstvu zoper rane in bolezni pi sadnem drevji drugo pot število lukenj ter nalij po njih gnojnične mešanice Varuj pa se rabiti pri tem močnega gnoja ali močne gnojnice, in pa to celó ob času suše, bodi-si zimski, bodi-si poletni čas. 122 Sadno drevo in normalna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo delovanje. (Dalje.) Listno banderce (lopatica) prepreženo je na vse strani z večimi in manjšimi ter finimi, na oko nitkam podobnimi žilicami ali mrežico. Priraščeno je listno banderce na svojem zdolenjem koncu ravno v osredji svojega obrobja na listni pecelj, v katerem so vse one fine nitkaste žilice lepo skupaj vsporedno združene in zra-ščéne, zarad česar se ta pecelj prav dobro in lepo v mále vitrice podolžno razkrojiti dá. Med temi žilicami, katere so pravi prevodniki drevesne hrane po listnem bandercu, kjer se ta (hrana) purificira ali za drevesno rast naravno prebavlja, nahaja se prava listna tvarina. Ta tvarina je z listnim zelenilom ali klorofilom v podobi prav malenih krogljic bogato napolnjena, ocl kodar tudi prijetno-zelena listna barva izvira. Ta listna tvarina ima na svoji zgornji, a sosebno pa še na spodnji strani listnatega banderca brezbrojnih, usticam podobnih celic ali porov, katere z vso pravico prav po domače drevesna dihala imenovati moremo in smemo. Pecelj drevesnega lista je ob svojem zdolenjem koncu nekako izboknjeno proti drevesu nekoliko vpog- njen, je bolj širok in z vevničastim sedlicem na mladiko ali sadni šterž priraščen, ter je tako s celim drevesom v zvezi. Zunanja stran ali površje listja sadnega drevja prevlečena je z dvojno skupaj se držečo tvarino ali tenko plastjo, katera deli se v pravo listno kožo, kojo učenjaki epidermo (Epidermis) imenujejo, in pa v naj-vrhnejšo kožico, kutikulo (Cuticula) nazivano, katera ,]e na videz zeló fini voskasti mrenici podobna. Ta naj-vrhnejša voskasta kožica ali kutikula na drevesnem listji nastane po njegovem izpuhtevanji, ali kakor rečemo, dihanji. Pri delovanji listja kot prebavljajočem organu drevesne hrane, opravlja ta zgornja kožica (kutikula) z gori omenjenimi listnimi dihali ali pori vred preimenitno in veliko nalogo. Gledé vplivanja zgorenje listne kože na purifikacijo drevesne hrane moremo to kožo z vso pravico primerjati z ono (kožo) pri živalih. Po preiskavah najnovejših fizijologov dokazalo se je, da ima kutikula ali najvrhnejša listna kožica popolno fizikalno moč, razne gaze, osobito ogljenčevo kislino, iz zraka ná-se vleči in v zadostni meri v-sć sprejemati. Kakor hitro se je to zgodilo, da se je namreč drevesno listje po tej poti ogljenčeve kisline zadosti navzelo in napolnilo, se ista ob dnevu po vpljivu solnčne svitlobe v njegovih celicah vsa predela in razkroji. Ogljenec sam na sebi ostane v listji in služi drevesu v hrano, kisleca pa ono (listje namreč) po svojih dihalih ali porih med dnevom zopet iz sebe odpravi in izdiše, kateri se nazaj z zrakom združi in spoji, ter zrak tako za živalsko življenje zdravejši in priležnejši postane. Ponoči se v drevesnem listji toliko ogljenčeve kisline nabere, da preobilo, ker se ob tem času pod vpljivom solnčne svitlobe v drevesno hrano predelati in pretvoriti ne more, zopet kot tako iz sebe izdiha. To je zadostni dokaz, da rastline podnevi kislico, ponoči pa ogljenčevo kislino iz sebe ločijo in po svojih dihalih izsopevajo. Pa tudi v tem oziru se je med učenjaki uže o nasprotjih čulo. Posledica temu neovrgljiva je ta, da kolikor več in pa zdravega listja kako sadno drevo ima, toliko bolje in gotoveje more se tudi hraniti, krepko rasti in se na vse strani tudi pravilno razvijati. Kakor pri zdravem človeku na licih zdravje, bere se tudi na lepem, zdravem in čvrstem listji křepkost, čilost in zdravje sadnega drevja. Sadno drevó s pomanjkljivim in poškodovanim listjem je pravi prototip človeka, kateremu je želodec svoje delovanje tako rekoč popolnem odpovedal. — Iz vsega tu povedanega moremo pa tudi brez težave presoditi in preračuniti, koliko škode nam nesrečne gosenice in požrešni kebri z objedanjem listja na sadnem drevji prouzročujejo in zadajajo! Oglejmo nekoliko pobližje sedaj še najmanjše dele sadnega drevja. Ti so : 5. Popki in cvetje. Na malih izbokih drevesnih mladik in enoletnih poganjkov nahajajo in razvijajo se za ramicami zdolnjega konca listnih pecljev drevesni popki, katerih nekoji se v prihodnji spomladi v nove lesne poganjke, listje in cvetje, drugi pa ob enem tudi v poganjke in cvetje razvijó. Po tem takem razločujemo ali nahajamo na sadnem drevji štiri vrste različnih popkov, to je: lesne, listne, sadne ali cvetne in mešane popke. Lesni popki so bolj podolgasti, precej debeli in na zgornjem koncu dobro ošpičeni; samo listni so nekoliko debelejši in rnauj ošpičeni, ter tudi krajši, oni sadni ali cvetni popki so pa bolj široke, okrogle in na svojih zunanjih koncih bolj jajčaste oblike ali podobe. Mešani popki so oni pri kutnah in nešpljah, kateri poženejo listja bogati poganjki, na koncu ali ósi katerega razvije se tudi cvet. Kakor hitro pri domačem sadnem drevji nastane tako imenovana počasnejša ali srednja rast, pričnó se na njem razni popki narejati in vpodobljevati. Dalje delimo drevesne popke tudi še v skrajne, konečne ali terminalne in pa v stranske. Terminalni popki nastajajo ob koncih češulj, sadnih šteržev in enoletnih poganjkov, stranski pa ob straneh navedenih delov. Dokler sadno drevó še krepko raste ter les, mladike, poganjke in listje razvija, so popki še zeló nepopolni in imenujemo jih tedaj „drevesna očesca". — Vsakovrstni dobro in popolno razviti drevesni popki toraj nič dru-zega niso, nego prav male rastlinice v počivajočem ali mirnem stanu, katere so pa s celim obširnim drevesom v najtesnejši zvezi. Osredje ali jedro drevesnih popkov imenujemo popkovo ós; ta mala ós je zeló šibka in je na okrog čez in čez prav dobro z malimi lušinicami v eni ali več vrstah obdana. Te male obkrajne lušinice branijo in varujejo to zeló nežno stvarico pred hudim vremenom in mrazom ter poginom do tje, ko se v prihodnji spomladi zopet novo vegetacijsko drevesno življenje prične. V popolno razvitih lesnih, listnih, cvetnih in mešanih drevesnih popkih pričeti in zaznati so v prav mali podobi uže vsi oni delci, katerim naloga je, po prestanem zimskem počitku v spomladi vso drevesno krono z novo krasno in veličastno naravno obleko preskrbeti in opraviti. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske izkušnje. Odgovor na vprašanje v zadnjem listu „Novic". Drevesni vosek pripravlja se na vsakovrstne načine, in večidel vsi taki izdelki služijo dobro. — Namen voska je namreč: drevesu rano pokriti, da se zabrani pristop zraka in vročine. To se doseže z vsakim samo na sebi neškodljivim takim mazilom. — Dobro se rana le tedaj pokrije, ako je to mazilo toliko mehko, da se dobro razmaže, in vendar ne tako mehko, da bi se odcejalo. — V ta namen pa služi mešanica, obstoječa iz polovice voska in polovice navadne, smrekove smole, skupaj stopljene in zmešane. V prihodnjem listu več o mazilih za drevesne rane- 123 Gospodarske novice. Nemška namerava uvožnino na žito zopet vovikšati. Glavni odbor kmetijskega društva bavarskega sklenil je: Za povzdigo domačega pridelovanja žita, za kmetijstvo in za vse prebivalstvo treba je povikšati (podvojiti) uvožnino na žito in vsled tega tudi uvožnino na izdelke mlinske. Znano je, da se pa drugod pripravlja tudi po- zabiti va-njo, v dveh mesecih pa vse tako zidanje popolnem okamni. Ta iznajdba je gotovo lepa in poskušnja tudi prav lahka. « » vikšanje uvožnine na les naše države na Nemško. j katerega se mnogo Opomin vinorejcem. Ministerstvo poljedelstva naznanja morejcem da w—--1 «JV ? w r V*J ,J f li AiUi^UWJJJU 1 iUUl V/J v VJ 111 y U( uvažuje iz je leta 1882. dana prepoved o zadevi kupovanja in pro dajanja vinskih trt s koreninami še zdaj veljavna po živine na Hrvaškem. seh deželah našega stva (takraj Litave) da kdor bi se zoper to postavo, namerjeno proti trtni uši pregrešil, ga zadene kazen do 100 gold, ali pa zapor. ? Po najnovejem številjenji živine na Hrvaškem je tam govedi 709.494, od katerih pa na Pokrajino spada 307.954. Od leta 1869. narastlo je število za 30.247. Poprek spada na sto ljudi 37 govedi, na štirjaški kilometer pa 16.6. Število ovčje drobnice znaša 587.679, kozje drobnice pa 96.862, prešičev 467.201. Leta 1869. na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spomini 9 znašalo je število prešičev 750.490, tedaj za 283.289 več od edaj Spisuje Jos. Levi eni k. Prodaja konj. Tretje leto je, odkar se po naročilu vodje dotičnega (Dalje.) Jutro 4. julija (šesti dan naše nazočnosti v Rimu) ri. Bil je zopet čisto-jasen, res zlat dan, kakoršnega oddelka v ministerstvu poljedelstva najboljši konji iz dr- rodi le južno-italijansko podnebj malem perivojčku žavne grajščine za konjerejo v Radovcu po javni dražbi gostilničnega osredja zbralo se nas je bilo tudi to jutro na Dunaji prodajajo, toda samo domačim državljanom, mnogo romarjev k prijaznemu razgovoru. Prišel je bil Prodaja je bila 2. dne t. m. Prodali so se: štiri žebeta za..... 4490 gold. v našo sredo tudi hercegovinski škof mig. Vuičič, ki je z nami vred stanoval v „Hotel della Ville". Ta gospod dva petletna žebca za dva 55 55 dve štiriletni kobili za . . en šestletni žebec za . . . ena štiriletna kobila za . . in druga štiriletna kobila za Vsi zdaj prodani konji prodali so se skupaj za 1680 1410 1950 850 815 1500 55 55 55 J? 55 « j> m je v najboljši dóbi svojih let, zale postave, obnaše posebno priljudne, ter je občeval s čč. gg. frančiškani iu s Hercegovinci kot dober oče s svojimi otroci. Ker je moj prijatejj, čast. g. Peterlin, želel to jutro maševati v cerkvi sv. Stefana, zvani „S. Štefano Rotondo", kjer počiva v menzi nekega ondotnega altarja truplo njegovega godovnika Primoža (ob enem tudi 12.405 gold. fv truplo sv. Feljcijana), in me je nagovarjal, naj gr posestnikom Smidom z njim, vstregla vabilu. Med potjo vstopili smo va s emu Starorimska malta. kjer je imel g. Peterlin ilirski vstav mal opravek pri sv. Jeronimu) kanoniku dr. Crnčiču. Od tam smo šli urno naprej Iznajdbe novega časa so gotovo občudovanja vredne, toda tudi stari narodi bili so v mnogih strokah človeških znanosti in umetnij na tako visoki stopinji, da se imamo noveji še mnogo mnogo sebno važnost po zemljepisni legi nam sosedni in deloma svoj čas prav v naših deželah živeči rimski narod. Dan na dan prišli do Koloseja, podali se trenutke v njegov osredje, potem p napotili po cesti vštric te staro pri njih učiti. Za nas ima po- slavne zgradbe proti južni strani, kjer se polagoma prične pospenjati pot na homec „Monte Celio". Vrli njega stoji cerkev sv. Štefana. Ako se sploh kak kraj v Rimu sme imenovati zapuščen dolgočasen , temu gre z vso pravico ta islov. Prišli smo med visoke se še pri nas ostanki rimskih črno-rujave zidove neko zatišje k levi roki, ter mest, vasi, taborov, grobov, rimskega denarja, kinča in kmalu dospeli pred staro dolgočasno poslopje, ki je pri _ ____( _ ~ _ • ____ _ « « éit U ^ A m cest. Mnogi teh ostankov so nam neme, pa zanesljive slonjeno zgor imenovani cerkvi. Zdela se mi je vsa 5 priče zgodovine preteklih časov, veliko takih ostankov okolica taka, kakor nekdaj bral popisane stare za občudujejo in posnemajo sedanji umetniki; med izdelki občuduje se posebno trdnost staro-rimskega zidovja, ka- in zaklenjen terega veže skrivnostno trdna malta. Kemiki in zidarji precéj dolgo so uže preiskavah te čudovito trdne ostanke, pa rimske vprašajoč, malte do zdaj še niso iznašli. čarane gradove. Vrata poslopja bila so skrbno zaprta čes ko pozvoni g. Peterlin, prikaže se čez pri nekem oknu v nadstropji človek ÊIHHHËHHBB^H^ttHiliHHÎ da želimo Na Peterlinov bi rad tu maševal, zapre se zopet ol ič smo Najnoveji čas še le je, kakor časniki poročajo, pro- precéj dolgo čakali, predno so se nam odprla težiia fesor A rtu s iznašel neko malto, katera se v kratkem vrata. Ako je bilo zunaj dolgočasno, v znotranjih ho- tako strdi, da je prav kamnu podobna, in da se z ena- diščih je bilo še dokaj bolj; povsod smrtna tihota kim vspehom rabi za na suhem in na mokrem. moj duh se ni mogel ubraniti nekaki grozi. Poprej sem Navadna malta napravlja se iz enega dela dobro uga- nameraval 5 bom prijatelja spremil le do cerk\ drobnega zidarskega ne amudil pričetka tridnevnih slovesnost šenega apna in treh delov pešk»; ako se tej malti prav pred rabo dodá % dela živega apua v drobno štupo razpadlega in se ta hitro in dobro pomeša med navadno malto ter koj porabi v zidanje, prične se koj kemična zveza silikata, in v treh kovnik in gosp. Peterlin dneh je malta tako potem pa se podal precej proti sv. Klemenu, da bi ondi Al moje znotranje čutje (akoravno nisem nikomur o tem kaj rekel) tega ni do pus med tem, ko sta se cer v zakristijo trda, da se železna ojstrina ne dá Smidom v ceri ki popol okro gla * 124 Osredek njen opasuje na okrog 20 močnih granitnih plan in dekan veliko-kostolanski, po slovenski. Razumeti " sredi cerkve je oltar, pač uajbornejši, kar ga je bilo precéj lahko. (Dalje prihodnjič.) stebrov. sem jih videl v Rimu. Med zgor omenjenimi stebri in zunanjo cerkveno steno pelje okrog in okrog široko ho- Stene so čez in čez prenapolnjene s presnimi slikarijami, ki so jako znamenite ne toliko po umetni izpeljavi, pač pa zarad tega, ker ogledovalcu živo kažejo strahovita mučenja, katera je menda le satan sam v 271. seji zbornice poslancev 28. februarja o Govor poslanca Hausnerja vdihoval trinogom, da bi tem grozovitnejše pokončevali o ne- kristjane. Ob enem pa svedočijo te slike tudi ustrašljivosti kristjanski, ter o njihovi čeznatorni stanovitnosti, s katero so si služili vence slavne zmage in plačilo rajsko. — Zatolhlost, katera nekako neprijetno sili človeku v nos, svedočila nam je, da je to svetišče proračunski razpravi (Dalje.) Gospod poslanec dr. Magg pričel je svojo razpravo s tem, da je kazanje nekega prejšnjega govornika na Švico z veseljem pozdravil, kot oziranje na deželo svo- le malo obiskovano, kar pa ni čudo, ako se vsacemu bode in izobraženosti. Jaz popolnem podpišem ta izrek Primoža ondi tako neprijazno zdi, kakor se je meni. Altar, v čegar menzi počivajo svetinje in Felicijana, nahaja se v kapeli, ki je okrogli cerkvi prizidana kot nekako predsvetišče. Zlati napis na sprednji strani menze kaže kraj, kjer ste vloženi sveti trupli in blagoslovil bi dan. ko bi spoštovani nasprotniki hoteli takov misliti, čutiti in delati, kakor Švicarji nemški Švicarji (veselost, dobro! na desni) , ki so ah. navadah OUI CV1I1 lll(yJLl£iV/ Iv (A> t J \J JVl «J , rVJ Vjl OUVJ YlV/íiUUl 0»VW U J. L«. J/J.] Čas, kdaj je bila postavljena na tem kraji prva krščan ska cerkev, sega nazaj v 5. stoletje. Bila je vendar pozneje večkrat predelana in prezidana; toda zidarji njeni ne morejo se ravno ponašati, da so si z njeno olepšavo ostali jedrnato nemški, ki so nemci po še£ in bistvu, ki bogatijo nemško slovstvo s svojimi spisi ki pa se vendar-le čutijo samo Švicarje, z nemškim ce sarstvom se pa v ničemer ne identificirajo (dobro i preveč ubijali glavo belili lase j J jj. Po skončani / maši opozoril nas je cerkovnik na marmeljnasti stol, ki stoji blizo cerkvenih vrat. Služil je nekdaj za sedež papežu sv. Gregorij Zunaj cerkve na desni), ki, akoravno jih je dva milijona, proti 800.000 francoski in laški govorečim Švicarjem, pa se kar nič ne obotavljajo pripoznati jim enakopravnost in se jim to še zasluga ne zdi, ampak tako samo ob sebi raz- - - - - - ' — * i i na to utegnete brati umljivo, kakor zrak, ki ga dihajo. (Dobro, dobro desni.) Zdaj si pa mislite, gospoda videli smo ob pokritih stenah v steklenih omarah shra mnogo drobnih starin, izmed katerih so bile ne otajskem almanahu zdaj ravno predsednik Numa katere jako umetno izgotovljene. Cerkovnik nam je vse razkazoval, vendar, ker ni bil nihče izmed nas italijanščine zmožen, nismo se mogli ž njim porazumeti o tem, so bile li vse te stvari najdene na mestu, kjer stoji çprkey, ali kaj. Okoliščina, daje spadala ta okolica Droz, podpredsednik Simon Bavier in predsednik narodnega sveta Vessoz francoski govoreči Švicarji. Premislite malo, če bi se kaj enacega moglo zgoditi v Avstriji (veselost na desni) in mislite si tarnanje in rotenje, ki se zagnalo od Bistrice do Bregenca in od Aussigga do Celja! (Dobro veselost na desni.) bližavi cesarskih palač ter najglasovitejših ^adeb starega Rima, dala nam je ugibati kaj tacega. Sploh pa moram reči, da sem veliko lajše dihal, ko smo imeli to cerkev in njej prislonjeno dolgočasno poslopj mn i.t oijtjuj zopet za hrbtom tacih samotijah bi se med sovraž nim narodom osamljenemu tujcu lahko marsikaj pripe tilo. Po naši, prislovici namreč „hudi čas nikoli ne pra Potem se govornik loti in zavrača dr. Magga, ki je govoril o proračunu, ter mu dokaže veliko napačnosti v številkah in da sod vse iz strankarskega stališča ter prezira, kaj se je pod tem ministerstvom uže prihranilo. Ko ga je s te strani dobro posekal, pa nadaljuje : sredi svojega govora popustil je gospod poslanec dr. Magg njemu nekoliko nadležni proračun , ga vrgel znuje (C tje zdaj mu je beseda tekla na široko in priležno v V < : v J o Da so r^am bili mnogi Rimljani 5 dovolj odkrito njihovi časniki ob dnevih našega bivanj navadni strugi in ne več nenavadne fraze o razruševa-pisali so joči se edinosti in iztrebljenji nemštva padale so ko toča --j ujxuv.x v,^*^* --------©-------y- lui,«, ^oste. Prav za veselost je bilo klicanje po zginja večnem" mestu; poskusila je pa moja malenkost to joči staroslavni Avstriji, za katerim je koj prišla tožba n javno to jutro; kajti ko smo se vračali mi 0 policijskih naredbah in o ukazovanji. (Veselost na trije zopet nazaj blizo Koloseja, prifrčal mi je iz ne- skritega zakotja v nogo kamen, ki mi zadjal ravno občutnega vdarca, pač pa desni.) Prašam gospoda, kako si staroslavno Av dokazal imajo jakinski plašurji tudi v Rimu svoje pajdaše ni pri- strijo mislite brez policijskih naredeb in ukazovanj? da sobrate To sem i bil skusil neki drugi dan tudi nad nekim na videz siçer elegantnim, uže bolj postarelem gospodom visoke postave, čegar osivela kozja brada pa je dala soditi moža Garibaldijeve sodrge. V obče moram -•—v. m m • * msm . * « l • 1 • * (Veselost na desni.) Naj bi se vendar enkrat odločili naj bi se obžalovala zdaj ustava, potlej pa staroslavna Avstrija, ne pa kar oboje skup. (Živahna veselost na desni.) koncu je počil gospod govornik v zbornico z malo. pa strašno dogodbo iz mesta Prage. Tam je bojda »vda, so nam bili prijazni, in če smo nekemu nemcu zato, ker je nemški govoril, v neki go , naj se zgubi brez vprašali za kak kraj, cerkev, ulico itd., stilnici krčmar pokazal vrata češ se nam je vselej rade volje povedalo in naznanilo. Enako vprašanje sem bi,l nastavil tudi omenjenemu aedeljnu toda kazal se je proti meni gluhega in slepega. Še po vsakeg ropota. Ce bi bila ta dogodba čisto natančno ? S ledati me j&i hotel ,< ampak oholo je šel svoj pot Jaz tudi s^mjpri sebi djal po starem dijaškem : „keniujjusiiftos" (to je: se že poznamo). resnična, bi bilo to gotovo znamenje surovosti krčmar-jeve; ali jaz si lahko mislim, da se kaj tacega tu in tam v Lahu enakih prostorih utegne pripetiti Cehu, Poljak kacelmaharj ali pa judu na Dunaji (veselost na desni), pa bi se za to ne zmenil noben časnik se il Ko smo prihiteli k-sv. > Klemenu, se je bila ravno manj pa zbornica. (Veselost na desni.) Od prave strani pričela tridnevna slovesnost. Svečava je gorela vsa v pa se mi je povedalo, da je ta reč nekoliko drugač ravno tako» nebrojnein številu, kot prejšnji dan Petj Nemški brat iz „rajha je napil državnemu kancelaij bilo je enako ikrasnoi'OiSlovesno sv. mašo je imel bol- (Bismarku) in to prav dražljivo (čujte, čujte! na desni), garski nadškof Nil Izvorov po-slovansko-bolgarskem ob- tako daje moža iz gostilnice vrglo avstrijsko, ne pa redu; pridigo pa Slovak Jurij Slotta, častni papeževi ka česko čutstvo (Zopet eselost na desni.) Toda gosp «r * ♦ - 125 - dr. Maggu je bila primera z grofom Taaffejem, ki prosi nemca, naj bi brez ropota šel iz parlamenta, toliko vredna in ljuba, da te pravljice ni mogel zamolčati. Tu moram reči, da ta primera, če bi prav dogodbo vzel tako, kakor se mi je povedala, stoji na kruljevih nogah; kajti znano je, da je celó v naši zbornici nekdo izrazil svoje hrepenenje po nemškem državnem kancelarji in vendar ni bil ne z ropotom in ne brez ropota tiran iz zbornice. (Veselost na desni.) Zdaj pridem do poslanca dr. Mengerja. (Veselost na desni.) Ta se je danes kazal nenavadno zmernega in neobširnega, to spričevalo mu morem danes dati izjemoma. (Veselost na desni.) Posebno velja to gledé njegove prve razprave o proračunu. Saj je znano, kako čudno stališče ima gospod poslanec Menger o proračunskih vprašanjih, ker se kolikor toliko vstavlja vsakemu neposrednemu ali posrednemu davku, pa pozabi povedati le, kako naj bi se naredilo to, da bi se vstreglo zahtevam državljanov, ne napovedal državni bankerot in vendar se opustilo vse povišanje davkov, in tu je gospod govornik rekel, da je nemogoče iz dvakrat dveh narediti dve. To je v svojih daljnih besedah popolnem dokazal, ker je grajal vse, rekel pa ni, kako bi se njegovi „dvojki", to je niži davki, vjemali z dolžnostmi države. Ker je to stališče gosp. govornika zadosti znano in sem ga jaz uže enkrat zaznamoval kot „budgetni ni-hilizem", se v nadrobno polemiko zoper njega ne bom spuščal, ampak bom popravil le nekaj njegovih zmot. Dr. Menger je rekel, da so pravi (direktni) davki v Avstriji najviši vsega sveta. To ni čisto resnično, to velja le o davku od hišne najemščine; ta je res najviši na vsem svetu. Toda če se vzamejo pravi davki kot celota, je Ogerska, kakor pravijo, po meri nam enaka; ker so pa tam vcenitve više, je toraj bolj obložena, na Laškem in Španjskem pa imajo pravih davkov gotovo več, ko mi v Avstriji. Ta trditev je toraj neresnična. Trditev, da je živež zdaj na Angleškem — če ne ceneji, vendar ravno tako po ceni ko pri nas, je čisto izmišljena. Res je, da je od ene strani, posebno kar se tiče mesnine, živež na Angleškem ceneji, pa to je uže zeló škodovalo angleški živinoreji; v vseh drugih rečéh je pa razloček med ceno živeža v Avstriji in na Angleškem velikansk. Primera, ki jo je gosp. poslanec Menger naredil med bremeni dunajskega in berolinskega rokodelca, nikakor ni napačna. Žalibog, da je dunajski res bolj obložen, toda jaz ne vem, zakaj se hoče to zapisati na rovaš tega ali katerega koli ministerstva, ker je temu krivo največ to, da mi nismo bili v tako srečnem stanu, da bi nam bil kdo dal pet milijard, marveč smo morali parkrat plačati po par sto milijonov goldinarjev vojnih stroškov. To je resnica, katere ne more nobeno sedanje in nobeno prejšnje ministerstvo premeniti. Trditev, da je poznanje avstrijskega davčnega postavodajalstva poznanje vseh davkov sploh, ker imamo mi vse vrste davkov vsega sveta, je popolnem neresnična. Teh davkov mi nimamo: Za mlenje, kakor na Laškem in prej tudi na Pruskem, nimamo potratnega davka, kakor v 12 do 13 državah, nimamo državnega davka za pse, ki je na Angleškem, Virtemberškem, Hessen-Darmstadtu in Sachsen-Weimaru, nimamo lovskih listov, kakor na Angleškem, Irlandskem, v Holandiji, na Laškem in Ruskem, ne rudninskega davka, kakor v treh do štirih državah, ne davka o živini, kakor na Grškem in v Rumuniji. To so davki, kar se jih v naglici spominjam, katerih nimamo ; lepo število! (Veselost na desni.) Se ne sme preveč reči, drugače se zaide od natančnosti. (Dalje prihodnjič.) Kratkocasnica iz državnega zbora. Časniki od zadnjega petka naznanjajo, da je dunajski policiji v roke prišla dopisnica, da se namerava med predstoječo šolsko debato med desnico zbornice z galerij vreči petarda in časniki trdili so, da je to fan-talinska, toda prav prav slaba šala. — Temu nasproti sostavil je šaljivi zborniški predsednik dr. Smolka prav prav duhovito in gotovo tudi izvrstno sredstvo. Izdal je namreč gledé na atentat z dinamitom zoper desnico zbornice pri obravnavi šolske postave sledeči red sedežev. Na ministerske stole od levice proti desnici se vsedejo : Schôffel (na mesto grofa Welsersheimba) ; Suess Edvard (na mesto barona Conrada); Clumecky (na mesto barona Pinota) ; Ilerbst (na mesto grofa Taaffe-a) ; Ku-laczkovski (na mesto barona Florijan Zemljiakowski-a) ; Tausche (na mesto grofa Falkenhayna) ; Sturm (na mesto barona Pražaka) ; Neuwirth (na mesto Dunajev-skija). Gospodje ministri vsedejo se na prostore zgoraj imenovanih gospodov. — Na dalje se vsedejo: Carneri k Hausnerju, Beer h Kvičali, Auspitz med kneza Liech-tensteina, Jaques k dekanu Pfiiigelnu, Weitloff k Lien-bacherju, Moro med Vošnjaka in Tonklija, Hoffer med Oelza in Thurnherr-a, Kopp med Vašatia in Skopalika itd. v tem smislu, vsak poslanec poleg svojega najbolj sovražnega nasprotnika. — Ker predsedništvu ni mogoče v navedenem smislu si primerne namestnike izvoliti, zato bode na svojem prostoru nevarnosti v oči gledalo. Ta red sedežev našel je splošno odobravanje, samo ministerski predsednik je zahteval, da se na mesto predsednika dr. Smolke vsede vitez Jurij Schonerer. Naši dopisi. Z Dunaja 13. aprila. — Pred obravnavo šolske postave obravnavala se je v državnem zboru po naključni večini prejšnje sobote, česko-moravska poprečna železnica, katera se je po nasvetu dr. Herbsta posebno zato postavila ta dan na dnevni red, da bi bili mladočeski poslanci oprošteni sile : zato glasovati za šolsko postavo, da nemška konservativna stranka tudi glasuje za ono železnico ; poleg tega hotel je Herbst s tem odriniti oziroma zavleči obravnavo šolske postave. Slednje se mu je deloma res posrečilo, prvo pa po naših mislih nikakor ne. V obravnavi česko-moravske železnice bili ste obe stranki sploh enih misli, le o dveh vprašanjih te postave pa se je vnelo hudo nasprotje in hud boj med desnico iu levico. Prvič se je šlo za to , ali se vladi v postavi naloži dolžnost, izdelovanje te železnice na vsak način samo manjim podvzetnikoin, to je, na drobno oddati, ali pa, da se vladi pusti popolnem prosta roka, da zgradbo železnice oddá po onem načinu, kateri bo po okoliščinah za državo najbolj ugoden. — Levica je k temu vprašanju prav brez potrebe še vpletla vprašanje zaupanja za vlado, izrekoma gledé na ma-rogo, katero jej je hotela vtisniti z dogodbo Kamin-ski-evo. — Oboje to jej je spodletelo, ker pri glasovanji po imenih dne 11. t. m. propadla je s svojim namenom in vlada dobila je prosto roko pri oddajanji zgradbe česko-moravske železnice, dobila je pa po krivdi levice vrh tega še prav živahno zaupnico. Druga pravda vnela se je pri članku 9. postave, kateri določuje, da bode smela ta nova železnica proti primernemu odškodovanju voziti po nekem delu druge privatne železnice. Tudi zoper to točko postave je levica kričala, da pri nas uže nobeno podvzetje ne bode več varno , ker 126 državi zna misel priti vsak dan, vse zagotovlj pra brž spoznali nevarnost, ki se je le prenaglo obistinila vice prelomiti, in druga podvzetja vničiti samo državnim Vdarec po bolezni 5 ki je tudi drugim udom iz rodovine podvzetjem na korist Predlog železničnega odseka, ki je soglasen z via dinim predlogom, zagovarjal je s pravnega in gospodar pokojnikove vzela življenje, je vzbudil obče sočutje v našem mestu in po deželi. Kocjančič, rojen Vipavec 1818 pisal je uže zgodaj svojim rojakom raznovrstne skega stališča vladini zastopnik, ministerski sovetnik knjige in sestavke in je bil kot slovenski pišate Steinbach. Ta je pa vrh tega tudi odločno in temeljito laven do nosledniih dni svoiesa iako tihe de zavračal strastno-hripave deklamacije prvega govornika nega življenja. Mnogo pi laven do poslednjih dni svojega jako tihega in skrom- iz krajevne zgodovine zoper ta član, bukovinskega profesorja Tomaščuka je priobčil tudi v goriškem duhovenskem, latinsko osno Dunaja 16. aprila Dober del vojske o ljudski vanem listu se eliko več raznovrstnih opisov šolski postavi v državnem zboru mine danes, jutri se utegnejo najti pričakuje konec splošnega razgovora, potem ko bode naučni minister govoril, prej ko njegovimi knj Uže zdavno pa Je zaslul kot slovenski Mezzofante, katereg je gledé na ne govoril bode za Do vico Ed. Suess, za desnico pa Evseb Čerkavski. zdaj govorili so od levice: poročevalec manjšine dr. Beer, ki so si po začetku, razvoji in prvotnem in vsem ustroj znanje in število prisvojenih jezikov daleč prekosil, gove Íinguistične studije so obsezale skupine jezikov r napadajoč posebno ministra Conrada, sicer pa še vendar precej rečno: za njim Halvich, pristaš Herbstov, govo- azličniše ali najbolj oddalj tem pogledu se na- štejejo na prste linguisti, ki bi se mogli ž njim pri eč strastno z nakopičenimi frazami tem govoril merjati. Prijatelji njegovi, ki so imeli čast in srečo ? ž proti postavi mladočeski profesor, bivši vojak Tilšer, njim občevati, gotovo razkrijejo Slovencem redko uče toda tako, da ga je desnica milovala, levica pa ako nost o tega slavnega našega rojaka, katerega po vsi pra Lvma td&u, uit ga, jo ucouivyci îmiuvaict, a^vi^u, , '""'"^o1« - vj. «.«„v. , ^ L---- ravno mu je ploskala tu in tam, ga vendar bolj zasme- vici občudujemo, kakor ga je v obče spoštovalo vse kot hovala. Danes govorili so od levice Rechbauer, Toma- človeka in cerk\ dostojanstvenika. Blag in večen ščuk in ravno zdaj (ura je 3 in 20 minut) končal je mu spomin t OV>U.lY j 11JL 1 tt T IX kJ Cà V.IC4/J \ Li l tt J \J IS 111 iiiiiiuvy j ^ Promber. Govoril je pa od levice za postavo danes tudi Gorici doslej ni bilo zdravniškega društva zdaj Schônerer, rekoč, da je treba zmanjšati šolska bremena, pa si osnujejo tako , v katero bodo sprejemali samo da naj bodo judje izključeni od vodstva šol, v katerih zdravnike doktorje, vsled česar je večina otrok krščanska; med krščanskimi pa naj se laže zedinijo Podgori ne dela razločka, ali so katoličani ali krivoverci z izjemami za Galicij Dalmacijo je zadovolj Tudi ker razne interese tudi osnovali katoliško pod- Goriška čitalnica porno društvo, ki je uže potrjeno. bila priredila 7. t in. zabavni večer, katerega se je idnja tako po pravici spada k Hrvaški, Galicija pa naj pokazalo , da pevski zbor napreduj dobi večo samostojnost, tako, da nemško-avstrijsl žele ostanejo same z vladajočim nemštvom. v petj iu številu de pevskih moči. Udeležilo se veselice ni toliko občinstva, kolikor bi ga bili pričakovali. Veče in velike udeležbe Od desnice govoi grof Rih. C 11 e g e r, se je nadejati k veselici 29. t. m., ker je odločena v O z ar kje vič in zdaj govori niže-avstrijski kmet Obern- dobrodelen o namen dorfer Mirn in izvrsten bil je govor grofa Cl raznovrsten spored in ker bo imela obsežen in V goriško mestno starešinstvo Riegerjevega govora bila je zanimiva posebno zadnja se bodo vršile kmalu dopolnilne volitve. Konservativce četrtina. — Ozarkjevič, poljski zedinjen-pravoslaven du- so izpodmikali od leta do leta , da so jih izpodrinili hoven, povdarjal je versko stališče, kmet Oberudorfer pa gmotna bremena, katera naklada šolska postava obči Zdaj alna ospoduje ena sama stranka, ki se imenuje libe Konservativci bi imeli in razvili zdaj lahko večo nam m f 1 \J 111 V 11 tli J HM U VI» JLJl V V JLm 1 tv vt ^ v/ ^^ ^ ^ ^ w ww ^ -----5j i* * ^ ih ■ lJ - ospodarjem, in katera se imajo deloma polaj- moč kot gospodarska stranka. Ali vse je tiho ? ne šati po predloženi postavi Glavno besedo imel bode pomislijo, da bo tem huje, kolikor bolj bodo roke kri za desnico poročevalec Lienbacher žem držali interesu inaterijalnega dobička to Včeraj bila je sklenj letošnja zanimiva razstava tičev in kuretnine s pripoznanjem svetinj in srečkanj liko zadolženega mesta in pravega patriotskega duha bi bilo, ko bi se gospodarska laška stranka obudila pač dobitkov v dvorani vrtnarskega društva lepe kuretnine vsakovrstnih plemen Videti je bilo in, če se čuti prešibko, združila z nemškimi in sloven- dalje rac, gosi, skimi volilci ter tako zeló lepi so bili mnogovrstni golobje, mestni zastop venci prodreti nekaj puranov, papige in pa dolga vrsta tičev z gorkejih dežel vseh barvah pisani skakali in prepevali so neprenehoma. Veliko število razstavljenih tičev je last slovečega po-tovalca v Afriki, češkega naravoslovca Holuba, kateri čane zopet zdramila za prav bi morali Nemci ali Slo i treba, dobiček bi bil mestu uže v tem da iz raznih elementov vstv ali priborj P d stranka meščanom oči ob raznih prili se ravno zdaj zopet vrača potovanj južne kah, ki se v starešinstvenih sejah večkrat ponujajo. N )spodarska stranka odgovorna za napase dele Afrike îjal Včeraj se je letos prvič bal po zraku odpe res, da bo rehe, katei obsodila o o sedanji „liberalni" stranki vlad 7 O podarska stranka nasprotno razkrije, česar 77 Prater j u proti Donavi ležečega loga tik du ker bi s tem sama najskega mest Silberer z nj i m dva a d ni k a sedanja stranka ne more obsoditi, sebe obsodila. „Liberalna" stranka moralno veliko zgubi iz državnega opazevališča za vreme. ___ a A M Balon meri okoli kedar ne bo štela samo Stil" sežnje poprek je okrogel kakor pomeranca, ru ivkâste barve, kakor leto stara slamnata streha obče pa naj sedaj dej 9 in vzdigaval se je počasi od tal, plavajoč na južno hodno sti nad glavami blizo 100.000 gledalcev prikimovcev. Meščani v pokažejo, da ne obsojujejo samo na zunaj in z besedo gospodarstvo, zarad katerega je bil lani tolik hrup nastal, gospodarstvo, katero tudi nov gor ganček prekriva s tem, da huj Po vožnji treh četrt ur prišli so vsi srečno na ščuva proti Slovencem in tako meščane moti danes, začeli dosedanje stranke dejanski obsojevati da bi ne zemljo na ogerski meji, od koder se vrnejo še Gorice apr dop.) Zopet žalostna no Gorice 16. apr (Iz dop.) Velik je bil sprevod ica! Monsignor Stefan Kocjančič, častni kanonik, ob pogrebu Stef Kocjančiča v torek 10. t. m. zvečer. profesoi zadnj vodja oriškega osrednjega se- menišča , je po malodnevni bolezni prešlo noč v Go podu aspal aprila opoludne, ko se je napravljal zbiblioteke je po polovici telesa zadel mrtvud, vsled mesta in mnogo katerega je takoj zgubil do cela zavest. Zdravniki so poslednjo čast pokoj Zlasti je bilo došlo tudi mnogo duhovščine od vseh krajev, med njo posebna deputacija iz Trsta. Zastopane pa so bile tudi vse raznotere više in manjše oblasti našega druzega občinstva, ki je hotelo izkazati Sosebno je bilo videti, da so 12? izobraženci razumeli, kaj se spodobi za to priliko so v velikem številu itak dolgi sprevod pomnožili. Tudi obiskan, posebno judje so bili zastopani, in zapazili smo ob tej priliki, da valcev. Goveje živine je bilo okoli 400 repov, kupčija so poslale judovske rodovine svoje ude v bližino spre- živahna. Trgovci iz Trsta, Gorice, Pulia, Reke so za (Zadnji mesečni živinski somenj) je bil prav dobro veliko je bilo kmetov in tujih kupče- oda onega pokojnika, ki je v življenji toliko deloval v visoko ceno nakupili okoli 200 repov. Konj bilo je okoli 250, kupčija ž njimi tudi zeló živahna. Kupčevalci iz Laškega, Koroškega in Tirolskega nakupili so jih blizo hebrejščini. Meščani čakali, koder se je sprevod pomikal celo mesto . da slav množica pa so v dolgih vrstah obče čutilo je predmeti deli ki bi ute jak se ni pečal nikdar s 100, pa tudi kmetje so dobro barantali med seboj. o kako stranko ali poje dinca razžaliti; pač pa so ga poznali kot častitljivega in krotkega dostojanstvenika, ki je uže po zunanjosti bleaux). Toraj se vsak, kdor ima kaj to zadevajočih _ _ _ _ _ - * mm m ' á ' # A fl __^ ^ * (O 600-letnici.) Za svečanosti o 600-letnici je v program vzeta tudi sestava zgodovinskih skupin (ta zbudil pravo spoštovanje. In tako je bil ta pogreb redka nahajajo neutral reči zgodovinske vrednosti to je: oprave (kostumov), pa lepa prilika, ki kaže, kje se za človeštvo še opravnih (kostumnih) podob, orožja, obleke iz 13. sto tla na katerih se utegnejo vse raz- letja, pa tudi narodne obleke (noše), oprave (uniforme) like, vsa nasprotja zecliniti v enakem sočutji do spošto anja rednih, do blagih mož. — Pokojnik ni zapustil deželnih strelcev, meščanskega kardela strelcev ali slike teh reči od 1. L800. do 1820., nujno prosi, da bi slav premoženja nad 700 gold., potem, ko je služboval več nostnemu odboru to naznanil, oziroma tako reč poslal ko 40 let: knjižnico, ki je velike vrednosti, je odločil osrednjemu semenišču, razun knjig, katere si njegov nečak, duhovnik, odbere. Spomenik si je pa napravil sam najlepši s svojimi deli; da mu spomenik pa tudi na zunaj napravijo, to je spodobno in dolžnost hvaležnosti, ravno kakor je gotovo, da poslednje ne bo potreba v ta namen še posebe vzbujati. (Kon. pr.) Dolgo časa nisem pisal, drage „Novice", danes imam pa tudi Adlešič na Belokranjskem apr je aki dan drugačno, nekaj malo posebnega. V dni mrzlo pa suho , brez rokavic ne moreš ven. mlad začela! — Pred nekoliko dnevi je v Žuniči, žup nija Preloka, malin eno dete na male kosce zdrobil danes dežuje, pa burja hudo piha se bo spo ) Bog zna, kedaj Dne aprila je bila pri nas volitev občinskega pred lešič , z Verlinič iz Ad- podžupana Ivan Požek iz Dolenec, pa Miko stojništva, za župana je izvoljen Jože Veselič Bojanec Sv. Vid nad Cirknico 7. aprila * M. P Zarad dolg mrzlo držečega se vremena bo zlasti v hribih še ves ta morda še do srede maja odnje cepljenje nakladom in v oklad) ugodno, ker še ne muževno drevj Tudi bo tako kmalu za oclrezovanje cepičev nekaj časa še ne bo prekasno. Sploh se trdi, da se morajo cepiči le od dorastlih, uže sadonosnih dreves jemati; ne bili tudi dobri cepiči ne sadonosnih dre- . tako ako edništvo ker pa dostikrat tacih ni, mladih od dve leti naprej starih vesec za cepljenje? Pri presajanji in obrezovanj mladih drevesec se sploh prav lepi cepiči dobe žlahtnost svojega plemena obdržé Naj blagovoli to po „Novicah" naznaniti, ker bo s tem mar ateremu vstreženo Ljubljane. (Mestne volitve ljubljanske.) ponede deljek izvoljena sta bila v III. razredu narodna kandi- n, pri oddanih 147 glasovih data dr. I)rč A. KI prvi s 145, drugi s . ** 0 144 lasov Včeraj pri volit azreda je prišlo 279 volilcev in izvolj so narodni kandidatje tako: dr. Fr. Papež z 276, Fr. Žužek z 274, Miroslav Križ nar . Tomek z 271, A. Ledenik z 270 z 272, dr. H. Dolenec z 271 in Fr. Š u k 1 i < z 2o8 glasovi. Nemčurska stranka se volitev ni vdele ževala litev p to 1 se je vse vršilo mirno. Jutri je vo- azreda za katerega volilni odbor pnpo roča te kandidate Gospod Fran Kolman, hišni posestnik in trgovec » Ivan Murnik, tajnik trgovinske in obrtnijske zbornice. n Mihael Pakič, hišni posestnik, trgov itd Fran Ravnihar, deželni blagajnik in hišni po sestnik. na ogled. Pisarna slavnostnega odbora je v „gradu" (poslopji deželnega odbora kranjskega). (Gosp. Marka Lipoid), viši rudokopski svetovalec v Idriji, je, kakor se nam je včeraj naznanilo, tako nevarno bolan, da se je bati najhujšega. (Gospod Ljudevit Jencic), c. kr. okrajni sodnik mokronoški, jako čislan uradnik, edin sin svoje matere vdove. umrl je 5. dne t. m. Zmešalo se mu je v glavi, in našli so ga pri Ljubljani za novim streliščem, vstreljenega skoz glavo. Bog se usmili rajncega in nesrečne njegove matere! (Nesreča.) Trgovec in posestnik Milj avec iz Cirknice vračal se je pretekli teden s potovanja domu. Prišel je z Istre v Trst, pa ko se je peljal z voznikom v Trstu na kolodvor, splaši se konj in Miljavec tako nesrečno pade iz voza, da je bil v malo urah mrtev. (Dr. Jaques), poslanec dunajskega srednjega mesta, očital je kranjskemu deželnemu predsedniku je v zvezi s „Slovenskim Narodom" in da ni dal konfiscirati tega lista, akoravno je zadnje dni zopet ne- , čegar prevod so Gospod deželni spodobno napadal Nemce v članku baj takrat priobčili nemški časniki nil je to očitanje s pismom, ki l" ; v tem pi- predsednik Winkler za je bilo priobčeno tudi sanji odbija gospod deželni predsednik vsako zvezo z v „Laibacher Zeitun T) SI. Nar.", pa tudi dokazuje, da oblastnije, katere uikarstvo nadzorujejo, spolnujejo svojo dolžnost enako vestno zoper slovenske , kakor zoper nemške časnike. Takega članka, kakoršnega navaja dr. Jaques se ne nahaja v „Slov Nar ne , pa da zadnje dni, ampak 3s z no- celó ves mesec ne. Na to odgovoril je dr. Jaques z vim, zeló natolcljivim pisanjem, katero mu je pa gosp. deželni predsednik z dokazi, da so vsa njegova dolženja sploh časa in očitanja prav iz zraka vzeta in neresnična tako temeljito zavrnil, da bo Jaques, upam, za miroval. nekaj Sclirey) sklical je začetkom unega tedna svoj pristaše v kazino v občni zbor „konstitucijonal jim je jezični dohtar tožil o slabih, , in konečno je nega društva". Tam hudih časih, o poslovenjevanji Kranjske rekel da se konstitucijonalno društvo ne bode vtikalo v ljubljanske mestne volitve poslovenuje, je tako smešna kdo pritoževal čez to, da je nebo plavo belě Tožba, da se Kranjsk brezmiselna, kakor bi s da je sneg da je trava zelena Dr. Schreyu je tako kako vsakemu ljubljanskih nemškutarjev dobro znano, cia nikomur v deželi ni v mislih, peščici Nemcev ali Kočevcev v deželi jemati njihovo narodnost; ako pa tudi ne pustimo, da bi se ponemčevali naši Slovenci, tedaj jih vendar ne poslovenujemo Ako so pa kazinovci iz- Zavoljo gozdnega semena obrnite se do trgovca g. rekli, da se nočejo vtikati v mestne volitve, pote pač Lasnika v Ljubljani. Vred. dobro edó, zakaj ne. Grozdje je kislo & 28 Novičar iz domačih in tujih dežel. načelnik na vprašanje zapisnikarja : daso se zedinil Dunaja in potem izroči mu listek s kratko sodbo : „kriv __ r--------------------------------. Zago- Večidel dunajskih novic izvedo ča- vornik skušal je sodbo zavleči, kar mu pa sodnik odločno stiti bralci i ž dopisov v današnjem listu. Tem imamo zavrne. Potem pokrije sodnik črno pokrivalo in izreče le malo dostaviti. — Konečná razprava o šolski postavi obsodbo zatoženega na smrt ter odloči v izvršitev sodbe trajati ima še ves torek, tedaj tretji dan, in potem še dan 14. maja meseca. S tem je sklenjena sodnijska ob ----j —w * v/K3 tuiv^tt , l'i^uji 9 ťvlvu* ^w UÍIU x-r. iiiujct lAJ^ov^c*. KJ L till JC J CLlrti SUUllijïSiia UU" le namerava se sklep debate, volitev glavnih govornikov, ravnava zoper prvega zatoženca, in pričela se je uže z a katerega nameravajo od desnice izbrati prof. Kvičalo, konečná obravnava zoper druzega zatoženca. Časniki odobrujejo prvo obsodbo in to enako angleški kakor pa 5 ker bode bajé E. Cerkavski tako in tako govoril ragrafu 75, ki odločuje izjeme od te postave ; potem irski. Pri drugi obravnavi p& trdijo najnoveja poročila bode tudi sreda še vsa potekla za sploŠDO debato in da je sodnija petdeset porotnikov obsodila vsacega v bode glasovanje o prehodu na dnevni red oziroma o za- denarno globo , ker niso prišli k obravnavi četku nadrobne debate najprej v sredo popoludne. V pondeljek bil je zadnji govornik kmet Oberndorfer zarad strahu pred dinamitom in nitroglicerinom gotovo Nemška. Nemško-laško-avstrijsko zvezo v ohra- tudi nižeavstrijski deželni poslanec. Ta je govoril sicer nenje evropejskega miru, katero so objavili nemški priprosto, pa rečno in jedrnato. Posebno začudenje zbornice, pohvalo desnice in potrtost levice pa je po vzročilo njegovo omenjenje dogodbe iz nižeavstrijskega sednik Ťisza, povdarjajoč posebno to, da se zveza ne vse časniki, katero je potrdil laški minister Mancini v ob govoru, potrdil je tudi ogerski ministerski pred deželnega zbora. Povedal je namreč, da so pred razpi som zadnjih volitev za deželni zbor levičar dr. Granič namen ohranenja miru in še nekaj tacih tovarišev sami vložili prošnj deželnega zbora, v kateri so zahtevali vse one lajša do obrača zoper gotovo državo, temveč da ima samo splošen Velik nemir zbudilo je v nemškem državnem zboru zdaj cesarjevo naznanilo, da se ložene šolske postave bode uže zdaj predložil proračun za leto 1884 katere namerava vresničiti §. 21. zdaj pred- ki razodeva malo prikrito očitanje zoper zbornico, H I H VI m ■ HI da zanemarja rešitev družbenih in gospodarskih predlog Lahko si je misliti, kako osveti tako ravnanje se- Zbornica, kateri je cesarjevo naznanilo došlo popolnem danjo postopanje vse levice in Coronini-evcev Boj nepričakovano, bo na to morebiti odgovorila cesarju z bo hud, pri prvem glasovanji pokazalo se bode, kam se adreso, toda zedinile se stranke še niso, kaj hočejo sto vaga obrne. Od desnice bo proti glasoval k večemu mla- riti. — Vojvoda Meklenburg-Schwerinski umrl je po eno dočeh Tilšer eden Xnovi, i^ju, namreč Trojan, je nevarno bolan; in štiridesetnem vladanji, poročivši na smrtni postelji dva druga Mladočeha in en Galicijan hočejo se baje svojemu ljudstvu gorko zahvalo za skazano mu zvestobo glasovanja zdržati, ako se do t % ^ M • • T kdo ne spreobrne, in udanost Sicer pa bodeta za specijalno debato G lasovala tudi Schônerer in Fiirenkranz, katera nameravata v tretjem ski branji ako se popravek prvega 48 Francoska čuti se v očigled nemško-laško-avstrij- svezi zeló osamljeno in kažejo se uže tudi nasledki ne sprejme, tega položaja. Angleška namreč je meni nič tebi nič proti glasovati; razun tega bode v tretjem branji proti v posest vzela Novo Guineo, enako z vspehom spodriva glasoval tudi uže v torek v mestih Stockerau itd. izvo- Angleška na otoku Madagaskar Francoze in ne bo se 1 j eni levičar, naj mu bode imé Roth ali Richter jim bolje godilo v druzih kolonijah, kakor jo je Angl Ako bi bila večina desnice tedaj pri prvem glaso- ška čisto spodrinila v silo važnem Egiptu. Vse to spre-vanji šest glasov, bila bi po predstoječih premembah, vidijo francoski ministri in čuje se glas, da hoče vso pozornost obračati zdaj v pozdigo svoje vojne moči, ker po tem jo bodo zavezniki iskali in veljava se ako vse druge razmere ostanejo enake, večina v tretjem branji samo za en glas »cimu la cu gias. Ju šolski debati govoril je včeraj temeljito naučni bode zopet povrnila * potem zopet obširno Die ? Ig. Giovanelli za, in minister, pred njim Carneri ducziski, nadalje Kovalski zoper Weitloff, ki je začel govoriti ob 3. uri, zoper. Ogerska. — Mesto Požun (Pressburg) bilo je pretekli teden postalo zeló imenitno, ker so tam vjeli gla-sovitega morilca Majlatovega, Pavla Spongo. Videti je, da mu je denar pohajal, ker našli so pri njem samo 52 Telegram „Novicam". Z Dunaja 18. aprila ob 12. uri 50 min. pop Danes je zadnji dan splošne obravnave. Zdaj goldinarj varnega nadalje se v elikem mestu ni čutil več govori Suess, potem bodo govorili Pfliigel? Beet in Lien- 5 ilCU-lCUJVi ov » , viiuvm --~ zato se je potikal več dni v požunski dobro včiriicgči, zaiu sc je puiiAui vet um v ^u^uuom , v*v^iv 7 v mu znani okolici in ponoči zahajal je v hiše maloprid- krog deset glasov večine. backer. Krog petih popoldne pričakujemo glasovanja in Je sinoči od komer sa, iz- nih žensk v Požunu, kjer so ga tudi zasledili, pričakali ključenima in na cesti prijeli. Pri tem hotel se je Sponga z revol verjem usmrtiti, kar se mu pa ni poneslo, temveč po na čast p riredenega, poslanca Scho- nerera šiloma tirala na cesto. škodoval si je s strelom samo levo zgornjo čeljust ranil jezik. Obstal je prijet kmalu, da je iskani Sponga, tudi je obstal, da je pred neKaj meseci peštanskemu zdravniku vkradel precéj denarja ; gledé umora Maj latove Z Dunaja 18. aprila ob 3. uri pop Ravno je seja sklenjena ? govora poročevalcev in glasovanje bo jutri. itikuyçga baje iii uuiîiai JLUVJ^CJOJI , TVUUWI imiuuuv mnogo nadrobnost, katere bodo preiskavo polajšale ni še obstal ničesar, vendar pa razodel Stan Spongov ni nevaren moč prepeljati v Pešt. ? trdijo 5 da ga bode v 6 dneh Žitna cena An ít leska Dne o t. m. bila je sklenj ko v Ljubljani 7. aprila 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr nečna obravnava porotne sodnije zoper prvega morilca Cavendisch-a in Bourke-a z imenom Brady-a. Po 8 gold 50 kr. 64 kr tursice 5 gold. 20 kr banaške soršice 6 gold rži 5 gold. 20 ječmena 4 gold. 39 kr sklenjeni obravnavi podali so se porotniki k posveto- prosa 4 gold. 71 kr ajde 4 gold. 23 kr ovsa 2 gold vanju in ko se čez tri četrt vrnejo, odgovori njihov 93 kr Krompir 3 gold. 21 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik Maier Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani