SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 7
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 17 de marzo - 17. marca 2016
UPANJE, VIZIJA, POGUM
Balkanska pot je zaprta
ALES PRIMC
Logika parlamentarne demokracije naj bi bila, da gremo vsake štiri leta na volitve, sami pa se do naslednjih ukvarjamo s privatnimi zadevami. To logiko nam vsiljuje vladajoča garnitura, da bi oni štiri leta lahko delali, kar bi hoteli. Izgubljena štiri leta so lahko zelo draga, pa tudi pokrasti se v tem času da veliko, zato je neodgovorno pristajati nanjo. V normalnih demokracijah nadzorno vlogo opravljajo mediji, pri nas pa je 90% medijskega prostora sestavni del oblastne plenilske elite, njihova glavna naloga pa zaščita le te.
Poglejmo npr. sedanjo oblast. Ustoličila se je z goljufijo in zlorabo sodstva. Pri tem pravosodno medijskem državnem udaru, so največji mediji orkestrirano odigrali ključno vlogo. Imamo pogoltne profesorje ministre, ki jih kot profesorje niso brigali študentje, ampak predvsem lasten žep. Ali mislimo, da jih sedaj zanimamo državljani?
Na vrhu pravosodja imamo predsednika vrhovnega sodišča in generalnega državnega tožilca, dva, ki so jima ustava, človekove pravice in zakoni dokazano španska vas. Nastavil ju je Borut Pahor, ki bo v naslednjem letu predlagal šest ustavnih sodnikov. Človek, ki je na najodgovornejši funkciji rednega pravosodja nastavil dva kršitelja človekovih pravic, bo sedaj predlagal dvotretjinsko večino, 6 od 9, ustavnih sodnikov! Najprej je za šest let zavozil redno pravosodje, sedaj se očitno pripravlja na to, da za 9 let zavozi še ustavno sodišče. Navodila izro-jene levice preko Jasne Murgel in Aleša Zalarja po razglasitvi rezultatov družinskega referenduma ter pred dnevi Lojzeta Udeta so kristalno jasna - postaviti svoje ustavne sodnike. V teh dneh je predsednik Pahor že začel z marketinško pripravo terena, češ, kako se^ trudi narediti uravnoteženo sestavo. To je slaba napoved za pravno varnost. Če bi hotel predlagati uravnoteženo sestavo, bi to naredil, ne pa zganjal tega teatra. Če ob pravosodnem razsulu, ki ga je povzročil, pomislimo, da nas je v treh letih zadolžil za cel proračun, za 9 milijard EUR, je pričakovanje, da se državi z njegovimi ustavnimi sodniki slabo piše, žal zelo realno. Dobra stvar v tej zvezi je, da so leta 2017 predsedniške volitve, na katerih ga bomo državljanke in državljani lahko zamenjali, če se ta utemeljena predvidevanja uresničijo.
Bankirji so pred leti banke okradli za 3 milijarde EUR. Nihče za to ni odgovarjal. Nasprotno, Cerarjeva vlada je te iste ljudi pred kratkim postavila za vodilne v NLB. Trimilijardno kazen za krajo, ki smo jo posredno omogočili tudi z odločitvami na volitvah, smo dobili vsi, vsak 1.500 EUR. Žal tudi tisti, ki še niso mogli voliti in celo še nerojeni.
Je pa vlada ta teden pokazala, da zna ukrepati, če hoče. Na cesto meče 7 policistov, ker so dali pihati enemu ministru!
Vsako leto imamo 8.000 mladih (v zadnjih petih letih 40.000), ki smo jih kot država prepričali samo v eno: v tej državi ne morem ali celo nočem več živeti! V njej nimam prihodnosti! Slovenska rodnost tako ni okoli 20.000, ampak samo okoli 12.000. Odhajajo praviloma najsposobnejši in z vidika penzijske blagajne tisti, ki naj bi skrbeli za penzije. Odsotnost njihovih vplačil je čisti minus v pokojninski blagajni. Ob 1,5 rodnosti in 8.000 mladih, ki vsako leto odide, imamo vsako leto vsaj 14.000 ljudi manj kot bi bilo potrebno za normalno ohranjanje števila prebivalstva. Na dlani je torej eno samo ključno vprašanje: ali hočemo kot narod preživeti? In eno nekoliko bolj kratkoročno vprašanje: koliko časa bodo ob teh uničujočih težnjah pokojnine še vsaj približno take, kot jih poznamo danes? Komur je resnično mar za upokojence, si mora prizadevati za družine in čim večjo rodnost. Erjavčeva upokojenska stranka je radikalno protidružinska in s tem nič manj radikalno protiupokojenska. Koliko časa bo še zavajal upokojence?
To je naša zakonodajna, izvršna, sodna in finančna oblast. Ampak, da so ti na teh položajih, ni njihov problem. To je naš problem, ki smo si ga sami naredili. Lahko se tolažimo, da ni tako hudo. Od te tolažbe bo samo še huje. Včasih si moramo priznati, da smo morda kaj naredili narobe in začeti delati drugače.
Dolgo časa sem mislil, da rabimo boljše, bolj odgovorne politike, sedaj pa sem čedalje bolj prepričan, da v državi potrebujemo bolj odgovorne državljanke in državljane, lastnike države. Brez zamere. Vključno z mano. Recimo, da vsak od nas v povprečju da državi na leto v upravljanje 10.000 EUR. Če bi se obnašali kot odgovorni lastniki teh 10.000 EUR, bi jih zaupali tistemu, ki bi z njimi po našem mnenju čim več naredil. Kako pa se mi večinoma odločamo na volitvah? Na podlagi tega, na kateri strani so bili naši predniki v drugi svetovni vojni, ali hodimo v Cerkev ali ne, kdo boljše zgleda, koga mediji lepše prikazujejo ... Vsako podjetje, kjer bi na podlagi teh kriterijev sprejemali ključne odločitve, bi hitro propadlo. Ker država na trgu nima konkurence, to pri njej traja nekoliko dlje. So pa zato posledice za vse državljanke in državljane hujše, ko do tega pride.
Oblast je odraz nas, državljanov. Kakor kruto se to sliši ob nesposobni vladi, predsedniku države s poraznimi rezultati, kriminalnemu vrhu pravosodja in lopovskemu vodstvu NLB. Zato se moramo najprej spremeniti mi. S takimi na oblasti bomo vsako leto živeli slabše. Če hočemo to preprečiti, bomo morali čim prej svojo željo po dobrem življenju postaviti pred ideološke delitve. Odločanje po ideoloških delitvah na naslednjih nekaj volitvah bi odločilno ogrozilo našo blaginjo in prihodnost. Imeti moramo pogum in voljo za prenovo - našega pogleda na politiko. Verjamem, da to zmoremo. Tega upanja si ne smemo odvzeti.
(Casnik.si)
Slovenija je minulo sredo na meji s Hrvaško znova uvedla dosledno izvajanje schengenskih pravil. To pomeni, da v državo lahko vstopijo samo tujci, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v državo, osebe, ki izrazijo namero vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter posamezniki, pri katerih se bo na podlagi osebne obravnave dovolil vstop iz humanitarnih razlogov.
Verižnega prevzemanja migrantov v državah na balkanski poti, ki se je uveljavil v zadnjih tednih in mesecih, iz Grčije, preko Makedonije, Srbije, Hrvaške v Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo, ne bo več. Vrh Evropske Unije je namreč v začetku prejšnjega tedna s Turčijo dosegel dogovor, ki med drugim predvideva, da bo Turčija sprejemala vse nezakonite migrante iz Grčije, eU pa bo za vsakega vrnjenega Sirca iz Turčije neposredno preselila enega sirskega begunca.
S tem je balkanska pot za vse nezakonite migrante zaprta, schengenski sistem pa obnovljen. Če bo sprejeti dogovor obveljal, bo na vrsti premeščanje beguncev znotraj evropske povezave. Evropske države so se lani jeseni zavezale k premestitvi 160 tisoč beguncev iz Grčije in Italije v dveh letih. Doslej so jih premestile le 660. Slovenija naj bi sprejela skupno 863 beguncev, v prvi fazi 572. Prosilci za azil bodo prihajali v skupinah po petdeset na mesec in dobili prvo zavetje v azilnem domu.
Državni sekretar Boštjan Šefic je povedal, iz katerih držav bodo begunci. »Sprejemali bomo predvsem tiste iz Sirije, Eritreje, Iraka, Centralnoafriške republike, Svazija, Jemna in Bahraina. Prva skupina je predvidena že v aprilu, zadnja pa septembra 2017. Med ciljne naseljence smo umestili, kot prioriteto, družine.«
V Sloveniji se že sedaj mudi več sto beguncev in po pričakovanjih bi število tistih, ki so že ali še bodo zaprosili za azil, lahko naraslo na 500. Šefic tudi ne izključuje novih ilegalnih prehodov meje, zato na meji zaenkrat ostaja poostren nadzor. Število vojakov, ki
pri tem pomagajo policijskim enotam, bodo prilagajali glede na razmere.
Zaprtje tako imenovane balkanske poti za prebežnike je istočasno poskrbelo za trenja v vrhu Evropske unije. Oblasti v Grčiji so kritične do predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska; menijo, da spodbuja enostranska dejanja. Ostra je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki prav tako poudarja, da to ni rešitev. Po drugi strani avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl--Leitner napoveduje, da bo njena država za zdaj vztrajala pri nadzoru na svojih mejah in ga bo odpravila, ko bo ustrezno zavarovana zunanja meja povezave. Odprta vprašanja v begunsko-migracijski krizi v Bruslju pretresajo notranji ministri osemindvajseterice.
Makedonsko-grška meja je tako dejansko zaprta od začetka prejšnjega tedna. Po večme-
sečnem prihajanju beguncev in migrantov v Evropo po tako imenovani balkanski poti je te zdaj konec.
Razprava notranjih ministrov evropske povezave je osredotočena tudi na praktično izvedbo dogovora o vračanju tujcev iz Grčije v Turčijo. Ta je medtem sporočila, da ne bo sprejemala ljudi, ki so trenutno že na grških otokih. Skupen načrt Bruslja in Ankare pa skrbi Združene narode. Visoki komisar za človekove pravice Zeid Raad Al Husein meni, da bi lahko vodil do nezakonitega skupinskega izgona prebežnikov iz Grčije v Turčijo. Svoje pomisleke bo izrekel med obiskom evropske prestolnice pred marčevskim vrhom osemindvajseterice.
Arbitraža v Haagu
Arbitražno sodišče, ki naj bi določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, je za ta četrtek razpisalo ustno obravnavo. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je potrdil udeležbo, vodja diplomacije južne sosede Miro Kovač je pričakovano sporočil, da v Haag ne bo ne njega ne kateregakoli drugega predstavnika njegove države.
Arbitražno sodišče je 2. decembra lani napovedalo, da bo v marcu opravilo dodatno zaslišanje Slovenije in Hrvaške, na katerem naj bi obe državi pojasnili svoje poglede na dogodke lani poleti, ko so bili objavljeni prisluhi pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik. Oba sta po aferi odstopila, Hrvaška je nato napovedala enostranski izstop iz arbitražnega postopka.
Sodišče je decembra obe državi pozvalo, naj mu posredujeta svoja pisna stališča. Hrvaška je imela rok za to do 15. januarja, Slovenija do 26. februarja. Iz Zagreba so sporočili, da z arbitražnim sodiščem ne sodelujejo več, zato tudi niso pošiljali nobenih dodatnih pojasnil v Haag. Slovenija je zahteve
sodišča izpolnila.
Ker je arbitražni postopek tajne narave, bo tudi četrtkova ustna obravnava minila za zaprtimi vrati. Vsaka država bo imela pol dneva za predstavitev svojih stališč. Prva bo imela dopoldne možnost Hrvaška, popoldne bo na vrsti Slovenija.
Erjavec je sporočil, da se bo udeležil ustne obravnave in da bo po vsej verjetnosti tudi zaslišan na arbitražnem sodišču. Obenem je obžaloval bojkot Hrvaške, a ta po njegovih besedah ne pomeni nič, saj arbitražni postopek lahko teče tudi brez navzočnosti ene od strank.
Kovač je povedal, da se Hrvaška obravnave ne bo udeležila. Stališče južne sosede Slovenije je znano, izstopila je iz arbitražnega postopka, tako da zanjo po Kovačevih besedah to ni več odločujoče. Vodja hrvaške diplomacije je hkrati napovedal, da bo kmalu obiskal Slovenijo, prepričan je, da bosta državi zagotovo našli rešitev za vprašanje meje na podlagi mednarodnega prava in dvostranskih pogajanj. Kovačev obisk je potrdil tudi Erjavec in obenem razkril že tudi točen datum - 22. marec.
Svobodna 2016 nro 07.indd 1	15/03/16 15:20
Stran 2
17. marca 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Za svobodo vere
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Svet katoliških laikov Slovenije je ogorčen nad nedavnimi napadi na versko svobodo, ki se izražajo prek grafitov, pa tudi v izjavah nekaterih javnih oseb in ustanov zaradi molitve pred porodnišnico. Po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti naj bi tiha molitev kršila pravice žensk do splava. Varuh človekovih pravic pa je na spletni strani objavil, da gre pri molitveni pobudi za svojevrstno 'nasilje' nad že doseženimi pravicami žensk in da se z molitvijo nadleguje ženske različnih prepričanj, kar naj bi spadalo med oblike zapostavljanja. Katoliški laiki poudarjajo, da prepoved javnega izpovedovanja vere vodi v totalitarno družbo.
V Svetu katoliških laikov poudarjajo, da pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok z molitvijo niti pojmovno ne more biti okrnjena. Prav nasprotno. Posameznik, ki se lahko celostno seznani s posledicami splava, tudi z možnostjo molitve za v teh postopkih umrle otroke in njihove starše, se lahko svobodneje odloči glede uveljavitve svoje ustavne pravice.
»Slovenski katoliški laiki menimo, da so v javnosti izraženi pozivi javnih oseb, da je tovrstna žalitev katoličanov v javnosti dopustna, nesprejemljivi. S takšnim
javnim odobravanjem širjenja sovraštva do katoličanov in Katoliške Cerkve namreč spodbujajo tudi prepričanje, da katoličani, samo zato, ker so katoličani, nimajo pravice zahtevati enakopravnosti z drugimi,« je povedal tajnik upravnega odbora Sveta katoliških laikov, Leon Jagodic, in dodal, da so nedavni grafiti očitno le posledica izražanja stališč nosilcev oblasti, ki javno spodbujajo in razpihujejo versko sovraštvo in nestrpnost proti katoličanom. Zato jih pozivajo, da po svojih močeh prispevajo k uresničevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljanov.
Na izjave ministrstva za delo so se odzvali tudi v zavodu Božji otroci, od ministrstva pričakujejo pojasnila za trditve, ki so jih navedli. Doslej odgovora še niso dobili. Vodja zavoda, Valentina Pikelj o razlagi 55. člena ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, in drugih trditvah v zvezi s splavom pravi: »Pridejo določene skupine z določenimi interesi in besedilo razlagajo po svoje. In ker so te skupine ljudi tako visoko, navadni ljudje niti najmanj ne pričakujejo, da bi lahko šlo za kakšno zavajanje in enostavno verjamejo.«
TONE MIZERIT
KRISRJANOFOBIJA
Urednik se še dobro spominja pokojnega ustanovitelja Svobodne Slovenije, g. Miloša Stareta, kako je naročal, naj pri prepisu kakšne novice iz Slovenije pazimo na omembo »pred našim štetjem«, in jo zamenjamo za »pred Jezusom Kristusom« (argentinski »antes de Cristo«). Zato preseneča, da je ta fraza v Sloveniji še vedno prisotna v časopisju in na televiziji - 25 let po padcu komunizma in osamosvojitvi. To je zmotilo tudi bralca spletne strani 24kul.si, ki je v objavo poslal sledeče pismo:
Kdo je prepovedal uporabo besedne zveze »pred oz. po Jezusu Kristusu«!?
Pogostokrat se spomnim učiteljice zgodovine v naši osnovni šoli, ki nam je razlagala antično zgodovino. Ob čudovitih opisih zgodovinskih dogodkov, so moje misli odšle v svet Aleksandra Makedonskega, Julija Cezarja in Kleopatre. Ob tem pa me je vsakokrat obletela njena skoraj neslišna fraza: »pred oz. po našem štetju«. Na to frazo sem se navadil, saj se mi je kot otroku zdela popolnoma sprejemljiva.
Z leti pa me je pot zanesla v različne konce sveta. Kot ljubitelj zgodovine sem obiskal številne zgodovinske kraje in se seznanjal s tamkajšnjimi kulturami. Kamor koli sem prišel, sem običajno najprej vzel v roke tamkajšnje turistične
Kdo se boji Kristusa
oz. zgodovinske vodnike ter se seznanil z dogodki, ki so se zgodili pred davnimi leti. Ob tem pa sem začuden opazil, da nikjer ne poznajo fraze »pred oz. po našem štetju«. Namesto te fraze uporabljajo izraz »pred oz. po Jezusu Kristusu«. Ob vrnitvi v domovino sem zato še večkrat vzel v roke slovenske zgodovinske tekste in vsakič znova naletel na slavno besedno zveze - »pred in po našem štetju«. Logično vprašanje, ki se mi je zastavilo je bilo: Zakaj v slovenskem jeziku govorimo »pred in po našem štetju« in ne smemo izgovarjati imena Jezus Kristus? Oz. še konkretneje, kateri jezikoslovni aktivisti so očistili slovenski jezik in prepovedali frazo »Pred in po Jezusu Kristusu« v slovenskih učbenikih, filmih in knjigah?
Ali smo še vedno žrtve dovolil-nega ateističnega nasilja nad slovenskim jezikom?
Pred časom smo lahko brali, da je izšel novi Slovar Slovenskega knjižnega jezika, v katerem so avtorji ideološko spremenili pomen družine. V povezavi s prej opisanim pojavom pa lahko omenim t. i. jezikovni pojav »kristjanofobije« oz. natančneje »kristofobije«, saj je v slovenskem jeziku še vedno prepoved no omenjati in javno izgovarjati ime Jezusa Kristusa. Za razliko od Hrvatov, Italijanov, Avstrijcev, Angležev, Francozov, Nemcev
in Madžarov, kjer redno uporabljajo kratico p. J. K. (pred Jezusom Kristusom) tega v slovenskih šolskih učbenikih ni mogoče najti. Prav tako takšnega izreka ni na RTV Sloveniji, saj se tuji zgodovinski dokumentarni filmi dosledno prevajajo z ateizirano in sekularizirano verzijo »pred in po našem štetju«. Ko sem o tem pojavu pred meseci vprašal priznanega slovenskega jezikoslovca mi je odgovoril, da so to po revoluciji zahtevali slovenski komunisti, ki so slovenski jezik očistili sledov krščanstva, prepovedali božič in javno praznovanje Jezusovega rojstva. Slovenski komunisti so imeli pri tem zelo jasen cilj - tudi na ravni jezika razkristjaniti Slovenijo, zaznamovati vernike in otroke v javnih šolah ateizirati.
Vsako leto božični prazniki dosežejo svoj vrh 25. decembra, ko se spominjamo rojstva Jezusa Kristusa. To je dogodek po katerem se ravna človeška zgodovina in po katerem je opredeljeno kronološko štetje vse zahodne civilizacije. Zato je zahteva zgodovinske resnice, da se o tem seznani tudi otroke in se jim pove, da leta štejemo po oziroma pred rojstnim dnevom Jezusa Kristusa. Naj bodo ponosni na to zgodovinsko dejstvo in v šolah opozorijo učitelje, da naj ne cenzurirajo Jezusa Kristusa in naj ga omenijo pri zgodovini. Konec koncev si tako otroci kot učitelji zaslužijo resnico.
Napad na ljubljansko stolnico
Ljubljanska stolnica je bila v noči na 8. marec tarča vandalizma. Na pročelju se je pojavil grafit z napisom: »Cerkev, marš iz moje maternice«.
Generalni vikar ljubljanske nadškofije škof Franc Šuštar je v izjavi za radio Ognjišče dejal: »Z žalostjo smo opazili
danes zjutraj grafit na steni ljubljanske stolnice. Po precej dolgem času se je to umazano dejanje spet pojavilo. Pred leti je bilo tega več. Morda je to izpad umazanije in pobalinstva nekega posameznika, ki ni vredno večje pozornosti. Upam, da to ni izraz koga, ki se zaveda kaj dela, saj je to res sovražni govor in izraz osebne stiske ter tudi izraz lastnega umazanega srca, sovražnega do kristjanov.«
Pročelje stolnice so medtem že očistili, na njej se sicer še vedno vidijo sledi grafita. Ob tem pa se slovenski katoličani sprašujejo, ali je grafit eden od nestrpnih odzivov na molitev pred porodnišnico in ali se bodo pristojni odzvali tako, kot so se, ko so neznanci na bodoči islamski kulturni center odvrgli prašičje glave.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Nič končnega ne umiri človeka. K neskončnosti se moremo usmerjati s poglabljanjem, kar je naporno,
zato jo skušamo dosegati s seštevanjem, kar je brezupno.
Med tem, ko vodi prva pot v poznanje stvarstva in s tem v postopno rast, pripelje druga, ko postane strast, do razvrednotenja nabranega bogastva.
MK
Potekajo ključni dnevi sedanje vlade. V parlamentu se prav v času, ko naš list stopa v tisk, odigrava usoda smeri argentinskega delovanja. Vlada se je izkazala kot spreten krmar, ki vodi ladjo sredi razburkanega morja. Upanje varnega pristana je še vedno prisotno.
Odpusti nam naše dolge. Zakaj je zadeva zunanjega dolga tako zapletena? Ker se ne more uporabiti logike za razlago delovanja prejšnje vlade. Težjega položaja ni mogla pustiti, kajti vse zadnje mesece je bil cilj vsakega koraka do konca izpeljati pravljico o uspehu - za vsako ceno. Da svojemu nasledniku, kdorkoli bi bil, zapusti le ruševine, polne skritih bomb in nevarnih pasti, je bil le dodaten namen tega delovanja. V takem stanju je nemogoče urediti stvari v kratkem času. Zato je Macri odločil, da najprej naredi red na makroekonomskem področju. Prvi korak je bil odprava »klade« (cepo) in s tem avtomatično izvesti devalvacijo. To mu je uspelo. Drugi korak pa je odpraviti težave na kreditnem polju s tem, da uredi zunanje dolgove. Tu je potrebna vsaj kratka obrazložitev. Argentina je država, kjer so krize povezane s težavami zunanjih dolgov. Ko je pokojni Nestor Kirchner pametno sklenil, da uredi ta problem in ponudi upnikom znižanje v plačilu, je velik del to sprejel. Gospa Cristina je to še dopolnila, tako da je bilo kar 93% zunanjega dolga urejenega. Ostalo je 7% upnikov, ki niso sprejeli poravnave in tožili države na pristojnem sodišču - v New Yorku. Saj ni slabo kazalo in sodnik Griesa je izdal kar nekaj odlokov v prid Argentine. Potem pa se je vse zapletlo. Gospa je videla možnost, da zagorijo grmade nacionalizma in prinesejo dodatno moč zmagovitemu pohodu kirchnerizma. Javne izjave proti sodnemu poteku, trditve da razsodbe ne bodo spoštovali in celo nesramni besedni napadi na sodnika so prinesli kruto razsodbo, ki je državi naložila velike dodatne stroške.
Kako iz pasti. Saj ni res, da je bila Argentina žrtev mednarodne zarote. Bila je žrtev lastne neumnosti. Pokojni Kirchner je sam pristal, da se katerikoli nesporazum reši na newyorškem sodišču. Vlada gospe Cristine je uredila dolg pri Pariškem klubu in se ni niti pogajala. Trdijo, da je plačala več kot bi bilo treba. Enako s podr-žavljenjem petrolejske družbe YPF, ki da državo ne bo stala centa, pa so
potem plačali prav tako preko mere. Enak namen je ime[ Kicillof v zadevi dolga. Številka je bila celo višja, kot naj jo sedaj plača Macri. Pa je predsednica iznašla geslo »domovina ali jastrebi«, in pri tem je ostalo. Potem pa še dva zakona, s katerima naj bi zadevo zaključili (ley cerrojo), ki prepovedujeta plačilo tistim, ki poravnave niso sprejeli. Nov default, posledica nespoštovanja razsodbe, je državo onemogočil na mednarodnem finančnem trgu. Obresti za kredite so skočile v oblake. Bolivija je plačevala 4,5%, Argentina do 12%. Seveda tudi podjetja niso investirala v državo. Macrijev namen je dokončno urediti to zadevo, z mednarodnimi krediti preprečiti neznosen kirurški poseg, ki bi bil porazen za ljudi in seveda za vlado. Kako odpraviti omenjena zakona, ko ni večine v parlamentu? Dialog, ki ga predsednik tako opeva (in pogajanja o zvezni pomoči provincam), so dosegli »čudež«, da je, proti izrecnim ukazom gospe Cristine, Macri prodrl v parlamentu. Mnogi menijo, da se bliža konec pokorščine v peronizmu. Končni namen je, ko se enkrat ta problem reši, posvetiti vse sile boju proti inflaciji. V šestih mesecih (tako upajo v vladi) se bo že poznalo izboljšanje, ki ga ljudstvo pričakuje. Seveda, da pridemo iz močvirja, pa bomo potrebovali kar nekaj dolgih in težkih let.
Nekaj se premika. Izredno pozitiven je bil potek letnega kmetijskega sejma. Poljedelci so navdušeni. Ker je vlada odpravila večino davkov na izvoz, in jih bo postopoma znižala tudi na sojo, je uspeh obdelovanja zagotovljen. S tem se je začela gibati tudi agroindustrija, ki se po devalvaciji celo vrača na mednarodne trge. Polje je bilo vedno temelj, na katerega so se opirale izboljšave domačega gospodarstva. Prinaša devize in nudi zaposlitev. Tudi to vzbuja upanje. Medtem pa se dnevno objavljajo nova odkritja korupcije prejšnje vlade in njenih funkcionarjev in prisklednikov. Številke so včasih astronomske. Prav tako je neverjetno stanje v vojaški industriji orožja, ki jo je vodila La Campora. Pregled in zadevna bilanca je pokazala, da manjkajo desetine milijonov vžigalnih kapic (fulminante), nabojev za razna orožja, celo za vojaške puške. Tovarne so zapuščene,^ stavbe na pol podrte ... Še dolgo let bo poteklo, preden bodo ugotovili vso škodo, ki jo je kirchnerizem storil Argentini
Svobodna_2016_nro_07.indd 2
15/03/16 15:20
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. marca 2016	Stran 3
Koroška poje 2016
Krščanska kulturna zveza KKZ je tradicionalno spomladansko pevsko srečanje Koroška poje, ki poteka od leta 1972, 6. marca 2016 v Domu glasbe v Celovcu, posvetila domovini. Pevke in pevci so se spomnili tudi nekaj obletnic, med drugim Zdravka Švikarščiča ob 30. obletnici smrti in Antona Jobsta ob 35. obletnici smrti.
Za geslo srečanja so bile izbrane besede pesnika Toneta Kuntnerja Pojem ti hvalnico domovina. V povsem polni dvorani Doma glasbe so bili tudi ugledni gostje, med drugim ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, stolni dekan in prelat msgr. Mihael Krištof (zastopal je krškega škofa Schwartza), Ana Blatnik je zastopala deželnega glavarja Kaiserja, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, državni sekretar na kulturnem ministrstvu Anton Peršak, Igor Teršar iz JSKD, veleposlanik Andrej Rahten, konzul Milan Predan, poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle, poslanka v DZ Ljudmila Novak ...
Predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof je uvodoma naglasil žlahtnost slovenske pesmi, ki so jo zbori predstavili na odru Doma glasbe. »Pesem pa bo ostala posebej povezovalna, dokler jo bomo prepevali ob vsakdanjih in prazničnih priložnostih, ob veselem omizju in priložnostnih srečanjih, ob kratkem počitku pri delu in srečanju ob senci lipe ali cerkvenega zvonika. Pojmo jo po naših družinah in ob različnih priložnostih, saj nas skupno petje povezuje na poseben način.«
Orisal je še izbiro tematike letošnjega pevskega srečanja - domovina: »V preteklosti smo se že večkrat soočali s to tematiko. Ob begunskem valu, ki smo mu priča, pa se ta pojem pojavlja v novi luči.« Zapete pesmi naj bi zbrane spodbujale k utrjevanju ljubezni do domovine, mladi pa so v filmskih odlomkih, ki jih je posnel
Miha Dolinšek, povedali, kaj njim pomeni domovina.
Na Koroška poje pa so se^ spomnili tudi obletnic smrti Zdravka Švikaršiča in Antona Jobsta. To sta bila glasbenika, ki sta bila rojena na Koroškem, a sta oba zapustila svojo koroško domovino, ostala pa sta vse življenje povezana z njo, predvsem s koroško ljudsko pesmijo.
Skladatelj, glasbeni pedagog, zbiratelj koroških ljudskih pesmi in harmo-nizator profesor Zdravko Švikaršič je bil rojen leta 1885 v Žvabeku. Poklicna pot ga je vodila na Jezersko, nato v Kranj in v Ljubljano. Zbral, priredil in obdelal je vrsto slovenskih koroških narodnih pesmi - večino za moški zbor - in jih s tem dal na razpolago zborom v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Objavil jih je v zbirkah Koroške slovenske narodne pesmi I. in II. zvezek (1914), III. zvezek (1921). IV. zvezek je izšel 1987 in vsebuje slovenske narodne pesmi, postavljene za mešani zbor. Ob 130-letnici rojstva so se ga lani spomnili v domačem Žvabeku, letos pa se spominjamo 30-letnice njegove smrti.
Pred 35-imi leti je umrl Anton Jobst, slovenski skladatelj, orglar in pedagog, rojen na Brdu pri Šmohorju, ki se je za organista izobraževal v Ljubljani, poklicna pot pa ga je zanesla v Žiri v Poljanski dolini. Anton Jobst je bil od oktobra 1912 pa vse do svoje smrti leta 1981, s krajšimi odsotnostmi, duša žirovskega kulturnega življenja. Ves čas je bil tudi neutruden skladatelj, saj je ustvaril nad 600 posvetnih in cerkvenih skladb. Leta 2011 se je simbolično vrnil v svojo
domovino: Jobstovo domačijo na Brdu od takrat krasi dvojezična spominska plošča.
Spomnili so se tudi 80-obletnice duhovnika, glasbenika, pedagoa, cerkvenega glasbenika in škofijskega kantorja Jožeta Ropitza in glasbenega pedagoga, zbiratelja in avtorja priredb številnih pesmi Jožka Kovačiča, ki je tudi sodeloval pri pripravi Koroška poje 2016.
In še ena obletnica je na odru prišla do izraza: bratje Smrtnik, doma v Kortah, so začeli kot kvartet prepevati leta 1985. Prav na prireditvi KKZ, Družinsko petje, so položili temelj uspešni zgodbi svojega prepevanja. Življenjske poti so jih zanesle v razne kraje Koroške; pevska pot pa po vsej Koroški, v vse zvezne dežele Avstrije, v Slovenijo, Italijo, Nemčijo, pa celo v Argentino. Vedno pa se radi vračajo tja, kjer jim je tekla zibelka. Mi pod
Obirjem smo doma pravi pesem, ki so jo zapeli tudi na koncertu.
Nastopili so tudi: MePZ Danica, Šentprimož; Zbor Klubov slovenskih študentov in študentk z Dunaja, iz Gradca in Celovca; Frauenchor Vorderberg/Blače; APZ Tone Tomšič, Ljubljana; Rožanski muzikanti in Mario Podrečnik, tenor ter Davorin Mori, klavir.
7. nagrada Nadje Maganja
V	Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 7. marca 2016, zvečer podelili nagrado »Nadja Maganja«. Lepo je, da se spomnimo, da jo je leta 2013 prejela naša požrtvovalna učiteljica in voditeljica Balantičeve šole, gdč. Angelca Klanšek.
Letošnji prejemnici sta bili Anna Rossi Illy in Duja Kaučič Cramer.
Letos mineva deset let od smrti kulturne delavke Nadje Maganja Jevnikar, že štiri leta po smrti so se njena družina, Skupnost sv. Egidija iz Furlanije--Julijske krajine, Društva slovenskih izobražencev in Slovenska zamejska skavtska organizacija odločili, da bodo z nagrado, ki bo po njej poimenovana, nagradili osebnosti ženskega spola, ki so s svojim delom in vsestranskim prizadevanjem odražale etične vrednote, katerim je bila Nadja globoko predana: ljubezen in sočuten odnos do sočloveka, pomoč bližnjemu, kulturni in medverski dialog, polno življenje in delo prežeto z etičnimi in moralnimi vrednotami.
Obe letošnji prejemnici sta izjemni ženski, ki sta svoje življenje posvetili drugim in sta kljub vsakodnevnim odgovornim nalogam vedno našli dovolj časa za pomoč tistim, ki so najbolj potrebni pomoči. V letošnji nagradi se zrcali tudi ekumenski domet, saj je Anna Rossi Illy pripadnica evangeličansko valdeške skupnosti: letos je namreč prvič, da nagrado prejme predstavnica ženskega spola, ki ni katoliške veroizpovedi.
Nagrajenki sta prejeli skulpturi, ki ju je zanju izdelala kiparka Zalka Arnšek, rojena v Argentini, sedaj pa že desetletja živi in dela v Ljubljani.
Prireditev, ki jo je vodil predsednik DSI Sergij Pahor, je kulturno obogatila dekliška vokalna skupina Bodeča neža ter pianist prof. Bruno De Caro. V imenu Odbora je vse prisotne pozdravila dr. Maja Lapornik, pozdrave pa sta izrazila tudi župan mesta Trst Roberto Cosolini in Irena Vadnjal v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Priznanje prejemnicama nagrade so s svojo prisotnostjo izrazili številni prijatelji, sodelavci in visoki cerkveni dostojanstveniki.
V	zaključku večera so zbrani prisluhnili še profesorici Federici Marchi s pričevanjem in video projekcijo o Humanitarnem koridorju, in gospodu Khoda-dadu, ki je predstavil svojo življenjsko zgodbo begunca iz Afganistana.
BLAŽENI CURA BROCHERO &
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit -
Kakšna čreda!
Nekoč je duhovnik Brochero prišel v hišo farana Bazilia Lopeza. Mula je bila na koncu svojih moči zaradi utrujenosti in ni hotela naprej. Brochero je bil v zadregi, ker ni mogel nadaljevati poti. »Vidite prijatelj, boriti se moram z ljudmi, ko potujem, od vasi do vasi in pridigam, tudi z živalmi imam težave.« Duhovnik je bil zelo priljubljen v Lopezovi hiši in mož ga je hitro rešil težave. Vodil ga je v stajo, mu pokazal svojo čredo in mu podaril najboljšo mulo, da mu je olajšal delo. Kasneje mu je podaril lepega konja »malacara«, ki je bil neutrudni tovariš na njegovih potovanjih.
Ob neki priložnosti se je mula strmala in ni hotela naprej. Začutila je bližino svoje črede in se jim hotela pridružiti. Le s težavo jo je duhovnik spravil naprej. Nekoč na duhovnih vajah se je duhovnik spomnil dogodka in veselo pripovedoval: »Da, da, prijatelji moji. Vas že vidim, kako od tukaj odhajate zelo krotki in dobri; vendar se bojim, da boste kot moja mula kmalu silili k čredi svojih grehov.«
Kot mnogi misijonarji vseh časov je tudi duhovnik Brochero potom slik, basni in zgodb osvetljeval domišljijo svojih poslušalcev in jim ponudil bogato snov za razmišljanje.
BOŽJA OBSEDENOST
Nemir napredka
Oče Brochero je vsak dan bolj spoznaval svoje farane in jih imel prisrčno rad. Ni popuščal pri njihovih napakah in pomanjkljivostih; znal jih je posvariti s primerno besedo in priložnostno šalo. Zgledalo je, da se pastir in čreda razumeta, spodbujata in hodita skupaj po Gospodovih poteh.
Tako na duhovnem, kakor materialnem področju se je duhovnik trudil, da bi jim pomagal, iskal moči v njihovih slabostih in sredstva za njihovo revščino.
Ko je popravil in pozidal kapeli v San Pedro in San Vicente, se je lotil podjetja za zidanje kapele v vasi Tránsito, ki je bila središče njegove župnije. Vaščani so bili navdušeni in so radi sodelovali. V tretjem letu svojega delovanja se je Brochero ustalil tam; vas je postala središče njegovega delovanja.
Ko je poslušal pritožbe deželanov in zaradi velike nepismenosti ljudi, se je v duhovniku vžgala njegova stara strast: ljudska kultura. Ni bil zaman prefekt študija v semenišču in razen tega je imel univerzitetni naslov doktorja filozofije. Na nekem potovanju v Córdobo je govoril z vladnim ministrom in šolskim nadzornikom. Predstavil mu je težave pokrajine Traslassierra in pri tem prvem srečanju dosegel dve mesti za učitelja za javne šole. Hitro se je vrnil, da je sporočil ljudem tako lepe novice in da je zaprosil za pomoč za ureditev šolskih prostorov. On sam jih bo obiskoval, nadzoroval in prevzel pouk verouka. Pogosto se je srečeval z oblastmi v Córdobi in ob vsaki priložnosti se je vračal z vrečami novic za napredek svojih ljudi (ali vsaj z obljubami): šol, cest in drugih del za javni blagor. Kot pastir se je smatral za glasnika svojega ljudstva, njihovih težav in upanja. Čeprav je oče Brochero v svojem duhovniškem poklicu skrbel za otroke in njihovo vzgojo, ni zapustil starčkov. Obiskoval jih je v kočah in bajtah ter jih navduševal za spreobrnjenje njihovih src. Duhovnik Aznar se takole spominja njegovega delovanja: »Brochero je nekatere prosil, na druge pritiskal, naj hodijo v cerkev. Grozil jim je celo s kaznijo iz nebes, če se ne bodo spreobrnili in se vrnili k Bogu.«
Med vrtinci in penečimi valovi.
Reka Panaholma, ki izvira v gorovju Achala in teče ob
Villa del Tránsito ima navadno zelo malo vode, vendar naraste v hudournik ob močnem deževju v gorah. Ko je nekoč zelo narasla, so sporočili duhovniku, da je na drugem bregu reke neki mož nevarno bolan in prosi za duhovno tolažbo. Brochero je zajahal mulo, ji zavezal oči ter se pripravil, da bi križal reko, vrtince in penečo vodo. Farani so klicali: »Oče, vendar ne boste v takih okoliščinah bredli reke!«
»Nikoli ne bom dovolil, da bi hudič odnesel dušo,« je odgovoril in se pognal v reko držeč se mule za rep. Pogrezal se je v vrtincih in se zopet pojavil na površju. Po dolgem času so nestrpni gledalci videli, da je dosegel nasprotni breg zdrav in cel. Otresel se je vode, kakor je pač mogel in nadaljeval pot, da bi pomagal umirajočemu.
Nezadovoljni duhovnik
Neko popoldne je oče Brochero izkoristil trenutke miru, da se je na dvorišču sprostil v občudovanje narave in premišljevanje.
Medtem, ko je počival, se je spominjal svojega življenja in duhovništva, kot da bi se sam s seboj pogovarjal, da bi našel pomemben odgovor. Rekel si je: »Dobro je, da sem zidal kapele; božje hiše so in ljudje jih potrebujejo. Dobro je, da sem jim pripravil šole za napredek ljudstva. Duhovništvo je božji dar ljudem: krsti, poroke pogrebi ... Brez dvoma je potreben pouk preko pridig, sestankov, osebnih razgovorov, duhovnih srečanj, verska knjiga. Vendar, da je kristjan zrel, odgovoren, zaveden, je potrebna popolna sprememba njegovega življenja. Kako se doseže ta sprememba?«
Možno je, da se Bog na poseben način usmili ljudi in jih zasuje z lučjo in milostmi. Duhovniku sta prihajala na misel dva zelo pomembna dogodka iz zgodovine: sveti Pavel na poti v Damask in sveta Katarina na robu obupa.
Vendar Bog redno ne posega na ta način v človekovo življenje, da se oseba spreobrne ampak po iskanju in
(Nadaljevanje na 4 strani)
Svobodna 2016 nro 07.indd 3	15/03/16 15:20
Stran 4
17 de marzo de 2016 • 7
Priznam, ženska sem!
Za bolj zdravo srce (1)
Za osmi marec sem prejela rdeč nagelj. Priznam, da sem ga bila vesela, ker rada prejemam cvetje. Prejela sem čudovito voščilnico svoje najmlajše hčerke. Nanjo je zapisala, da me ima rada. Za osmi marec sem delala pozno v noč. Priznam, da z veseljem, kljub strašni utrujenosti. Imam delo, ki mi je všeč. Ja, imam delo; pa še všeč mi je.
Letošnjega osmega marca sem spoznala veliko čudovitih žensk. Takih, ki besede sebičnost ne poznajo. Takih, ki bi nikoli ne izrekle, kaj šele napisale parole o tem, da s svojim telesom lahko delajo, kar želijo. Pravzaprav res že vse svoje življenje svoje telo uporabljajo kot orodje za pomoč drugim. Ker želijo pravo stvar, ne zlagan privid lažnega bleščečega uspeha. Ob svojem poklicnem delu namreč nesebično pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni.
Ob letošnjem osmem marcu sem ugotovila, da se nekaj stereotipov o ženskih in moških opravilih pri nekaterih moških sodelavcih ni spremenilo. V časih, ko smo si kavo še kuhali na štedilniku, sem prenehala piti kavo s sodelavci, ker se nismo mogli sporazumeti glede tega, da je pomivanje skodelice pač domena vsakega, ki kavo pije. Sodelavec je bil namreč trdno prepričan, da bi kuhanje še nekako spadalo tudi v moški delokrog, pomivanje posode pa nikakor ne. Brez dodatne utemeljitve. Tokrat se je zgodba ponovila v toaletnih prostorih, ki jih uporabljamo ne glede na spol. Ko na držalih zmanjka toaletnega papirja in papirnatih brisač, je naloga žensk, da to uredimo. Ne moških. Brez dodatne utemeljitve.
Ob letošnjem osmem marcu sem si ogledala prečudovite portrete žensk. Odslikujejo podobo žensk, kot so jih videli umetniki. Lepota. V domeni žensk. Priznam, sprehod med ženskimi portreti mi je prijal. Vprašala sem se, ali bo kdaj taka razstava tudi v počastitev moških, sprehod med moškimi portreti. Ali pa je lepota v domeni samo žensk?
Za letošnji osmi marec sem preštela poslanke v Državnem zboru in ministrice slovenske vlade. Poslank je med vsemi devetdesetimi enaintrideset, ministric pa od skupno sedemnajstih kar osem. Ni slabo. Za začetek. Poslank bi moralo biti več, saj Državni zbor odloča o prihodnosti države, torej prevladujoči moški princip najbrž ne prinaša ali odraža realnih potreb in rešitev državljanov. Koliko pa je žensk med gospodar-stvenicami? Malo. Zakaj? Morda zato, ker je v gospodarstvu še vedno nenapisano pravilo grobost v obnašanju in stereotipna (ali pa ne?!) igra zvijačnosti in nepoštenosti, iz katere izpade vsak, ki se ne prilagodi tej primitivni taktiki?
Ob letošnjem osmem marcu sem ponovno odkrila, da je veliko takih žensk, ki za medije niso zanimive. Ker ne malikujejo svojega telesa,
ker se ne razkazujejo gole v revijah, ki iz njih delajo lutkaste objekte, ker ne frlijo z ene odmevne zabave na drugo. Ker svoj čas posvetijo otrokom, poglobljenim pogovorom, strokovno utemeljenim odločitvam, sprehodom skozi pomladne trave in - če hočete - molitvi za nerojene otroke.
Ob letošnjem osmem marcu sem spoznala, da nas je takih žensk, ki smo prepričane, da je abortus uboj nerojenega človeka, veliko. Zelo veliko, vedno več. Priznam, vesela sem. Nekoč nas bo dovolj, da bomo abortus, to diskrepanco z naravo in naravnim zakonom, izbrisale iz Ustave.
Ob letošnjem osmem marcu sem spoznala, da nas je žensk, ki nam je narodna zavest pomembnejša od negovanja tradicij zločinskega in nepravičnega družbenega reda ter legitimne kraje skupnega premoženja, zelo veliko. Priznam, da zaradi tega nismo najbolj priljubljene v »elitnih krogih«. Nasprotno, etiketirane smo kot naivne in nazadnjaške. Priznam, da me to ne boli preveč.
Ja, priznam, ženska sem. Z zavedanjem, da nisem enaka moškemu. Z zavedanjem, da moram biti enakopravna moškemu. Z zavedanjem, da je svet poln žensk, ki niti ne vedo, da so ustvarjene za to, da bi bile moškemu enakopravne. In z zavedanjem, da moram začeti pri sebi, če hočem pomagati drugemu.
Sem ženska z zavedanjem, da z zmotno ali celo načrtno pokvarjeno predstavo o sebi, svojem telesu, svojih pravicah in dolžnostih, škodujem ne le skupnosti, v kateri živim, ampak predvsem sebi. Kdo bo cenil žensko, ki se sama ne ceni, ki ne spoštuje življenja, ki ji je življenje pustolovščina uživanja in neodgovornega ravnanja? Ki tudi z zavajajočo izjavo o telesu kot izključno materiji v lasti te iste materije, samo sebe popredmeti? Ki si noče priznati zavedanja, da je »tisto«, ki je spočeto v njeni maternici, zelo, zelo drugačno od česarkoli drugega. Ker ne more z istim občutenjem govoriti o ledvičnem kamnu ali o »tistem«, ki raste pod njenim srcem. Vsaka ženska od prvega trenutka zavedanja nosečnosti podzavestno ve, da v njej raste otrok, nov človek, živo bitje. Zato je manipuliranje z ženskimi čustvi, ki smo mu priča zadnja desetletja, revolucionarni napad, ki žensko postavlja v še hujšo neenakost glede na moškega. Ločuje jo od njenega bistva ženskosti in materinskega poslanstva ter jo s tem postavlja v podrejeni položaj, ker se mora za ceno tako imenovane svobode in enakosti odreči svojemu bistvu. V čigavem interesu je tako ravnanje z ženskami?
Priznam, letos sem osmi marec praznovala. Hvala vsem ženskam, ki ste svoje življenjske zgodbe delile z mano.
Irena Vadnjal
Naše srce je neverjetno, saj za nas dela ves čas, vse življenje. In prave odločitve glede našega življenjskega sloga močno vplivajo na njegovo delovanje. Kaj lahko storimo? Tukaj vam posredujemo nekaj enostavnih nasvetov, ki vam bodo pomagali k bolj zdravemu in veselemu življenju:
1) Ne prikrajšajte se za dober spanec
Če slabo ali premalo spimo, to ne vpliva le na našo slabšo zbranost in sposobnost delovanja skozi dan, temveč močno obremeni tudi naše srce. To je namreč po neprespani noči veliko bolj obremenjeno, saj vse aktivnosti občutimo kot večji napor. Zato poskrbite, da vsako noč dobite dovolj ur kakovostnega spanca. Najbolje je, da ustvarite navado: poskušajte se odpraviti spat vsak večer ob enaki uri, tako da boste spali vsaj sedem ali osem ur.
2) Ukrepajte v primeru visokega krvnega tlaka
Če vaš krvni tlak pride na previsoko raven, ta dodaten pritisk lahko poškoduje stene vaših arterij, s tem pa krvi in kisiku oteži pot do srca. Srce mora posledično porabiti več energije za delovanje in se hitreje utrudi. Zato poskrbite, da imate nadzor nad vašim krvnim tlakom. Priporočljivo je, da pri zdravniku stanje preverite na vsaki dve leti oziroma pogosteje, če veste, da
imate že težave. Znižate ga pa seveda lahko tudi tako, da upoštevate preostale nasvete.
3) Stop maščobam v prehrani
Hrana, ki vsebuje »slabe« maščobe, t. i. transmaščobe (grasas trans), močno dviguje raven holesterola v krvi. Če pojemo preveč tovrstne hrane, močno zvišamo tveganja za bolezni srca in ožilja. Priporočljivo je, da tudi to na vsake toliko časa preverite pri zdravniku, vsaj na vsakih pet let. Največ pa spet lahko storite sami; izogibajte se mastni hrani, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, ocvrta in procesirana hrana, pred-pripravljeni obroki ... Namesto tega večkrat posezite po zdravih maščobah, ki se skrivajo v oreščkih, avokadu, olivnem olju, ribah itd.
4) Preverjajte sladkor v krvi
Pazljivi pa moramo biti tudi na sladkor v krvi. Tudi ta namreč postopoma začne škodovati našemu ožilju, kar posledično preobremeni tudi srce. Še posebej morajo biti previdni starejši od 45 let, nosečnice in tisti, ki imajo višje tveganje za sladkorne bolezni. Tudi tu so pomembne odločitve glede zdravega življenjskega sloga, predvsem pa previdnost pri izbiri hrane. Izogibajte se pecivu, sladkarijam in beli moki, večkrat izberite rjavi riž, pirine (polnozrnate) testenine in hrano, bogato z vlakninami (fibras).
5) Vsaj 150 minut na teden za gibanje
Z redno aktivnostjo ogromno naredimo za zdravje srca. Vsak naj bi našel čas za gibanje in se tega držal vsak teden. Poskusite, zagotovo vam bo prišlo v navado. Torej, cilj je 150 minut aerobnega gibanja na teden. To pa si lahko organizirate po svoje. Naš namig: pet dni na teden poskušajte vaditi vsaj pol ure. Če vam ne uspe v prostem času, pa se na delo odpravite s kolesom. Načinov je toliko, da izgovori ne pridejo v poštev!
(Konec prihodnjič)
naporu vsakega posameznika.
Več načinov je, ki jih je Cerkev blagoslovila zaradi izrednih duhovnih izkušenj. Takrat se je Brochero spomnil na duhovne vaje svetega Ignacija Lojolskega, ki so resnična luč za um in prinašajo milost spreobrnjenja najupor-nejšim. Zaradi tega ni dvomil, da bi bile najprimernejše sredstvo za posvetitev vernikov, ki so mu bili zaupani.
Po težko dostopnih strmih hribih
Oče Brochero je želel, da bi imel hišo duhovnih vaj v pokrajini, kjer je deloval, vendar zaenkrat so bile to samo sanje. Najprej je moral svojim vernikom predstaviti duhovne vaje in jih zanje navdušiti. Razen tega, če bi hotel, da bi jih sprejeli in se jih udeležili je bilo to mogoče le v Cordobi, ki je bila oddaljena 150 km. To je pomenilo tri dni potovanja na hrbtu jezdne živali. Da bi prišli do tja, bi se morali povzpeti na 2300 m nadmorske višine preko strmih hribov pogorja Achala. Potovanje bi morali organizirati pozimi, ko bi imeli ljudje več časa, ker ni dela na polju. Prav to pa bi pomenilo novo težavo, ker so pozimi poti skoraj neprehodne zaradi dežja, blata in snega ...
Bivanje v hiši duhovnih vaj je vključevalo, da bi morali plačati sicer skromen prispevek za vsakega udeleženca. Tudi za potovanje tri dni tja in tri nazaj bi bilo potrebno poskrbeti za živež.
Med potovanjem, bivanjem osem dni v Domu duhovnih vaj, dva dneva priprave, bi pomenilo skoraj dvajset dni odsotnosti od doma. Udeleženci ne bi šli v majhnih skupinah osem ali deset oseb, ampak sto do dvesto.
Da bi dobil sredstva za svojo zamisel, se je duhovnik obrnil na prijatelje v Cordobi in na bogate kmete v
dolini. Izkoristil je vsak trenutek in vabil svoje vernike na duhovne vaje.
Kakor pripoveduje dr. Carcano, se zdi, da so tisti iz najvišjih družbenih slojev odpovedali svojo pomoč, oziroma se duhovnih vaj niso hoteli udeležiti in sodelovati pri tem podvigu. Tistih, ki so mogli ali hoteli pomagati je bilo malo, potreb pa veliko. Ker je bilo treba pomagati številnim osebam, so stroški vedno padli na duhovnika. Kakor se pogosto zgodi v takih primerih, je marsikateri prebrisanec, ki bi lahko sam plačal in še drugim pomagal, kot vzrok navedel revščino in podobne izgovore. Da bi šli na duhovne vaje, je Brochero večkrat sam rešil težave in poravnal vse stroške. Nekateri prebrisanci so celo mislili, da naredijo uslugo duhovniku, če gredo na duhovne vaje.
Nezaupni ljudje
Manjkalo je najvažnejše. Oče Brochero je moral prepričati svoje farane raztresene po hribih in dolinah velike župnije. Kmetje so bili nezaupljivi, še bolj pa hribovci. Brochero je hodil po hišah in kočah ter vabil može na duhovne vaje. Marsikdo ni o njih vedel ničesar. On jim je razlagal in pripovedoval o velikih grešnikih, ki so se spreobrnili na duhovnih vajah. Govoril jim je o dobrinah spreobrnjenja, ki vpliva tudi na družino in družbo. Duhovne vaje je priporočal pri pridigah in družinskih razgovorih. Vsi njegovi farani so ga poznali in cenili zaradi njegovega dela, ko je zidal kapele in pripravljal šole. Pri ljudeh je bil priljubljen zaradi resnega in nesebičnega dela, zato je imel uspeh tudi pri pridobivanju udeležencev na duhovne vaje.
Dr. Carcano je pripovedoval tole anekdoto. Brochero se je ustavil pred skromno bajto in povedal kar naravnost.
»Prijatelj, prišel sem vas povabit na duhovne vaje.« »Ampak oče, ne vem kako bo šlo, nimam denarja.« »Bom že jaz poskrbel,« je odgovoril duhovnik. »Komu bom pustil otroke?« »Nič ne skrbite, tudi to bom uredil.« »Če mene ni tukaj, nimajo otroci kaj jesti.« »Brez skrbi. Dal vam bom dovolj hrane, da med vašo odsotnostjo ne bodo lačni.«
Na ta način je premostil vse težave, ki so mu jih prestavili in dobil do tristo mož s katerimi je odpotoval.
Prekoračili so gorovje Achala, prispeli v Cordobo, kjer so v Domu duhovnih vaj možje preživeli devet dni v premišljevanju in molitvi.
(Dalje prihodnjič)
Svobodna_2016_nro_06.indd 1	08/03/16 15:46
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. marca 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
ADRIA V PRIPRAVAH NA PRODAJO
Letalski prevoznik Adria Airways je vendarle dobil nujno potreben dodaten kapital. Država in družba 4K KNDNS, za katero stoji nemški sklad 4K Invest, sta v postopku dokapitalizacije skupaj vplačala 4,1 milijona evrov (država 3,1 milijona, 4K KNDNS milijon evrov). To pomeni, da je družba še korak bliže dokončni prodaji, v kateri si bodo Slovenski državni holding (SDH), Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in država v skladu s pogodbo razdelili še 100.000 evrov kupnine. Slednjo je pričakovati še marca.
TRIGLAV V KOPRU
Večnamenska ladja Slovenske vojske (SV) Triglav se je po petmesečnem sodelovanju v mednarodni misiji v južnem Sredozemlju vrnila v koprsko pristanišče. Člani slovenskega kontingenta so v tem času v Sredozemlju rešili ali podprli reševanje več kot tisoč prebežnikov. V SV delovanje slovenskega kontingenta ocenjujejo kot izjemno uspešno.
FESTIVAL MALVAZIJE
V Portorožu se začenja že 18. festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana. Obiskovalci lahko okušajo več kot 110 malvazij slovenskih, hrvaških in italijanskih vinogradnikov, obiščejo dve strokovni in eno kulinarično delavnico ter se udeležijo okrogle mize z naslovom Tradicija za prihodnost.
BLIŽA SE ELEKTRONSKO CESTNINJENJE
Družbe za avtoceste v RS je izbrala Telekom Slovenije, da skupaj s partnerjem Q-Free vzpostavi sistem elektronskega cestninjenja. Odločitev o izbiri njihovega konzorcija je bila sicer pričakovana, saj je bila njihova ponudba z 99,99 milijona evrov najugodnejša. Elektronsko cestninjenje bo nadomestilo sistem vinjet. S tem ne bo več pavšalnega plačila uporabe avtocest, ampak bo vsak avto plačal, kolikor kilometrov bo po njih prevozil.
PO SVETU
PET LET VOJNE V SIRIJI
V	Siriji so se 15. marca 2011 po vzoru arabske pomladi začeli protesti proti režimu, ki so prerasli v državljansko vojno. V petih letih od izbruha spora je Sirija postala poligon merjenja moči svetovnih sil, gojišče džihadistov in vir begunskega vala, ki je razkril neenotnost in nemoč Evrope. V Siriji trenutno velja premirje, a ne za vse. V državljansko vojno je danes vpletenih veliko več sil kot na začetku. Na strani režima so se sirski vojski med drugim pridružile prore-žimske milice, borci šiitskega gibanja Hezbolah, ruska letala, katerih glavnina se je sicer po ukazu predsednika Vladimirja Putina prav sedaj začela umikati iz Sirije, in borci iz Irana. Proti režimu se bori več uporniških skupin. Režim poleg Rusije, Irana in šiitskih borcev iz Libanona podpirajo še šiitski borci iz Iraka, Afganistana in Pakistana. Upornike podpirajo Savdska Arabija, Katar, Združeni arabski emirati, Kuvajt, ZDA, Francija, Velika Britanija in prikrito Izrael. Kaos v Siriji je izkoristila skrajna sunitska skupina Islamska država, ki je prevzela nadzor nad deli Sirije in Iraka ter junija 2014 razglasila kalifat.
OFENZIVA VENEZUELSKE OPOZICIJE
V	Venezueli je opozicija izvedla množične proteste proti predsedniku Nicolasu Maduri. A to ni edini način, s katerim ga želi prisiliti k odstopu. Omenja tudi možnost referenduma in posege v ustavo. V Venezueli je na decembrskih volitvah večino v parlamentu prvič po več kot poldrugem desetletju dobila opozicija, a Madurovega položaja na čelu države to za zdaj ni ogrozilo. V bloku več strank, poimenovanem Okrogla miza za demokratično enotnost, zato pozivajo k pritisku ljudstva, da bi se zgodil korak naprej. V zadnjih tednih so pripravljali strategijo, kako zamenjati vlado še pred koncem Madurovega mandata leta 2019.
ISLAMSKA DRŽAVA RAZKRITA
Razočaran borec Islamske države je vodji te sunitske skupine za notranjo varnost ukradel USB ključek z več deset tisoč dokumenti, ki vsebujejo podrobnosti o 22 tisoč džihadistih iz 51 držav. Gre za obrazce s 23 vprašanji, ki jih morajo izpolniti vsi, ki se želijo pridružiti Islamski državi, med drugim razkrivajo imena, naslove in telefonske številke skrajnežev. »Te podatke morajo uporabiti obveščevalne službe. Uporabiti jih morajo ljudje, ki se borijo proti Islamski državi. Podatki niso namenjeni tistim, ki jih želijo vrniti organizaciji,« je britanski televiziji Sky News povedal moški, ki se je predstavil kot Abu Hamed. Bil je borec Svobodne sirske vojske, a je prestopil na stran
PISALI SMO PRED 50 LETI
SMISEL NAŠEGA DELA
... Težko je v emigraciji ustvariti kaj stalnega in močnega, če ideja, ki jo je polnila prva leta, postane kalna. Če namreč delo, ki ga opravljamo, ni zgrajeno na ideji, če iz nje ne izvira, potem vsako naše delo postane samo zunanje opravilo. Zgubi dušo on z njo vpliv na množico. Z veliko propagando in z vpitjem moremo sicer vsako delo predstaviti za veliko, toda osebno sem prepričan, da je res nekaj vredno samo tisto delo, ki v nas pusti občutje: prišlo nam je iz duše. ...
Karel Mauser, Cleveland, 6. februarja 1966 SLOVENCI V ARGENTINI
Novi uspehi slovensko-argentinske odprave na kontinentalnem ledu. ... Planinci so preplezali šest vrhov. Od teh so trije označeni v Lliboutryjevih zemljevidih kot Cerro Bertrand (3170 m), Cerro Agassiz (2940 m) in Cerro Bolado. Trije v višini 3000 metrov pa so brez imena in odprava predlaga nazive Cerro Kennedy, v spomin pokojnega predsednika Združenih držav, Cerro Tomek, v spomin pokojnega Tomaža Kralja, ki je 18. 1. izginil na Tronadorju, in Cerro Masters .
Buenos Aires. Začetek slovenskega pouka. V
nedeljo, 6. t.m. je bil letošnji uradni začetek slovenskih šolskih tečajev. ... Gdč. Katica Kovač je predstavila sanmartinski otroški orkester, ki ga sestavlja 33 otrok. Od vsega začetka je vanj vložil svoj trud in ga še vedno izredno uspešno vodi g. Boris Pavšer. Orkester sestavljajo violine, flavte, melodike in ksilofoni ter je nastopil s sedmimi točkami: štirimi poljudnimi skladbami, dvema klasičnima in eno slovensko operetno arijo. .
Slovenska vas. Občni zbor odseka SFZ Jože Mehle je bil dne 26. februarja. ... Novi odbor sestavljajo: predsednik Ciril Jan, podpredsednik in referent za naraščaj Jože Gerkman, tajnik Miha Barle, blagajnik Jože Rome, gospodar Bogo Rozina, športni referent Tine Barle, kulturni referent Stane Mehle in delegat pri zvezi Franci Sušnik. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V Rosariu se je rodil v družini Marijana Jerihe in njegove žene ge. Ivice roj. Vidmar, sinček, ki bo pri krstu dobil ime Marijan Anton.
(Svobodna Slovenija, 10. marca 1966 - Št. 10)
Islamske države. »Ljudem znotraj Islamske države želim povedati, da je ta organizacija laž in da ti ni islam. Prav v ničemer ne sledi islamskim pravilom. Je daleč stran od islama,« je pojasnil svoje razloge za razkritje podatkov.
MERKLOVA NAZADUJE
Na volitvah v treh nemških zveznih deželah je vladajoča stranka CDU kanclerke Angele Merkel po vzporednih volitvah doživela občutne izgube. V vseh treh deželah pa se je v parlament prebila desna populistična Alternativa za Nemčijo, ki je nastopala proti prebe-žnikom.
TERORIZEM UBIJA
Turško prestolnico je včeraj pretresel teroristični napad. Število žrtev eksplozije avtomobila bombe v središču Ankare se je povzpelo na 37. Čeprav odgovornosti za napad še ni prevzel nihče, oblasti sumijo, da za njim stoji Kurdska delavska stranka.
Vojska je že izvedla letalske napade na njihove položaje na severu Iraka. Žrtve preštevajo tudi na Slonokoščeni obali, kjer so oboroženi neznanci ubili 14 civilistov in dva vojaka.
RESUMEN DE ESTA EDICION
CURSOS DE ESLOVENO EN LA UBA
¿Les interesa saber más de la cultura eslovena y aprender un idioma con un poco más de 2 millones de hablantes? En la Facultad de Filosofía y Letras en Buenos Aires se dictan cursos de idioma esloveno en 6 niveles. El último nivel es destinado a los que ya dominan esloveno como (si fuera) su segunda lengua materna. En este nivel se dedica tiempo no sólo a la gramática sino también a la literatura eslovena, traducción, etc. Desde 2015 hay dos grupos de nivel 1 que el año siguiente se juntan en un solo grupo.
Para el año lectivo que comienza están previstos los siguientes horarios:
Nivel 1: (grupo 1) lunes 17.00-19.00. Nivel 1: (grupo 2) miércoles 19.00-21.00. En ambos grupos se usará el texto "Slovenska beseda v živo 1a". Nivel 2: miércoles 17.00-19.00. Texto: "Slovenska beseda v živo 1a". Nivel 3: jueves19.00-21.00. Texto: "Slovenska beseda v živo 13, 1b". Nivel 4: viernes17.00-19.00. Texto: "Slovenska beseda v živo 1b". Nivel 5: viernes19.00-21.00. Texto: "Gremo naprej". Nivel 6: jueves17.00-19.00. Texto: "Slovenska beseda v živo 3a".
La inscripción está abierta de 14/3 hasta 25/3. Se puede inscribir a través de http://seube.filo.uba.ar/ idiomas. Las clases comenzarán a partir del 28 de marzo.
Los alumnos que se están inscribiendo en el curso por la primera vez y tienen conocimientos de esloveno tendrán que mandar un mail a la profesora tjasa. lorbek@ff.uni-lj.si para hacer el examen de nivel antes de inscribirse.
Para más información pueden visitar la página www. bairesesloveno.com.
LOS BALCANES CERRADOS
El tema de los refugiados y los migrantes estuvo omnipresente en la actualidad eslovena de los últimos meses. Ahora, por la actitud de Austria de imponer cupos, Eslo-venia decidió aplicar con rigor las disposiciones europeas de admisión. Eso provocó el cierre de las fronteras de Macedonia, que ya no recibe más a los migrantes. A la medida adhirieron también Serbia y Croacia. Con eso se puso fin al "camino de los Balcanes" para miles de personas, que intentan llegar al corazón de Europa. La actitud provoca recelo en las Naciones Unidas, que teme masivas deportaciones por parte de Grecia hacia Turquía, que se convirtió en una especia de santuario para los migrantes. Por un acuerdo entre la Unión Europea y Turquía, esta se hará cargo momentáneamente de los refugiados. Seguramente los migrantes buscarán otros caminos para llegar al "paraíso deseado". Mientras tanto la tranquilidad vuelve a Eslovenia. (Pág. 1)
LIBERTAD RELIGIOSA
El Consejo de Laicos Católicos de Eslovenia emitió un comunicado, protestando contra lo que considera un ataque a la libertad religiosa. Se trata de declaraciones de personajes de la izquierda, iniciativas contra las manifestaciones religiosas públicas, grafitis en edificios religiosos, como el reciente ataque a la catedral de Ljubljana. El Consejo enfatiza que la libertad de expresión es un derecho básico de las personas y su falta conduce a situaciones totalitarias. Declaraciones contrarias y actitudes de censura incentivan el odio hacia la religión y provocan divisiones peligrosas en la sociedad eslovena, necesitada de la pacificación. (Pág. 2)
LA SALUD ES LO PRIMERO
En este número incluimos la primera parte de una nota, con consejos para la salud. Nunca está demás prevenir y esta vez aconsejamos a nuestros lectores cómo cuidarse en lo referente al corazón, ese órgano, que nos acompaña fiel toda la vida. Consejos básicos, muy simples, como descansar, dormir suficiente, no comer excesos de grasas, cuidar la presión y otros, lo ayudarán a llevar una vida sana. Nunca es tarde para tomar en cuenta estos consejos y su implementación hará que llevemos una existencia activa y más feliz. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com
Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit in Marko Kremžar.
Medji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenij'a izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_07.¡ndd 5	15/03/16 15:20
Stran 6
17 de marzo de 2016 • N° 7
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Sfi Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
ZLATO ZA MET DISKA
Obetavna slovenska atletinja Veronika
Veronika Domjan Domjan je na evropskem zimskem pokalu v metih v romunskem Aradu osvojila zlato medaljo v metu diska. Med mlajšimi članicami
SLOVENCI IN SPORT
do 23 let je s 54,04 metra ugnala vso konkurenco. Domjanova je 27. februarja na svoji prvi tekmi letos na Ptuju orodje vrgla 59,51 m, s tem krepko popravila svoj lanski slovenski rekord in za manj kot meter in pol zaostala za normo (61 m) za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru.
ŠKOF SE JE PRESELIL V PARIZ
Slovenski rokometni reprezentant Gorazd Škof bo v sezoni 2016/17 stal v golu bogatega francoskega prvoligaša PSG. Osemintridesetle-tnik se bo francoskim prvakom pridružil po treh sezonah v Nantesu.
ZAVEC OBESIL ROKAVICE NA KLIN
Najboljši slovenski poklicni boksar Dejan Zavec, zdaj že nekaj mesecev v športnem pokoju, je boksarske rokavice uradno na klin obesil v soboto, 12. marca, v mariborski
dvorani Tabor. Dan kasneje je praznoval svoj 40. rojstni dan, telo pa mu je po zadnjem porazu 25. novembra 2015 v ZDA proti Kubancu Erislandyju Lari povedalo, da je bilo 23 let v boksu dovolj. Zavec je 26. novembra na Floridi vknjižil četrti poraz v karieri. S tehničnim knockoutom ga je v 3. rundi super-velterske kategorije premagal Kubanec Lara, ki je tako zadržal naslova prvaka WBA in IBO. Zavec je takrat dan po porazu napovedal konec športne kariere, saj je ugotovil, da se z mlajšimi ne more več enakovredno kosati.
Spektakel ob slovesu je imel tudi dobrodelno noto. Od simboličnih vstopnin in prostovoljnih donacij, teh sredstev se je nabralo 8080 evrov, so zbrani denar namenili fundaciji za financiranje socialno ogroženih športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS). Iz rok predsednika Gabrovca je ob tem prejel častno listino OKS.
OBVESTILA
c/ffidzté
sabor europeo
ČETRTEK, 17. marca:
ZSMZ San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16.
uri. O veliki noči v letu usmiljenja bosta govorila dr. Jure Rode in č. g. Robert Brest. SOBOTA, 19. marca:
S.K.A. vabi na predstavitev knjige »Krik brez odmeva« in na sklepni natečaj proze 2015; v mali dvorani Slovenske hiše. NEDELJA, 20. marca: Cvetna nedelja.
Križev pot in predavanje od 18. ure v Našem domu San Justo.
NEDELJA, 27. marca: Velika noč. NEDELJA, 3. aprila:
62. Misijonska tombola na Pristavi ob 15. uri. NEDELJA, 27. marca: Velika noč. NEDELJA, 3. aprila:
62. Misijonska tombola na Pristavi ob 15. uri.
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost.
Slovenska kulturna akcija
vas prisrčno vabi na prvi letošnji kulturni večer v soboto, 19. marca ob 20. uri, v mali dvorani Slovenske hiše. V prvem delu bo
sklep literarnega natečaja proze 2015
V drugem delu pa bo
predstavitev nagrajene knjige arh. Marjana Eiletza »Krik brez odmeva«.
Večer bo potekal v okviru skupinske likovne razstave. Še prav posebno vabljeni likovni umetniki in ljubitelji slovenske literature!
RINCON DE MI PATRIA
Asociación Civil sin Fines de lucro Matricula 19197 Legajo 1/95350
CONVOCATORIA Asamblea General Ordinaria
El día 10 de abril de 2016 a las 10.30 hs. en la sede de la Asociación Civil sin fines de lucro "RINCON DE MI PATRIA" con domicilio social en la calle Ramón Carrillo 2362/66 de la Ciudad de San Martín partido de Gral. San Martín Pcia. de Buenos Aires a efectos de tratar el siguiente
orden del día:
1.	Apertura de la sesión por el señor Presidente.
2.	Elección de dos asambleístas para firmar el acta de la asamblea junto con el Presidente y Secretaria.
3.	Informe de la señora secretaria.
4.	Informe del señor tesorero, lectura y consideración de la memoria, balance general, inventario, cuentas de gastos y recursos y lectura del dictamen del órgano de fiscalización del ejercicio cerrado el 31 de diciembre de 2015.
5.	Aprobación del Balance Económico 2015.
Dr.Victor Leber Presidente
Monica Verbic Secretaria
»O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem, po tebi žeja mojo dušo« Ps. 63-2
Prijateljem in znancem sporočamo, daje v nedeljo, 21. februaija 2016, v 91. letu svojega življenja odšla k Bogu naša ljuba mama, babica in prababica
ALBINCA KOPAČ roj. ROŽNIK
Zahvaljujemo se g. Francetu Himmelreichu za sv. maziljenje in daritev sv. maše, g. Franciju Cukjatiju in g. Robertu Brestu pa za molitev ob njeni krsti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, zanjo molili in se udeležili maše zadušnice.
Priporočamo jo v molitev!
Sin Janez z družino;
hčerke Marija Urbančič, Jožica Zupanc, Nadica Grohar in Cvetka Debevec z
družinami;
sorodniki v Argentini in Sloveniji.
Svobodna_2016_nro_07.¡ndd 6
15/03/16 15:20