| Edini slovenski dnevnik | f A A T^ f \ M \ A	IS The o^Slovenian d«lb I
I v Zedinjenih^lriaY»h.:- $ | ■ /% W /% | ill	j « to ^ Cnitol 8tot« K I
f ^.»»"eto...^.«« i VJ 1 ' n.Xi\/lyiT,	| tmmš JZf^v ^^ |
List slovenskih delavcev r Ameriki.	j -=3«^^ Hon«^ f
TKLETOH fUlMl; ««87 OOKTLAMPT. «nt«rH m -cont-Olm ltotUr, fcpt—b«r C, 1»0*. rtlhM Q«c» g M«w York, ». T- ot« tU Act of (temu of Hint 3, 187».	WINI nSAMB: 4MT lOHUnt
WO. 61. — 3TEV. SI._MEW YORK, TUESDAY, MARCH 3, 1914. — TOREK, 3. MARCA, 1914.	TOLDMS TTij _ i.«pnt Tfn
Posledice zadnjega viharja v New Yorku.
Ker je bila. telefonska zveza pretrgana, so ognjegasci patrulirali po ulicah.
32 MOŽ V NEVARNOSTI.
V slučaju velkega požara, bi se ne moglo ničesar rešiti. Parniki pred pristaniščem.
Včeraj je grozen vihar neko-1 i ko jn>j»'!ijtt!. Vozovi pocestne /eleznice ho začeli voziti malo bolj r duo. prekinjena brzojavna in trle Conska zveza se je deloma nj ravila v red. Iz vremenske o pazovalnie? j,« pri-lo poročilo, da bo danes jasno in toplo vreme. Department za snažen jt eest je l»il eisto brez moči. Najeli so sicer par tisoč delavcev, ki pa niso zaiuogli kljubovati viharju. Predsednik nnstm^a .sveta Jlc-Aueny je pozval vse posestnike, <la morajo večkrat osna/iti tlak pred hišami. Lahko se reče, da že dolgo ni bilo med revnimi sloji takega pomanjkanja kot zadnjo dni.
Komisar je odredil, tla so ognjegasci patrulirali po mestn, ker je bila telefonska zveza deloma pre-trgana. C? je kje izbruhnil požar. so prišli ognjegasci z veliko zamudo na kraj nesreče, vsled •'•esar je bila povsod povzročena velika škoda.
Na o« tu'h matih parnikih, obloženih s premogom, se je nahajalo * nasproti Fire " Isfnnda :I21 mož. < e bi jim ne prišli pravo-1 ••axno na pomoč, bi si? gotovo vsi ] potopili, ker nikakor niso mogli j pristati.
V slučaju, da bi izbruhnil v če-1 raj ali pr dvecraj>njem v N\w Yorku kak velik požar, bi si ne moglo mesto prav nič pomagati. Po mnenju komisarja Adomsona i je sistem za izdajanje alarmov j skrajno pomanjkljiv. Komaj 20 j odstotk ov telefonskih omarie je i v redu, iz česar se du sklepati j kakšna zmešava bi nastala. Če bi! izbruhnil kak velik požar.
Včeraj je itnelo prispeti v pristanišče 3« p«mikov, toda nobeden ni mogel pristati. Kjf se sedaj nahajajo, se še ne da dogna-j ti. ker je zveza med kvanmten-i >ko štacijo. kakor tudi med i?audy | llookom prekinjena.
Strog ukaz proti trpinčenju vojakov.
Berlin, Nemčija, 2. marca. — Havarski >ojni minister, kava f lerijski general vitez Kress pi. I Kr. ssenstein je razglasil strog u-kaz jrled»- živalskega ravnanja z! vojaki. Predstojnikom zabičava | Mr<>i.'o, naj se popolnoma izogibajo nedostojnemu zmerjanju. Predpostavljeni sodniki naj izvršujejo nepopustljivo in strogo voj»» oblant, napno vs.> sile, daj >e \ Z go je podčastniki V Mllislu O-j uieiijeuega ukaza in jih nadzorujejo z strogo natančnostjo. da se , vzdrži slabega ravnanja z vojaki.!
I kaz pravi, da le trpinčenje ' in neumestne šikanc napravlja I največ sovražnikov vsaki armadi in izganja veselje do vojaške fduibe iz (»re pripro«tega moStva.
Predsednik Wilson | in razmere v Mehiki.
Kongres je mnenja, da je intervencija brezpogojno potrebna. — Ostrejše postopanje.
ZNAČILNE TOČKE.
Najnovejši Huertov predlog. — "Sedaj ali nikoli!" — Natančno pojasnilo glede Baucha.
Washington, D. C.. 2. marea.— Tukaj je zavladalo mnenje, da so je predsednik že naveličal večnega odlašanja in se zavzel za idejo, da je intervencija v Mehiki absolutna pol robna. Konference nod zastopniki Bele hiše, državnim departmentom in tujimi poslaniki so dognale sledeče:
1.	Anglija in Španija sta mnenja. da so Združene države odgovoru«' za življenje in lastnino svojih državljanov in da morajo zahtevati zadoščenja za dosedanje grozovit ost i.
2.	Državni department je v toliko odgovoril na predrzno Car-ranzovo noto, da Združene' države ne bodo dalje mirno gledale njegovega arogantnega postopa-, n j a.
3.	Ekspedicija ameriških in angleških zastopnikov bo v dveh dneh odpotovala iz Juareza in preiskala truplo Angleže Bento-na. ki je bil ustreljen na Villovo povelje.
Carranza mora dati v najkrajšem času natančne podatke o izginulem Amerikaueu Bauchu.
Dočim vodita Villa in Carranza takorekoč za nos Združene države. dela predsednik Huerta vse na svojo roko. Po svojem odposlancu je naprosil državni department, da bi zopet dopustil uvoz orožja v deželo.
V poslanski zbornici je povzro-čila danes vest. tla je vojna neizogibna. tako razburjenje, kot je, bilo pred vojno s Španijo.	t
Washington, D. C.. 2. marca. —1 Senator Fall iz New Mexico je rekel: — Združene države se ne '»uste več ignorirati od Carrauze. Dolgo časa smo čakali, toda se-laj se mora odločiti, ker je ut^ra polna.
* Stene naslednik Baconov. Washington, D. C., 2. marca. — Senat je sprejel danes resolucijo, ki predlaga senatorja Stone iz Missouri predsednikom komiteja za zunanje zadeve. Prejšnji pred-; sednik tega komiteja je bil umrli senator Bacon.
Nemški prestolonaslednik.
Berolin, Nemčija. 2. marca. — I Iz zanesljivega vira je znano, d^ bo nemškega prestolonaslednika na potovanju skozi Afriko spremljala tudi njegova sop roga. Nemčiji* zapustita meseca julija.
Belgijski kralj — avijatik.
Pariz, Francija. 2. marca. — Belgijski kralj Albert se je začel resno baviti z aviatiko. V par dneh pride v Pariz, da bo napravil potrebne izpite. To je prvi vla-<lur. ki so peča t» takim športom.
Znižana cena j
asa kraanI ]n brzl parnlk	{
(Avstro«American prog«)	j
Kaiser Franz Josef L i
#4pl«]e ? sobot« die 7. marca
▼ttaj« do Trsta sam 13 dni.
do Trsta ali Rak« - • $2540 Cona voanib listkov: do Uubljan« ... $2S 1S
do Zagreb* - - - - $26.08 trn peaebee kabla« (»ddelak Mi IX. la HL tandaa) um	J
"nKn^yrliii itfmmti****** n 9fl*kc poMaa. Ta addl*l«k ymtoi ' Vai»)a totkm Ja 4»M* pri F*. IAUKX, « Owtittdl SC. Kw Tart.
! Proti klavzuli, ki j zahteva naobrazbo.
. "Človek, ki je telesno krepak in! . zdrav se mora spustiti v deželo!" pravijo učenjaki.
DEGENERIRANI.
. Problem naseljevanja je zelo važ-, na zadeva. Politični in religiozni begunci.
—o—
Skoraj vsi učenjaki znanstveniki in ugledni profesorji v deželi sj proti klavzuli Jiurnett-uasel-niške predloge, ki zahteva od naseljencev potrebno izobrazbo. Neki inozemski odbor je razposlal: cirkularjc, v katerih so sledeča i vprašanja :
3. -V 1 i ste Vi za liberalno na-selniško postavo i
2. Ali se Vam zdi potrebno, da mora znati vsak naseljenec čitali in pisati?
Ali mislite, da bi morali biti tej klavzuli, če bi stopila v veljavo, podvrženi tudi politični in religiozni begunci?
Dr. G. Stanley Hall, predsednik C'lurk University, Worcester, Mass., smatra klavzulo za neopra-jvičeno. Želi si liberalne liaselni-ške postave in odgovarja na zadnje vprašanje z odločnim: Ne!
Dr. C. I. Bushuell, predsednik Pacific University, Forest Grove. Ore., je istega mnenja. — Problem naselništva — je rekel — je zelo resen problem. V deželo je prišlo veliko število ljudi, ki. t se-postali vsled evropejskega iz-' ' koriščevahiega sistema manj vredni.
Dr. Edwin B. Craighead z uni j verze v Moirtani smatra neizobraženega naseljenca za dobrega in zaželjenega državljana. Pravi, i]>arasiti so degenerirane;, ki prihajajo poluoštevilno v deželo, in ne znajo samo brati in pisati, am-pak so tudi pretkani in zahrbt-jni. Takim ljudjem bi be moral I prepovedati dostop v deželo, po-' steni, pridni in zdravi delavci so pa vsikdar dobrodošli.
Devet žrtev pomorskega, neurja.
Providence, K. I., 2. marca. — Včeraj ss je izvedelo, da je našlo devet ljudi, ki so bili zaposleni na barkah za prenfog 'Frank 1 Pendleton' in 'Josephus' včerajšnjo noč v silnem viharju svojo smrt. Obe barki sta bile namenjeni od tu v Norfolk, Va. Kapitan vlačuega parni k a 'Edgar F. Luc-kenbali' Partridge je obvestil daues 'Luck-jiibalifeko transpor-tacijsko družbo' kot lastnico o-menjeuega vlačnega parnika, da so se v strašnem razsajanju di-■ vjega viharja potrgale vrvi, in 1 gon imenovani barki za premog izginile ueznanokam njegovim ijčeni.
V družbi z vlačnikom "Edvard Luckeubacir iste družbe je po J tem iskal cel dan pogrešani barki jo vodovju Long Islaud-zali-a, poroči nadalje kapitan. Toda Zaman. Obe barki sta bile stari, in tukajšni strokovnjaki so , mnenja, da sta se potopile z vsem moštvom vred.
Na 4'Frank Pendleton" se je , nahajal kapitan Aleksander Eng- , bloem iz New Yorka in pomor-šeaki Albert Clark iz Maine, A. II. Humphries in Geo. Mosier iz ■ New London. Conn. Na "Josep-hus" pa je bil kapitan Clias. Mc-Irney iz Philadelphie in štirje ma-tro?i, kojih imena so dozdaj Še 1 neznana. '
Odpoklican je v New York. |
PittSburg', Pa., 2. niarca. — Miss Beulah E. Kennard, članica tukajšnega šolskega sveta in pred-sednica Pittsburg Playground i Association pride v prihodnjem 'j mesecu v New York ter prevza-1, me mesto šolske ravnateljic« De- h partment Stores Educational lj Association. Ta zavod se ponaj- i več peča z nadaljevalnim poukom j žen in deklic, ki delajo po pro- ] dajalmeah.	\
Najmlajša nevesta na otoku solza.
-Če ne reši Petra Pose njegova že-i na, bo deportiran. Dosedaj se še ni nič oglasila.
IRMA SEBO.
Že dvanajst let ni videl svoje neveste. — Za deklico se bo zavzela Ogrska družba.
Na Ellis lslandu &e pokori 49-letui Peter Pose in premišljuje, kako je minljiva ženska zvestoba. Sem je prispel na krovu parnika President Lincbln'' z namenom. da se poda k svoji sopro-1 gi, ki se že dalj časa nahaja v i Kalamazoo, Mich. Ker ni imel v žepu nobenega celita, so ga seveda pridržali zn toliko časa, da se žena ne oglasi, oziroma da mu pošlje potreben denar. Že teden dni je prešlo, par brzojavk je že romalo v Michigan, toda Ijulwz-njiva ženica noče dati nobenega glasu od sebe. V slučaju, da v najkrajšem času ne dobi $25, bo moral zapuščeni Peter odjadrati nazaj v staro domovino.
Nadalje se nahaja na Ellis lslandu mlada, krasna šestnajst-J letna nevesta lrnia Sebo. Sem je prišla s 3-3-letnim Ivanom Koin a-rom, ki je baje dober znanec njenih starišeV. Najmlajša nevesti-ea. kar jih je bilo kedaj na otoku solza, hrepeni po bodočem so-1 progu Štefanu Kusteru, farmerjn I v Louisville. Ivy. Kustex*a je zad-' njič videl Irino, ko je bila stara štiri leta. Sedaj po preteku dva-' najstih let se je spomnil lepega 'otroka v domovini in pisal njenim starišem. da bi jo rad vzel za ' ženo. kar so oni tudi dovolili. Ne-i vestica se je podala na pot. toda naselniški uradniki so ji nenado*! ma prekrižali vse račune. Ženin I bo seveda moral priti v New York in se žnjo poročiti na Ellis lslandu, če jo bo hotel imeti.	j I Ogrska družba se je zavzela za 16-letno Marijo Pataki, ki je zastonj čakala na' svojo teto Marijo Hormek, stanujočo nekje v New Yorku. Družbin zastopnik jo je spravil v Ogrsko hišo.
Odkritelji Amerike.
Kitajci so bili že dolgo vrsto let pred Columbom v Ameriki. Stari spomeniki.
Med sedanjimi ameriškimi prebivalci jih je le malo, ki se zanimajo za svojo novo domovino. To se pravi, zaniiuajo se za vsakdanje dogodke, melo kedo pa poseže nazaj v zgodovino dežele svobode. Vsi žive v veri, da je Krištof Kolumbo leta 1492 prvi prišel v Ameriko, toda po mnenju zgodovinarjev in drugih strokovnjakov ta trditev nikakor ni resnična. Lansko leto so izkopali arheologi v Mehiki kip — Kitajca, znamenje, da so bili Kitajci že dolgo vrsto let tpred Kolumbom v Ameriki. Natančen popis o teb velezanimivih odkritjih najdejo čitatelji v letošnjem "Slo~ vensko-Am erikanskem Koledarju'"', ki obsega razen poljudno pisanih znanstvenih razprav tudi veliko lepih povesti in. precej kratkočasnic s slikami. Naročajte ga, dokler ga je kaj v zalogi, j Cena samo 25 centov. Še danes I pišite nanj na naslov: 8LOVENIG PUBLISHING 00. 82 Cortlandt Str. New York City.
Velikanski požar.
St. Louis, Mo., 2. marca. — Danes zjutraj je upepelil ogenj štirinadstropno poslopje in velikansko zalogo tvrdke L. P. Aloe Optical Co. na cesti Olive ter znatno poškodoval poslopja in blagovne zaloge tvrdk	Kem- j ler For & Hat Comp. in Judge & r Ralph Drag Co. Skupno škodo se ceni na $250,000. )
Orgije v jetnišnici. Oodolženi uslužbenci.
i
iDve ženski sta s prisego potrdili, da so iu s privoljenjem paznikov jetniki posilili.
FOTOGRAFIJE.
Kaznjenci so uživali ncomejsno prostost. 20 let ječe. Grozne ispo-vedbe.
V Mineola. J,. I. se bo začela ,danes obravnav?), ki bo jasno pokazala, kakšne svinjarije se gode po -nekaterih jetnišnieah. Državni pravdni k Louis L Smith ima Iv rokah zaprisežene izjave dveh | bivših jetnic Annie Quinu in La ure Mayer. Zadnja je izpove-dala, da je bila leta 1913 zaprta v okrajni jetnišnici. Uradniki in pazniki so dajali kaznjencem o-pojue pijače, kateri so na to z njihovim dovoljenjem oskrunje-vali zaprte ženske. Lauro Mayer je Kufus Rodes. brat nekega paznika golo fotografiral in razdelil slike med kaznjence. Uradniki so razentega obdolženi, da so dovoljevali jetnikom obiskovati go-. stilne, plesišča iu kinematografe, j Seveda sta pri vsem tem igrala graft in denar glavno vlogo.
Laura Mayer, dvaindvajset let j stara, lepa mulatinja, .je bila zaprta zaradi zlorabe pošte. Državnemu pravilniku je rekla, da jo Ije prvi posilil warden Box v na-, vzočnosti dveh paznikov. Najprej so jo napojili s pivom iu žganjem. vsled česar je padla v nezavest in se ne ve celega dogodka spominjati. Drugi dan so jo i na hodniku v prisotnosti matere nago fotografirali. 27-letni Annie Quinn so dali pazniki precej denarja, jo zaprli k nekemu mož-jkemu v ječo. kateri jo je po dol- j geni boju vrgel na tla in posilil. Ko se jo zavedla, je ležala čisto i gola mi postelji.
I Warden in pazniki odločno zatrjujejo. da je vse le izmišljotina. Koliko je resniee na tem, bo seveda dognala preiskava. Za tak zločin določa zakon najmanj 20 let ječe..
Neurje in požar.
Baltimore, Md., 2. marca. — Silen vihar je zagospodarii zadnjo noč in divjal danes cel dan v Baltimore in njegovi okolici. Šele proti večeru se je polegel nekoliko. Iz vseh mestnih okrajev prihajajo poročila o velikanskih poškodovanjih. Zvonik protestantske epi skop alnc cerkve Mont-Calvary na voglu eest Madison in Eutaw se je podrl ter se zrušil z groznim trušcem lia zadnje imenovano cesto. Po hišah na terasi Hamilton, na nasprotni strani ceste Eutaw, so popokala vsa okna. in streho prav tik cer-k ve stoječega župnišča je odnesel vihar raz hiše. Po celem mestu je metal silni orkan strehe raz hiš in izveske tamošnjih tvrdk na ceste. Tisoči oken so razdrobljeni in polomljeni.
Ko je divjal orkan najhuje, je izbruhnil ogenj, kateri jp upepe- ■ lil lutrsko reformacijsko cerkev' na voglu cest Lauvale in Caroli-I ne. Ta liram je stal sredi gosto obljudenega mestnega okraja, in' uiuogo ljudi je izbežalo le napol oblečenih iz strahu pred ognjem iz svojih stanovanj na cesto, ko-ider so besneli razdivjani vetrovi, j V predmest ju Canton sta zgoreli dve skladišči Canton Distilleries Company; okoli 1000 sodov žganja je bilo uničenih ob tej priliki in škoda se ceni na $100.000.
Major Koehler pred vojnim sodiščem.
New London, Conn.,. 2. marca. Danes se je začela pred vojnim sodiščem obravnava proti majorju Benjaminu Koehleru, kojega toži poročnik C: M. Steele. Obravnava je tajna. Major se bo moral zagovarjati zaradi goljufije.
Proti tobaCnemu trustu. Kralj in sufragetke.
—o—
Stari vratislavski knezoskof. kardinal dr. Georg pL Kopp, leži smrtno nevarno bolan.
V AGONIJI.
—0—
Hčerki kot tožiteljici svojega očeta. Angleški kralj bo odgovoril Pankhurstovi.
Bremen, Nemčija. 2. marea. — Kot protest proti naglo rastočemu anglo-ameriškemu tobačnemu trustu v Nemčiji, se je daues vršil na tukajšnji borzi velik shod. katerega so se udeležili vsi. ki imajo opraviti s prodajo tobaka. Govorili so delegatje tobačnih organizacij iz Draždan in iz Hamburgu. Sprejeto je bilo več reso-. solucij, v katerih se označuje I trust kot veliko nevarnost za nemško tobačno industrijo.
London, Anglija, 2. marca. -— Gospa Daere Fox, znana voditeljica sufrage-tk jo izjavila danes na nekem shodu, da je oddala pismo, katerega je pisala Enune-lina Pankhurst kralju v Buckingham palačo. Pismo je dobil v roke kraljev privatni tajnik, in sedaj vse čaku napeto na odgovor. Pankhurstovka je naprosila kralja, da naj sprejme v avdienci de-pu taci jo sufragetk.
Vratislava, 2. marca. — Sem je dospelo poročilo, da je nevarno zbolel kardinal dr. Georg pl. Kopp, knezoskof vratislavski. Sedaj leži že baje v agoniji. Iz zdravniškega buletina je razvidno, da boleha na vnetju možganske mrene, kar pomenja za starega človeka neizogibno smrt.
Lewes, Anglija, 2. marca. — Državno pravdništvo je vložilo I tožbo proti Love Elliot, ki je bival svoj čas v New Yorku. Naznanili sta ga dve njegovi hčerki, ki sta stanovali pri njem. Baje je ž njima nemoralno postopal. Zagovarjati se bo moral pred veliko poroto.
Tri starke in deček žrtve požara.
Berlin, Nemčija, 2. marea. — Zelo obžalovanja vredna in grozovita katastrofa divjajočega požara se je pripetila v vasi Heu-bude na zahodnem Pruskem. V tamošnji ubožnici je izbruhnil požar. Radi silno močnega vetra se je razširil ogenj s tako strašansko naglico, da je bilo v par minutah vse poslopje v objemu požrešnega plamenu, iu v kratkem času jo bila cela ubožnica popolnoma upepeljena.
Vkljub silnim naporom in prizadevanjem požarne brambe iu drugih ljudi se ni moglo rešiti tlreh vdovi jeni h ženskih, v skupni starosti čez osemdeset let in enega dečka. Plameni so jih požrli. Njihova ožgana trupla se je našlo pozneje med razvalinami.
Aretirani slepar.
Policija je aretirala Alfreda iBrissolda s Štv. 507. zap. 26. uli-jea, New York, ker je osleparil .veliko število kuharjev, ki so bili [brez službe. Izdajal se je za agenta in zahteval od vsakega po $5, češ, da jim bo preskrbel službo. Kakih dvanajst mu je sedlo na limanice. Pridržali so ga pod varščino $500.
Redka prilika.
Najlepša prilika se audi sedaj rojakom za potovanje ▼ staro domovino, ker so vse parobrodne drulbe znatno mižale cene prevoznih listkov. Sedaj se lahko dospe po vsald progi ZA SAMO 122.00—$25.00 PREKO MOBJA.
Pičite nam glede kretanja par-atov takoj; kajti te ugodne cene so veljavne semo a nekaj
FEANK BAKBCT,
Iz Avstro-Ogrske. Nemiri v državnem zboru.
—o—
Poslanec Geza Polonyi je odločno obsojal atentatorje, ki so po nje. govern mnenja Rumuni.
DVOBOJI.
Policija ni smela posredovati. — Sporazum med Čehi in Nemci ne bo še tako hitro dosežen.
Budimpešta, Ogrsko, 2. marca. Takoj po otvoritvi današnje seje državnega zbora je predlagal predsednik, da naj se vzamejo podrobnosti o atentatu na grško-katoliškega škofa protokolično naznanje in da naj se izreče so-žalje sorodnikom ponesrečenih. Geza pl. Polonyi je svetoval, da bi se zapisala v protokol tudi imena žrtev, ko je je zahtevala ta grozna katastrofa. Proti koncu je izjavil, da se nahajajo atentatorji v vrstah ruinunskih prenapet ežev.
Takoj nato je vstal Rumun Way da in rekel, da je tako govorjenje čisto navadno in podlo obrekovanje. — Ce nam očitate kaj takega — je kričal — r^jn | prisiljen povedati, da. so ljudje, ki sedijo ob Polonyi-jevi strani, še veliko bolj podli kot so atentatorji.
I Komaj je spregovoril te besede, je nastal v dvorani grozen hrup. Po dolgi debati je bil slednjič vendarle sprejet Polonyi-jev predlog.
j Kot je bilo že poročano, se je vršil 26. feb. v neki debreezinski kavarni dvoboj. Temu dvoboju so sledili Še trije drugi. Stotnik Doemeter se je dvobojeval z inženirjem Sabav-em, Sabav s poročnikom Padilczem in zopet Doe-moeter z inženirjem Engel Ma-ver jem. Vsi so vec ali manj ranjeni. S početka je hotela nekaj policija posredovati vmes, toda stotnik Nagv, reditelj dvobojev, je vsako posredovanje odklonil.
Dunaj, Avstrija, 2. marca. — Nemški radikalci so sklenili, da se ne bodo več udeleževali pogajanj s Cehi. Ostale stranke zavzemajo isto stališče kot dosedaj, toda pot do popolnega kompro.
misa je še dolga. «
Mirovna pogodba s Paraguayem.
Washington, D. C., 2. marea. — Državni tajnik Bryan in poslanik Velasquez iz republike Paraguay sta danes sklenila, da se raz-sodiŠčna pogodba med obema dr-» žavama za pet let podaljša.
Denarje v staro domovino
PtBUaW
K $	K.	$
6--------1.10	180.... 26 6S
10....	a.15	j 140.... 28.70
15--------S. 16	150 ... 30 75
20...f	4.30	i ISO.... 12 80
25 --------5.20	170.... 34.85
SO--------6 25	180.... 36.90
35....	7.30	100 ... 38.95
40....	8.30	100 ... 41.00
45....	9.35	250.... 51.25
50________10.35	300 ____ 61.50
55 ...	11 36	350 ... 71.75
60--------12 40	! 400 ____ 82.00
65....	13.40	i 450 ... 92.25
70--------14.45	. BOO ... 109 60
75....	15.45	«00... 128.00
se....	16.50	700.... 143.60
55________17*50	800.... 164 00
90....	18.50	800____ 184 00
100...	20.50	1000... 204.00
110....	22.65	2000____ 408.00
120....	24 60	5000.... 1018 00
Poitarina j« vfteta pri teh cvetah. Doma se nakazan« evote polaoma izplačajo km vinarja odbitka.
Naše denarne poftiljatva ruH Kija na smdnje poite e. k. poita« hranilničnl urad a* Dnnaja ▼ aaft kraj Sem čase.
Denarje nam poslati |e aafrst liineje do $50.08 v |*t<rrini v pil poročenem nil rsfistrimaeai ib ma. večje sneeke pa pe Postal Money Order ell pa pa New Xea* Bank Draft.
run ■*«^
82 Bortlsndt St New Tork, It ft mn Ml «ai» Avsaa* & m
GLAS NAHODA, 3. MARCA, 1914.
"GLAS NARODA"
(Slorenic Daily.)
Owned ud published by tbe
Slovcnic Publishing Co.
(s» corporation. >
FRANK SAKSER, President. JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. !
Piece of Business of the corporation and
addresses of above officers : US Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado....................... $3.00
" pol leta....................... 1.E0
leto ca mesto New York........ 4. CO
" pol leta ta mesto New York -. - 2.00
" Evropo ca vse leto...........4.E0
" pol leta............. 2.55
četrt leta..........1.70
"GLA3 NARODA" izhaja vsak dan _ixvxemii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**	i
("Voice of the People") Iseoed every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
_AdT*tUemcnt on asrcwnvit
Dopisi brex podpisa in osobnoeti se ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli podil jati po — Money Order.
Pri ■preraembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje Uvsliiče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.
Dopisom in podiljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA**
81 Cortlandt St.. New York City.
Telefon 4(787 Cortland L
l^ftKSj !
allVfl
Demonstracija Industrial Workers.
Brezposelnost sedanjega časa je napotila zvezo Industrial Workers of the World, da je na demonstrativen način izrabila situacijo v svoje lastne namene. Priredila je demonstrativne obhode od pa-eifičue obali do zveznega glavnega mesta in parade brezposelnih pod vodstvom Industrial Workers of the World so postale v vseh mestih navadna prikazen. V New Yorku samem je bdo manj opaziti o teh demonstracijah, čeravno je bilo čutiti vpliv gibanja v tem, da se je naskočilo cerkve in druga javna poslopja v svrho. da se dobi prenočišča.
V	tem slučaju se gre za stvar, kjer pride v pošte v čuvstvo. Ne sme se pa pri tem pozabiti stvarnih podatkov. Naj je umesevanje polieijske oblasti v drugih sluča jih, ko se gre za socijalua zla in nedostatke ter nastanejo iz tega neprilike, neprimerno, je vendar povsem pravilno, da se končajo demonstracije, ki so nastale vtem slučaju, ker bi lahko zavzele dimenzije, ki bi ogrožale javni mir in red. Prošnja, da se spravi koga pod streho, izgubi svojo upravičenost v tem trenutku ko prične dotični z grožnjami. Tem bolj nedopustno pa je, ako se zberejo množice ter groze, da bodo izvršile to ali ono dejanje. Napačna aentiinentaliteta v tem slučaju bi ne bila na mestu ter je povsem nedopustno, da bi se pripuščalo taka dejanja ali se celo prigovarjalo k njim.
Ako je zavzela brezposelnost take dimenzije, se mora temu od-pomoči, in sicer brez odloga. Demonstracije za odpravo brezposelnosti pa se izrablja za agitacijo in ta agitacija izhaja od ljudi, katerim je prav malo mar, ali so ljudje zaposleni ali ne. V času. ko se je priredilo demonstracije proti neki cerkvi na iztočni strani v New Yorku, je bilo v mestnem prenočišču dosti prostora za vse ljudi, ki so priredili demonstracijo. Ako bi se šlo prirediteljem dotnenstracije resnično za to, d« prrskrbe brezposelnim pre-noč' . . bi se obrnili na občinsko prenočišče. Pravi namen teh demonstracij pa je, da se hujska proti obstoječim razmeram, do-fim jc odpravljenje obstoječe bede le stranska stvar.
Pa naj je stvar kakor hoče: Dogodki sadnega časa so pokazali, da se ni niti od daleč in niti primeroma skrbelo za to. da se pomore najubožnejšim med ubogimi, ki občutijo bolj kot drugi neprilike vremena.
Ruski mornarji v morje svojega tovariša.
V	Sirakuzi so vrgli ruski mornarji t ruske oklopnice "Oleg" v morje nekega ruskega mornarja. Moža, ki je nevarno ranjen, i« potegnil neki laški mornariški častnik iz morja. ..
D op i s L . '
Joliet, 111. — Po dolgotrajni bolezni je nemila smrt pobrala iz nase srede rojaka Josipa Mause-ra. Pokojnik je bil gostilničar in
večletni član društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29 K. S. K. J. Tukaj zapušča bolnega očeta, mater in sestro vdovo Ure ar, katere soprog je prejšnje leto padel z okna in se ubil. Družina Mauser ima tukaj pet hiš, toda smrt ne gleda ne na reveža, ne na bogatina. Rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, pristopajte, ker nihče ne ve, kje ga čaka nesreča. Pogreba se bo gotovo udeležilo ( veliko število rojakov in društvo sv. Frančiška. Pokopali ga bodo na slovenskem pokopališču. Bodi mu lahka tuja žemljica! — Tem pototu bi naprosil Mike Cegareta, da naj nam pove. če mu je kaj znano o naših orglah, katere je kupil milijonar Carnegie. Rojaki bi radi slišali "Alelujo", spremljano z orglami, pa kot se vidi ne bo nič. Delavske razmere so slabe. Na pustni večer je priredilo društvo sv. Ivana Krstnika štev. 143 K. S. K. J. maškaradno veselico, katera se je prav dobro obnesla; mask je bilo kakor list a in trave. Pozdrav! — Večletni naročnik.	i
West Allis, Wis. — Zima gre proti kraju in upati je, da se bo skoraj vzbudila vsa narava in se tudi delavske razmere zboljšale, katere so bile že več mesecev dokaj slabe. V tukajšnji slovenski eerkvi se je 21. febr. poročil rojak Fran Baumholz, rodom iz Ba-kiče v Slavoniji, z zalo lTletno gospodično Kati Novak iz Borovnice na Notranjskem. Svatba se je vršila v prostorih g. Fr. Banka, kjer smo se vsi pri kapljicah jec-menovca izvrstno zabavali in plesali ob dobro ubranili zvokih luir-laonike. katero je pridno raztezal rojalc Fran Brence iz Waukegau, 111. Šele v jutranji zarji smo se razšli mirno vsak na svoj dom. Mladima zakonskima želimo kar največ sreče in blagoslova ter o-bilo medenih tednov v novem stanu. — Eden, ki je samo enkrat plesal z nevesto.
Superior, Wyo. — Redkokedaj pride v javnost kakšen dopis iz naše naselbine, dasi prebiva v nji precejšnje število Slovencev, ki so zaposleni v premogokopih. Delavske razmere so navadne, po zimi se dela pomalem. Solnee ki sije vsaki dan višje na nebu. zatrjuje, da se bližamo zeleni spomladi in da bo kruta zima morala kmalo vzeti od nas slovo. Pomlad pomeni novo življenje v naravi, pa tudi več dela za delavee-trpine. Na društvenem polju dobro napredujemo Imamo pet različnih društev. ki spadajo k različnim Jed-notam in Zvezam. Članom društva sv. Martina št. 83 in članom društva Delavska Turdnjava št. 66 priporočam, da se bolj redno udeležujejo društvenih sej in da naj redno plačujejo mesečni ases-ment. Ako je kdo suspendiran, ga ne suspendira društveni tajnik, ampak se suspendira sam, ker ni plačal asesmenta. Dne 10. febr. se je ponesrečil rojak John Lazar v D Mine; zlomilo mu je desno nogo. Dva dni pozneje sta se zadušila v ravnoistem premo-gorovu brata Frank in John Pivk. Večkrat sta prosila bossa, da naj napravi tako, da bosta imela več zraka, pa vse zastonj. Ob štirih popoldan sta oddala en strel, nakar je šel John Pivk zažgat drugi naboj, medpotoma je pa vsle<J slabega zraka omedlel. Frank mu je šel pomagat, pa tudi njega je zadela ista usoda. Oba sta se zadušila. Frank Pivk je bil član dr. sv. Martina št. 83 in sv. Barbare 1st. 63, John Pivk pa društva sv. Martina št. 83 in društva Delavska Trdnjava št. 66. Pokojnika j zapuščata v starem kraju očeta, mater ter nekaj sester in bratov, j tukaj pa zapušča eden ženo z malim sinkom. Pogreba, ki se je vr-^šil dne 13. febr, na katoliškem pokopališču v bližnjem ^ mestu j Rock Springs/ se lie udeležilo veliko ljudi in vsa društva iz Superior. kakor tudi iz Rock Springs. Bodi jima lahka tuja zemlja! V imenu žalujočih se zahvaljujem darovalcem za krasne vence. Hav-la društvom iz Superior in Rock j Springs, lepa hvala Frank Tau-.cherjn in Johnu Mlakarju za J krasna govora v Slovenskem Domu. Pozdravi — Frank Krasho-■ witz.	— -- ■-- - -
Oregon City, Ore. — V tovarni se je ponesrečil rojak Martin Martinjak; zlomil si je nogo in se zdravi v tukajšnji - bolnišnici. Ne bom obsojal rojaka, da si je .tega sam kriv, ampak krivdo je ibolj pripisovati tovarnarjem. J>e-,
\
lodajalci, oziroma delovodje so v, tej tovarni zelo kruti in neusmiljeni proti našim rojakom. Glede rojaka Mihaela Martinjaka ne vem še nič natančnega. Dobro bi bilo, če bi se kapitalistom stopilo malo na prste, da bi ne bilo vedno toliko nesreč, kakor se jih dogaja sedaj. Rojaka Johna Jarea je obiskala gospa Štorklja in mu podarila zalo in krepko hčerko, j Sta riše m in hčerki želim obilo veselja in sreče. Veseli čas predpust bo vzel čez par dni slovo od nas. Mogoče se naši fantje po Veliki noči bolj potrudijo, saj imamo Ive zali in zreli rožiei. Ce ne bo Jrugačts-bo treba pisati po Mike ['egareta ali pa po Terbovčevega Foneta. Vein, da je marsikedo radoveden kako se kaj obratuje v Oregon City. Z eno besedo povedano: slabo. Vsako leto se je v tem času prav dobro delalo, letos l»a delavce kar na debelo odpuščajo za nedoločen čas. Neože-njen človek prav težko dobi delo. Mogoče nam ljuba spomlad ali gorko poletje kaj boljšega prine-seta. Sem ne svetujem nikomur hoditi. Kakor hitro se bo obrnilo na bolje, bom že poročal. Člani J. S. K. J. niso prav zelo zadovoljni z novo lestvico, še manj pa, ker je Jednota prevzela vso odgovornost radi plačevanja podpore. Po' mojih mislih bo Jednota nazadovala in ne napredovala. O tem tem se bom še enkrat bolj obširneje oglasil, za danes naj pa zadostuje. Pozdrav vsem rojakom, tebi unijski list pa želim obilo napredka. — Mike Stružnik.
Jurkica Agičeva.
— Povest, —	|
Spisal Ksaver Šandor-Gjalski
(Dalje.)
Zunie je odvedel Jurkico v dvorano, kjer so svirali cigani in kjer je vse plesalo v najboljšem razpoloženju.
—	Ali, velemožni, jaz ne znam plesati povsem dobro, posebno ne valčka, — je rekla Jurkica, katero je jezilo, da uprav Žunič prvi pleše i njo: in faktičnoše je bala. da ne bo znala plesati, ker se ni nikdar učila. No. Žunič sieer res ni bil kak elegantni plesalec ali plesal je povsem sigurno, pa jej je pokimal v znak, da pojde že. In vneto se je z njo zavrtel po dvorani. Videč Smiljaiiiea. kako stoji pri vratih, je obkrožil še ne-kolikokrat dvorano, kakor da ne bi hotel, da bi Smiljanie plesal z mladenko. Bil je ves razdražen: ta nežnost, ta divni sklad mladega telesa mu je palil kri, — in plesaje se je imenoval norcem, du ni dospel dosedaj še niti tako daleč, da bi jej povedal, kako silno hrepeni vsaj po enem poljubčku. A Smiljanič, ta slabič, ki mu je duša na jeziku, ta je doživel, da dekle pozablja na ples pa tako dolgo sedi ž njim v samotni sobi. Tudi Žunič se je vedno oziral na pristava z neprijateljskim. ljutim, skoro ljubosumnim očesom. Smiljanie pa je šel v kot in s skrivnimi pogledi neprestano spremljal 'epo dekle, ki se je iz rok v roke vedno zibala po dvorani. Tudi njo je vzradostil ples, tudi njej je bilo milo in drago videti, kako gospodje komaj čakajo, da zaplešejo z njo. — Ah. po z v rš enem valčku je vsa srečna in zadovoljna pohitela k domači gospej ter jej, kipeča navdušenosti in hvaležnosti. najbolj pa sreče, poljubila lepo roko, gotovo ne vede, zakaj je to storila.
—	Zabavate se? — in Irnia jo je pogladila po licih, ki so žarela vsled razdraženosti in napora. — Drago mi je, — a ste-li opazili, da je tudi gospa Radmanovičeva vstala in gledala, ko ste plesali s Tonijem? Vi ste jo očarali! Kaka škoda je, da ne bivate pri meni! Potem bi imeli večkrat prilike za sestanek z gospo Radmanovi-čcvo. Pridite k meni na stanovanje. '
—	A kako bi mogla?
—	No, da! Zakaj ne s Ker Lisička. — lun. — Z njo ne bi mogla živeli, — vsaj jaz ne. Pa da vam povem. Znate-li, da je, pred-no sva se poročila, pisala mojemu soprogu anonimno pismo, v katerem mu je poročala, da sem se jaz — Bog si ga vedi, kako — pregrešila s Hanibalom in da sem radi .gotovih okolščin morala na potovanje. Po sreči je moj soprog znal »ajbolje sam, da je to grozna izmišljotina in kako in kaj'je bilo vse tisto razmerje, vse samo nedolžna otroška ljubezen dveh pre-mladih duš, kajti jaz sama sem m^^^o vedo vala, da, sem ljubila
I
Jurkica se je prestrašila, čuvši
0	Lisički kaj takega.
Upadel jej je pogum in zamislila se je kako strašno bi bilo, ako bi se zamerila Lisički. "In že današnji ples je kriv. da mi je neprijazna", pogodila je dobro Jurkiea ter se odločila, da se bo v bodoče izogibala vsaki slični priliki.
—	Pa. prosim vas. še nekaj. Je-li istina, da ste se ob svojem prihodu čutili tako silno razžaljeni radi onega mojega pisma? Lisička je pripovedovala povsod, da ste grozovito zmerjali, ker sem bila napisala, da pridite 4"sans gene" k meni in rekli, da je od moje strani to arogancija!	I
Jurkica se je mogla komaj izviti iz Maleševičkine roke in jo pogledala v čudu.
—	Pa saj sem znala sama, da niste! — je rekla Irma prej. ne-go-li je Jurkiea zmogla le eno samo besedo.
V tem so začeli cigani svirati nanovo. Žunič se je vstavil pred Jurkieo ter jo zaprosil za ples. Ne vol j no se mu je naklonila.
Po drugi četvorki, ki jo je plesala s Smiljaničem. je bila ura odmora. Družba se je zbrala v dvorani za buffet. Smiljanie je vodil Jurkico pod pazduho še po četvorki, pa je zalo pristopil z njo k večerji. V dvorani se je namestila že skoraj večina gostov. Sedaj je bilo že vse veselo. Mnogo je k temu doprinesla okolščina. da niso bile mize podolgovate in spojene, kakor pri banketih, kjer moramo paziti, ob kom in pred kom sedimo, ampak prirejene so bile male okrogle mizice, okolu katerih so posedli, kakor je bilo koga volja. Seveda so vseobče veselje povzdignili še silno nakopičeni buffet i in v to svrho razpo-stavl'ene mize, po katerih so se razprostirali celi kupi vsakojakih najfinejših jedil ter so se vzdigo-vruo eele piramide šampanjskih in inozemskih buteljk. Spočetka so se sukali med gosti služabniki v livreji i:i belo oblečene sobarice, ki so vpraševale, česa kedo želi ter pri tem razdeljevali ukus-no slikane "nicnuje" v velikih šopkih cvetja. No, Ruprecht in njegova družba so brž uvideli, da to pojde prepočasno; — vstali so ter .sr samiilenlišali iz buffeta jedi in pijače. To je še povečalo ve-sel"e in domačnost ter odstranilo vsako prisiljen ost, ki je vsled sijaji! in bogastva svečanosti v prvem hipu težila vse kakor mora. Jurkica je sedela v družbi s Smiljaničem, doktorjem, gospo Zuni-čevo in št; neko gospieo. Maleše-vičeva, graščakinja Zunič in neki baron so bili skupaj. Zunič se je zelo jezil, da ni z Jurkico, in vsaketoliko je prišel k ujeni mizi. vsakokrat, da povpraša ženo, dali potrebuje česa;-v resnici pa je vsakokrat uporabil priliko, da reče Jurkiei ka;. Proti Smiljaniču se je vedel, kakor da ga ne vidi. Doktorju Glavareviču ni ušlo to izpred oči, pa se je s krohotom nasmejal. Naposled je Zunič povsem zapustil svoje omizje ter sel k Jurkiei. To je bilo navsezadnje edino, kar je Jurkiei pokvarilo ono harmonijo zadovoijnosti, s katero je bila napojena nocoj snega večera.
Na razstaoku — ob zori — je premotrila še z enim dolgim pogledom vso dvorano ter se srečno nasmehnila. Celo v postelji že — pri Haramijevih — se jej je še vsa duša topila prelepih spominov. Največ je mislila na povest Hanibalovo — in ta povest jo je delala srečno.
(Pride se.)
Osveta Sama.
Črtica. Priredil G. P.
"Vrag naj vzame ženske in Ruse", je vpil Sam ter postavil kozarec tako trdo na mizo, da je odletel podstavek. "Se en kozarec. Bessie! Pa prav vročega "in sladkega; iii varen j z rumom! Kot kavčuk so ti Rusi, tako meh-k;. a vendar trdni. In ženske —! Petje je dobro. Grog in whiskey in slične blažene pijače so še edina resnične stvari na tem polomljenem svetu. Vse drugo naj vza-| me vrag. — Zakaj sem danes ta-: ko iz sebe, hočete vedeti, gospoda? Vidite, ja^.ne moreni trpeti lte proklete hvaležnosti in danes ! j?'"bflf^5ri meni tak hvaležni člo-' vek. Kar cedil se je hvaležnosti, me povabil;: naj bom boter nje-| govemu jprvorojenčku ter se mi
1	pri tem tako srečno režal v obraz, ' da... - Še en iMrtarec, Bessie!"
IProkleta stvar 'to, a komična, ako se natančno vzame. Res, zvijal bi se lahko • smeha. Moram
vam jo povedati, gospodje. Kdor i« s:e ne bo konečno prav ~ od" srca p smejal, je najpustejši patron med I< New Yorkom in Friscom.
Pred dvemi. ne, tremi leti sem k bil peklensko zaljubljen. Ne reži k se mi, Diek, to ni smešna stvar. 1; Taka-le ] rava ljubezen se zapiei I v človeka ter ga prMmlrasti kot s staro cunjo. Iz najbolj korenja č škega dteka napravi cunjo. — Bila je knjigovodkiuja v n^kem -velikem uradu in jaz seiii se spo- r znal v njo na železnici. Vozila v sva se vsaki dan, zjutraj in zve- * čer. z istim vlakom. Tu krat sem ■ bil prav do las vkovp*t v zlato, t Mojo farmo mi je odkupila železnica: tračnice gredo sedaj naravnost skozi mojo hišo, to se pravi, hišo so že davno podrli,- — Torej dobro; dobil sem takrat 1 Irp kupček denarja, s' katerim * sem potem v New Yorku srečno 1 operiral na borzi. I$:l sem mi najboljši poti, da postanem bogat ' mož. Naj me pri tej priči vzame * vrag, ako bi takrat ne prinesel do milijonarja, a deklica — imenovala se je Mary — j,, rekla: ^ "Ne!" ko sem jo vprašal, ako 1 hoče postati moja žena in pri tem 1 "Ne!" je ostalo. To mi je popolnoma pokvarilo veselje Jo zbiranja premoženja.
Poznate me ter veste, da ne ' pripadam k vrsti krotkih. Ko je rekla "ne" in vedno zopet "ne". ' me je prijela taka jeza, da bi najrajše zadavil babnico, ki je ravnala z menoj tako oholo. Prisegel sun sam pri sebi. da se ma-ščujem. Poznate me. fantje, t-r veste, da tudi držim, ako kaj pri-sežeru.
Moral sem takrat po opravkih preko velike luže. Vrag vedi, kaj najdejo ljudje na stari Evropi. Bil sem vesti ko s-m imel zope, pod nogami parniški krov ter ja tiral nazaj proti Ameriki. Tam n ničesar za enega izmed nas. Ime sem vedno občutek kol da se vs norčujejo iz mene ter posmehu j.-* jo mojim mauiram. No. čeravn ne znam jesti ribe samo z nožen in četudi ne razumem, kako nic se sedeti možki eele ure v gle . dišČu ali koncertni dvorani ne di bi le enkrat pljunil na tla. \ j" businessu" sem jih pa vendar le prekašal. Stavim kaj, da še da nes kolnejo, ako ,se spomnijo ka i ko jih je ociganil stari S;im. Š j en kozarec, Bessie!
) Pa saj sem hot l govoriti t Mary in kako sem se mašč -va nad n jo. Prav lin načrt je bil to. Padel ini je naenkrat v gtavo ko razsvetljenje od zgoraj. Na ltus k eni je bilo. sam Bog ve kje, nedaleč od meje. Moj avto, — vzel sem ga bil s seboj v fivropo — je vozil čisto počasi, ker se j< ravno predelavalo cesto. Delal so kaznjenci, možj. v platnenih oblekah, z gladko o h ritimi glavami. Stražila sta jih dva i^znika Stari ljudje so bili med kazujen ei in dečki, dečki z miš:cami i«. | kitami, da bi se jih prav iz r-rcr I veselil vsak bokser. N, itepši in j najmočnejši pa je '»i! oni, kr jc i delal prav na koncu ceste,-ram. kjer si- je zopet pr:C—u$it;i trtnd-ka eesta. Moj šofer je moral'nekaj popravljati i:a stroju in radi-t<*ga smo morali »leka.i trenutkov obstati. Izstopil sem ter opazoval dečka. In napol z-w . m da ni kaj mislil pri tem, s. :u mrmral: "Ce je dečko pameten bo skoeii zadaj na voz in naj m* v/unie vrag če ga bode z op .--t\b.I>i ik '
To sem r»-kfd seve.|;/v angleškem jeziku. Naenkrat j.* .r.jgnžl mož glavo ter s- ozrl vame: Moj Bog! Nikdar bi si ne misiil, da more en sam pogled toliko povedati. Sel sem počasi k Vozu. kjer je šofer ravno dokonča! delo ter rekel: "Cuj, Bili, odpri tretjo brzino ter vozi kot da ti je hudič za petami, naj se zgodi za hrbtom kar se hoče." Bili je b? prikimal in nato je šlo. tla smo Komaj lovili zrak. Za menoj je počilo; vedel sem, da je paznik streljal. Nisem se ozrl, a kljub ten-.u sem vedel, da čepi za menoj n^n di plavolasi velikan. Bij je to zen čin in še danes fte vem. zakaj sem ga pravzaprav izvršil. Glavna stvar pa je, da- se je posrečil. Dve uri pozneje smo bili preko meje in čez dva dni smo že pluli po visokem morju.
Dečko mi jc razkril svojo povest. čisto nedolžno povest; Tam v Evropi so celo hudodelci sirote proti nam. Imel je kot -uslužbenec neke banke malo predolge prste in radi te ga so ga zašili za dve leti. Cvilil je kot kak psiček ko je pripovedoval storijo in jaz stavim. • kolikor hočete, dc ni med nami vsemi, kar nas gedi krog te mize, niti enega,.ki;M bil tako pošten kot je bil ta: ruski kaznjenec.	± i
Tam', na parniku, mi ^ p^iila
deja za osveto? Ali vam nisem ]j iravil da je bil dečko v resnici j g ep? Torej, igral sem dobrotnika p er ga pustil priseči, da ne bo ni- B iomur pravil svojih preteklosti, jj iar je on tudi z največjim vese- u jem obljubil. Bilo mi je lahko j h reskrbeti mu mesto in njegov j £ ief mi je še danes hvaležen, kajti u •lovek dela za dva druga.	k
. Vse je prišlo kot sem si želel, b Mti on nit: ona nista ničesar o- b azila, da imam jaz svoje prste n nnes, da ju premikam sempatja t kot premika klovn svojs lesene k figure. Skakal bi skoro veselja, ko je prišel k meni ter mi razo- <] lel. da ljubi Mary. Ali že sluti- j e, kaj sem nameraval?	v
Prav lopovsko sem se veselil ii Ineva, ko bosta skupno stopila v pred altar. Izgovoril s *m si. da t bom poročna priča ter sem si v p mislih že sestavil govor, katerega >i naslovil na Marv po poroki:! "Mene nisi hotela, sedaj pa le imej tega, hudodelca, tatu in kaz- „ ajenca!"	{
Prišlo pa je čisto drugače. Naj ; N vzame vrag vs.* te tenkočutne h Evropejce! Le mislite si, kaj je j napravil dečko! Vest ga je priče-11 a peei in tri dni pred poroko je1,] »kočil v vodo. Seveda so ga še ; Živega potegnili na suho ter pre- , vedli v bolnico. K njegovi poste-!, ii .v- pritekla Mary, jc jokala iti | tulila, da je b;lo groza. Ni si mo- i ,'<-1 več kaj ter ji je vse razkril. • -ljub moji prepovedi. In Mary ? l s"o. ona je bila takrat zaljublje- ] ;io ženšče ter poleg tega še kos Taktične Amerikanke. Poljubila i m je in rekla: "Pusti preteklost ori miru. To so mladostne noro-1 sti, o katerih se ne izplača govo-iti. In poroka se bo vseeno vršila."7
Naj vzame vse skupaj vrag! oral sem l>iti priča pri poroki, lasiravno ' nisem mogel držati .vojega tako lepo zamišljenega govora. Odtedaj me zasledujeta oba z njihovo hvaležnostjo in se-j Jnj naj bom še boter njihovemu uroku! To je povest mojega ma-j včevauja ! — Bessie, še »«n koza- j rec!"
To in ono.
—o—	j
Roparski napad na železnici.
Na poštni vlak železnice Koši-?<—Oderberg je bil izvršen drzen roparski napad. Storilca sta bila 21 letni pisar postaje Karvin Flo-rijau Slivka in njegov 221etni brat Edvard, ki je bil skladiščnik v isti postaji. Oba sta vedela, da pripelje poštni vlak iz Budempe-šte plačo za uslužbence na avstrijski progi košieko-oderbcrške železnice v znesku- 175.000 K. Oba sta odšla v Caeo (Trenčinski ko-mitat. Slovaško), sedla na vlak in potem vdrla v poštni voz. kjer sta streljala, na poštnega sprevod-1 nika. Ta je Še lahko potegnil »ig-; nal za silo in vlak se je ustavil. Edvard Slivka. ki se ni več mogel rešiti, se je ustrelil. Njegov brat je skočil z vlaka, prišel je pa naravnost delavcem v i okc. ki sn kidali sneg. pa so ga takoj prijeli. Odpeljali so ga v Tešin v avstr. Sleziji in izročili okrožnemu sf*li-šču. Stanje poštnega sprevodnika je z«-lo kritično.
Na progi Fingerbrtieken—Saar-briicken na Nemškem je bil osebni vlak nenadoma ustavljen s signalom za silo. Cslužbcnei so videli, da je neznan mož nenadoma skočil z vlaka in izginil v bližnjem lesu. Preiskali so vlak in našli v drugem razredu človeka, i ki je imel na levi strani prs več i strelov. Listnica in denarnica sta ' mu bili ugrabljeni.
Želesno blagajne so ukradli.
V	Frankenmarktu na Zgornjem Avstrijskem so izvršili tatovi v občinski pisarni prav predrzno tatvino. Ponoči so ukradli iz pisarne železno Wertlieimerco in jo odpeljali na saneh. V blagajni so bili vrednostni papirji in hranilne knjižice v vrednosti nad 100,000 K in 1000 K gotovine. Za zasledovanje tatov so poklicali policijskega psa iz AVclsa, ki je sledil za sanmi približno 6 kilometrov v gozd. Pod grmovjem so res našli blagajno. Sani so se tatovom zlomile in . ker niso mogli hitro dobiti drugih, so skrili blagajno. Preden so jo pa še odpeljali, je izsledil pes skrivališče. O tatovih nimajo nobenega sledu.
Divje sveri v Bosni
V	Nevesinju sta dva volka napadla čredo, ki jo je varoval 16-letni Vojislav Miličevič s svojo lTletno sestro Jelko. Nad volka
|je planilo pet ovčarskih psov, ki so enega volka kmalu tako obde-oi bdi y '■
lali z zobmi, da je-pobegnil. Dru-jgi volk se je še nekaj časa branil, pa se je moral tudi on umakniti. Bežeč je naletel na 16letnega Vo-jislava, ki se um pa ni umaknil, i marveč ga je s sekiro mahnil po i hrbtu. Kljub budi rani je volk be-,žal dalje, 17letna Jelka pa za njim. dokler ga ni došla in ga s kolcem pobila na tla. Nato sta brat in sestra volka dodobra pobila. Vojislav je dobil od okrajnega glavarstva nagrado, razen tega pa je dobil tudi precej za kožo.
V	Kaliiioviku je pa v gozdu divja svinja napadla nekega vojaka 1>2. pešpolka. ko je sekal drva. Vojak je pa svinjo tako silno in spretno udaril s sekiro po glavi. da je na mestu poginila. Tehtala je 65 kilogramov in so meso prodali na dražbi za 70 K.
•
Dcbro jo je pogodil.
V	neki gosposki hiši v Berlinu so radi električne razsvetljave poklicali monterja, ki je prišel z
I vajencem in začel svoje delo. 'Medtem je v dotično sobo prišla hišna gospa in vsa prestrašena glasno zaklicala sobarici: "Ma-ija, kaj {ni mislite, da Me pustili ' srebruino tu ležati, k<» imamo vendar delavca v hiši!" Monter je prvi hip presenečen nad tak<» ' brezobzirnostjo, potem se pa obrne k vajencu in mu glasno pravi: "Korl. pojdi takoj na hodnik, kjer sem obesil svojo suknjo; vzemi iz nje uro z verižico in pa de-< narnieo ter nesi o hoje spravit i moji ž'iii. Treba l»iti previden, ker sva v tuji hiši."
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. S., Springfield, Mass. — Za
tvrdko Zabkar zadostuje popol-! noma naslov: Žafckar, Ljubljana.
. Tvrdka je tako znana, da je vsak i obširnejši naslov nepotreben.
1	rojaki, pozor!
i
Izvanredno ugodna prilika!
i Na prodaj je do 15. marca t. 1. Iv Št. Jurju pod Kuiuom pri Ra-jdečah na Dolenjskem lepo posestvo tik župne cerkve. Posestvo obstoji iz hiše, devet gospodarskih poslopij, popolnoma nove le-idenice in tehtnice za vozove; da-! 'je je več gozda, njiv in dovolj j travnikov. Poslopje je vse prenovljeno in V jako dobrem stanju. V hiši ob glavni cesti je že nad 70 let obstoječa ter najbolj ob-n iskana gostilna, trgovina in tra-tika ter z dobrim prometom na novo vpeljana zaloga piva. V tem i kraju se obeta tudi lepa bodočih nost, kadar se prične v kratkem .{ obsežni rudokop bakrene rude. >_ Komur je ta kraj znan in ima ve-j. selje do obrti naj ne zamudi te lepe prilike. Cena je izredno niz-a ka. Nekaj kupnine ostane lahko vkujižene na posestvu. — Na-n tančnejša pojasnila daje: rj IVAN ZUPAN, p .82 Cortlandt St.. New York City. J (28-2—3-3 ■ i.--#---
Koledarjev
" »mamo v zalogi le še nekaj »to in j- kdor rojakov ga še nima, naj se ''- podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in bolj obsežen kot drugi letniki. Cena mu je i poštnino vred 25 centov.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City.
> Edina znlogn
' Družinskih in Blaznikovih
PRATI K
a !
za leto 1914.
1 iztis stane • . • 10c. 50 iztisov stane . $2.75 i. 100 iztisov stane . $5.00 Cene Bi&znikove prati ke bo iste. ^	V zalogi:
° UPRAVNlSTVA "GLAS NARODA", n 82 CortUndt St, New York d	•up«
a 6104 St Omw k**., H. E. CWelwt 0
li __ _ _ i« Za en dolar
dobite dnevnik "Gl&a Naroda" 1- skozi štiri mesece.
li "Glas Naroda" izhaja v Šestih
1-	dneh na 30 straneh. V njem naj-
2-	dete važne je vesti vsakega dne, 0 vesti iz stare domovine in zanimive povesti
Vse osobje lista je
organizirano in spada v strokovne udje.
i- --—:--
£'	M. MOOBKLfl.
d » «. WUtlmm 9t -t BOOM 1111.
e-	flk&eofo, m.
{,•[.■ ' ■	»rr-iiTfj\ -^tfa
GLAS NABODA, 3. SIARCa, 19 14.
Polkovnik Boris pi. Ma-1 holski.
Za "Glas Naroda" priredil Anton &abec, Barbeton, O.
Ko je pri premirju v vojni med liusijo in »lapontko, del ranjenih fant ni kov in raočtva dobil dovoljenje. da ae lahko podajo na do-pnst v svojo domovino, jih je bi-1 lo mnogo, k«tore no svojei v do-1 movini zaman pričakovali. Obležali «o na samotnih poljih Mandžurije, ali pa v globoeini morja pred* Port Arturjcm. Soproga stotnika Borisa pl. Maholskija je dobila približno pred enim UK'k't'ora naznanilo smrti svojega moža. V nekem zadnjem boju je bil težko ranjen ter je gotovo pod legel ranam, predno »o ga je posr>-čilo prenesti v vojni laza-
V naznanilu ni bilo nič natančnejših podatkov. Bil je cnoatav-110 pro(?la«<m mrtvim.
Soproga stotnika, priznana 1« potica iz Petrograda, je bila radi smrti svojega moža nevtolaž-Ijiva. Živela je žnjim v najboljših odno*aj.h, in njun zakon je Veljal kot etlcn najsrečnejših ruskega glavnega menta, kar gotovo ^tii vsakdanja prikazen, Če se po- I misli, da je bila soproga stotnika pl. Maholskija, kot že ome- : njeno, izvanredna krasotica. Pa tudi on je veljal za lepega moža. Povišan je bil v polkovnika, in 1 naznanilo o temu imenovanju je ' oomia baronica istočasno z ob- 1 ventilom nj.'frove. smrti.	<
l'o se je dogodilo približno 8— J 9 mesecev pred sklenitvijo miru. ' <iospa pl. Maholski je začela ' nosit: žalno obleko.	<
Husija in Japonska sta sklenili . mir in uriuada se je vračala po- 1 cssi in v posameznih vojih v svo- 1 je domače garnizije,	J
Neke|^a diit> je sedela baronica 1 pl. Maliolski v malem salonu svo- * je palače v Petro^radu in čita- * la nek francoski roman. Od ča- f sa do easa so ji uhajali pogledi I čez knjigo na nasprotni steni vi- * M-če slike iu skozi okno. Naen- |1 krat se zasli£;jo t?hi koraki, v sa- 1 Ion stopi sobarica ter jej na sre- I hruem krožniku poda vizitko. 1 Gospa pl. Maholski je strmela na i posetnieo z izrazom največje x groze.	<
Na posetnici je stalo: '*Boris s pl. MahoUki. polkovnik I. don- 7 skega kozaakega polka."	'
1 To je slaba sala!" je polglas- * no vzkliknila in se obrnila k sluz- s ki nji.	<
Pel »it«- gospoda v sprejemno J aobo. pridem takoj!" Nikakor ni a mogla zapopasti. kaj naj pomeni 0 posetnica, ter kdo s» je drznil na s praviti tako šalo. Počasi je šla 11 proti sprejemni sobi, odprla vra- * ta in obstala na pragu. Za tre- x nutek se je vjel njen pogled s po- J »ledom gosta. Potem je obledela, % njene rok? so iskale opore, kone-i* no je pa omahnila na tla.	1
Boris", je zamnnrala s pri- \ dušenim glasom.	i
Mož je priskočil k njej ter ne- ' zavestno prestregel s svojimi ro- 1 kami. Pozvonil je in vstopil je dolgoletni komorni strežaj. Komaj je zagledal svojega gospoda, je z vzklikom veselja pohitel k njemu, padel pred njim na kole- ' na ter mu poljubil roko. Polkovnik je na kratko ukazal prinesti vodo in žganja, s katerim je drgnil nezavestni čelo in senci, do-kl*»r ni odprla oči.	1
Polkovnik je razumel njene ob- 1 čutke, objel jo je, ter poljubil na T ustne. Ona se je atresia. Bilo ji 1 je. kot bi jo poljubil mrtvec. 1 Končno je vendar spregovorila: 4'Boris, ali je mogoče da si v resnici ti ali je samo slika moje domišljije?"
Boris se je nežno nagnil Jez svojo ženo. katera ni imela tolika moči. da bi stala na nogah Položil jo je na divan, ter se vae-del poleg nje.
— "Da, ljubica", je odgovoril. "jaz sem v reaniei. Po nepo-	1 pisnih mukah, kakorane je malokdo prestal, se mi je posrečilo žopet priti v domovino."	' 7-' Toda kako je bilo to mo-	• Jfoce , je rekla Na luška, njego-	1 va žena, "da so te proglasili mr-	f tvim?"	r
~ "Enostavno", je odvrnil 8
ltPri	boju v v
mižim Mukdena, je priilo do stra- D ho vitega klanja. Dobil sem povelje. pridružiti se umikajoči se ar-'z madi, ter prikriti njen odhod. V p trenutku so prehiieU našo zadnjo! stražo Japonci. Bili amo obkro- B icni ter amo ae morali po obup- P fcem boju uda ti. V aadnjem tre- * uutkn, ko je is r naših vrstah na * Ito^jraem bodala plapolala be- *
Hrante^ v	«
m' la zastava, me je zadela krogla v prsi in zgrudil sem se, kakor mr* tev na tla. Kaj se je pozneje zgodilo, ne vem."
"Pravili so mi", je odgovorila r Natuška, "da se je tvoj zvesti sluga Ivan sklonil čez tebe, pre-iskal tvojo rano in videl, da je smrtna. Takoj potem so odpeljali i Japonci vse moštvo v jetnistvo. i — "Jaz sam", je prekinil pol-
-	kovnik svojo ženo, 44 sem bil pre-
-	peljan v japonski vojni lazaret.
-	jI Niti pojma nisem imel. da me je -1 ruska vlada proglasila mrtvim.
-	V moji stotniji je služil nek mlad
-	častnik, kateri mi je bil zelo po-i doben, ki je pa padel v boju. Mi-t slim, da so me s tem častnikom i zamenjali, ter me nato proglasili i mrtvim. V nekem ruskem časni-
-	ku, katerega som prod nekaj tod-i ni slučajno dobil v roke, sem vi-
>	del tozadevno poročilo."
—	"Toda kako je bilo mogo-. če", je odvrnila njegova soproga, "do mi nisi poslal niti naj-
-	manjše vesti o sebi!"
—	"Od začetka", je odvrnil polkovnik, je bilo popolnoma ne-
l mogoče. Bil sem te/ko ranjen in
>	visel več tednov mod življenjem
. in smrtjo. Razentega sem imel , tudi hudo mrzlico. Ko sena ven- i . dar nekoliko okreval in ti hotel i pisati, da sem še pri življenju, je 1 , odšla ravno zadnja pošta na Ru-| sko, nam jetnikom pa ni bilo do- < voljeno več kot enkrat na mesec pošiljati poročila v domovino. Na ; nekem utrjenem kraju, v bližini 1 kitajske meje, smo se morali ra- 1 di slabega vremena več dni vsta- i viti. Dobil sem stanovanje v neki < inalej hiši, katera je imela samo t eno nadstropje in podstrešje. Razen mene so bili v hiši še trije * drugi častniki. Pred vratmi je J bila japonska straža in okrog hi- 1 še je pa taborila četa, katera nas r je spremljala. Odkar sem dobil 1 nekoliko moči in zdravja, sera J vedno mislil na — beg. Na vsak f način sem hotel ubežati, ter se * vrniti k svojemu polku. Čakal s sem samo ugodne prilike. Nudila se mi je se dotični dan. Opazil * sem, da bi ne bilo težko skozi « podstrešje 'vdreti v sosednjo hi- l šo. Poleg sosednje hiše je bilo r | veliko drevo, kojega veje so se I raztezale čez streho. Ako bi se mi ,J posrečilo doseči to drevo, bi sple- * zal raz njega in se skril v grmi-p čevje. Rečeno, storjeno! Po po- j tu, katerega sem ti opisal, sem f dospel do grmovja in se v var-p stvu njegove sence srečno pripla- ^ zil skozi japonske straže. Ko sem c bliskovito pretekel malo piano-T to, sera dospel do reke. Tekel r sem ob strugi, ter slednjič našel s eesto. Naenkrat sem zaslišal,, da v je v japonskem taborišču počil * alarmni strel, ter takoj nato za-čul konjsko peketanje. Cel pro- F *tor so preiskali, toda našli me d niso. Vojaki so se vrnili nazaj v t tabor, jaz pa sera ostal tisto noč * v svojem skrivališču. Naslednje jutro sem nadaljeval svoje potovanje. Hranil sem ko samo z ma-l* linami. Ker sem imel nekoliko 11 • lenarja, se mi je posrečilo drugi " dan kupiti od domačinov puško in streljiva, tako da sem bil na dolgem ter nevarnem potu vsaj z najpotrebnejšim preskrbljen. Moje podvzetje, ni bila nobena malenkost. Namenil sem se iti čez provinco banking v Mandžurijo k svojemu polku, toda že po eno-tlnevnem potovanju sem sprevidel, da mi od Japoncev preti vedno večja nevarnost. Zavil sem to-raj bolj proti jugu in sklenil po-lovati po Mongoliji v velikem loku proti domovini. Posrečilo se in i je, kakor s?m tudi upal, po tridnevnem potovanju dobiti konja. Predaleč bi zašel, ako bi ti hotel opisovati vse moje doživljaje na tej ježi skozi najbolj divji del Azije. Omenim le, da sem v smrtnih nevarnostih preplezal Chingha gorovja in dospel v neskončno veliko puščavo. Bil sem v Mongoliji, iu kar je najboljše, se precej varen pred svojimi sovražniki. Ušel sem jetništvu toda pretila mi je druga smrt. Ker sem bil brez vsakega zemljevida, se nisem mogel orientirati, kje se nahajam.
Ko sem jahal v neko nižavo. sem zagledal pred seboj v žarkih jutranjega solnca veliko peščeno morje — puftčavo Gobi.' Koliko sem pretrpel v tej puščavi,ne morem popisati. Enkrat sem vsled slabosti in ieje, obležal a konjem vred v puščavi, toda rešila meje neka karavana.
Nadaljeval sem svojo ježo in zašel proti jugu, kjer so me'napadle kitajske roparske čete.
Zavlekle so me v notranjost Kitajske, in ko se mi je končno posrečilo ubežati, so me n» tibetanski meji znova vjeli. Slednjič . ■em prepotoval Himalajo, ter dospel v Indijo.
.. - ... .. .
Tam so me končno angleški j 1 Častniki preskrbeli s potrebnimi • denarnimi sredstvi, da sem mogel po najkrajšem potu potovati i v domovino. Toraj sedaj sem tu-1 kaj> da zopet prevzamem svojo
■	posest, svojo hišo, zemljišča ter J — pristavil je nežno — svojo ljn-i bo ženko."
Natuška je svojega soproga navidezno pazljivo poslušala in strmela v kot. Končno je rekla: " Boris pl. Maholski, ali kakor se že imenujete, — imela sem soproga, katerega sem ljubila. Toda ta mož je sedaj mrtev, padel; je, ter je pokopan v Mandžuriji. Vse vesti to potrjujejo. Jaz sem vdova ter mi je žal, da sem Vam v prvem hipnem razburjenju, videč Vašo čudovito podobnost, z mojim soprogom dovolila pripovedovati svoje pustolovske baj-jke. Prosim Vas torej, zapustite me takoj, ter ne prikažite se več v hi£i mojega umrlega soproga. Ako takoj ne ubogate, poklieala bom na pomoč policijo, kajti Vi ste neavaden pustolovec in slepar.
Natuška je odstopila par korakov od svojega moža in obstala je v temnem kotu sobe, tako da' ni mogel videti njenega obraza. Karao črnožareee oči so se svetilo v bledem obličju.
Polkovnik se je pri prvih besedah nemo odmaknil nazaj. Pri zadnji grozni žaljivki, katero mu i je zabrusila v obraz, se je opote-, kel. Za trenutek je vladala v so- j bi grozna tišina, nakar je pa pla- n nil mož par korakov naprej, pa-r del pred ženo na kolena, ter z tresočimi rokami objel njeno telo.
"Natuška", je zaklieal. "kak- < Sna blaznost govori iz tebe! Ali f je mogoče, da si tako zaslepljena? Ali sem se tako zelo spreme- < nil? Prisegam ti. Natuška, vsaka i mojih besed je resnična! Jaz sem < Boris in nihče drugi. Ali je mo- i goče. da me žena, s katero sem ži- 1 vel dolga leta v slogi in ljubezni, 1 sedaj noče poznati?"	j
Natuška se ni ganila. Le njene bele z prstani okrašene roke so j sč poskušale odstraniti njegove- < ga objema. Zmajala je z glavo, i rekoč: "Ne poznam Vas!" I —- "Toda Natuška", je pričel i mož znova, in solze so mu stopile < v oči, "pomisli vendar nazaj! 1
■	Vprašaj, skušaj me! Vse, kar so < je: v najinem življenju važnejše- ■ ga. pri godilo, ti hočem povedati, i
| Vem, da sem se zelo spremenil. Moj, prej gladki obraz je sedaj i obrasčen z brado, moja lica so u- i padla, moje telo jc vsled napo- > rov in pomanjkanja shujšano, oči so izgubile svoj sijaj. Jaz niseiu več oni Boris, kateri je odšel od i tebe. Toda, Natuška, ali so te 1 spremembe zamoglc zbrisati moje poteze ter me tako predrugačiti, 1 da me lastna žena ne spozna ? Na- J ' tuška, prosim te, poglej me, skušaj me!"
Zena je ostala nema.	J
Naenkrat ga je prijela za ramo i ter z vso močjo sunila proseeega nazaj.	' j
i| 4'Nikdar, Boris pi. Maholski, i ali kakor se že imenujete, je zakli-
-	cala, "jaz Vas ne poznam! Niti i ena poteza Vašega obraza, me nc
-	spominja na mojega umrlega mo-> ža. Radi Vaše izvanredne zuna-* nje podobnosti, ste se drznili sto-
-	piti na mesto mrtvega. Zapustite takoj mojo hišo, zapovem Vam še
-	enkrat, ali..." Dalje ni mogla
-	zgovoriti.
: Jeza, blaznost, in obup, vse to ; je odsevalo iz oči častnika.
—	"Ali govori iz tebe blaznost,
■	ali zločin?" je zaklieal z groz-Ijnim glasom. "Jaz Ti bodem do-. kazal, da sem Boris pl. Maholski, i stari Boris — razumeš, kateri se l ne bode radi kaprice blazne žen -
-	ske pustil ruinirati."
: Pri teh besedah jo je prijel za
■	zapestje, ter tako stisnil, da so jo zgrudila.
V istem trenutku je zgrabila za gumb električnega zvonca, ter pritisnila nanj. Stari komorni strežaj, kateri je služil že deset let. v hiši, in hlapec, sta planila s sobarico v sobo.
—	"Zvežite tega ničvredneža je zaklicala mlada gospa služabnikom, — "ter vržite ga iia eesto! On se je drznil vdreti v hišo plemenitaša in se poskušal izdajati za mojega moža."
Hlapec je planil ha polkovni-i ka. ki je pa menda razpolagal si herkulsko močjo. Z enim samim sunkom je vrgel napadalca k ,tlom. Stari sluga je stal nemo ter j pogledoval sedaj Natuško, sedaj J moža, katerega je takoj spoznal , za svojega prejšnjega gospoda. "Ali je mogoče?" — je mrmral.
Natuška jc stopila k omari za orožje, ter vzela iz nje nabasan samokres.
—	"Kaj", je zaklicala s tresočim glasom, "ali je tako daleč prišlo, da se moja lastna služin- . čad pajdaši z pnstolovcem? Zapovedujem ti, Ivan, takoj zveži tega moža in ga izroči policiji. Vam pa, moj gospod", je rekla polkovniku, kateri je stal sredi sobe na boj pripravljen, "svetujem, da sc ne ganete z mesta, sicer Vas ustrelim, kakor divjo, nevarno zver!"
Nastalo je strahqvito horonje, toda ko se je stari strežaj, ki je dvanajst let služil pri kozakih, j vrgel na polkovnika? se je posre-1 čilo moža premagati in zrezali.' Medtem je že s iea odhitela | po policijo.	j
Ko se je jetnik z nečloveško! močjo oprostil vezi in hotel pla-i niti na mlado ženo. so stopili v >oho orožniki.
Strel je počil.
Polkovnik sr je prijel za. levo' ramo. trr se opotekel nazaj. Na-tuski jc padel samokres iz rok. j
Orožniki zgrabijo očividno !»lažnega, ga znova zvežejo ter hitro odpeljejo.
Minuto pozneje je vladala grob-' tišina v elegantnem salonu. Zunaj so padale na zemljo veli- i ke snežinke.
Natuška je stala še vedno na j istem mestu, hipoma se je pa pri-'
, jela za glavo ter se bre2 moči zgrudila na preprogo. Njene oči so strmele z groznim izrazom na nekaj rudeeih kapljic, katere so kanile na dragoceno perzijsko preprogo. Tako je ostala, dokler . ni vstopil strežaj ter spoštljivo ; naznanil:
"Milostljiva, policijski komisar t prosi za kratek pogovor!" •
Ona je počasi vstala, stopila i pred ogledalo, si poravnala obleko, pogladila lase nazaj in rekla: "Naj vstopi!"
Ko je komisar vstopil, je bila zopet ponosna baronica pl. Ma-, holska.
"Gospa.baronica", je rekel komisar, "oprostite, da Vas motim v tako nenavadni zadevi."
"Nasprotno", je odvrnila gospa, ravnokar sem mislila poslati po Vas. Prosim Vas, da zapišete' mojo izjavo.
"Ravnokar so mi orožniki pripovedovali o celi stvari" je odvrnil komisar. "Prosim sedite!" Komisar so je vsedel, pisar je pa stenografiral vsako besedo.
"Nenavadne okolščine". je pričela gospa, "bodejo opravičile m o je obnašanje. Dobila som posetnieo, na katerej je stalo ime mojega moža. Preveč sem bila | razburjena, da bi takoj poklica-i la policijo in ga pustila zaslisati. Ko sem vstopila v salon, sem za-! gledala mo/a, kateri je bil mojemu do pičiee podoben, dasi je moj soprog nosil brke pod nosom. ta je imel pa polno brado. Izgubila sem vso pamet, ter dovolila, da me je poljubil. Sele ko mi je ta. blaznež pripovedoval neverjetno povest svojih doživljajev, ko sem imela čas poslušati njegov glas, kateri ni niti naj-j man je podoben glasu mojega mo-j
ža, ko sem opazila, da se poslužuje izrazov, katerih se moj soprog ni posluževal, ko sem imeln priliko opazovati njegove roke, in ko sem v miru preštudirala poteze njegovega obraza, sera z grozo opazila, da ta mož ni moj.
Natuška je dala natančne podatke o prizoru, kateri se je v sobi odigral.
Komisar je zamišljen zmajal z glavo.
"Dosti izkušenj imam", jo rekel. "uiarsikak neverjetni slučaj sem že obravnaval, toda priznati moram, da na tako rafini-ranega sleparja še nisem naletel. Dovolite prosim, da Vam v interesu stvari same stavim nekaj čisto formalnih vprašanj, katera bodo preiskovalnem sodniku olajšala delo."
r "Vi ste bili v prvem trenutku prepričani", je vprašal uradnik, "da je bil tujec Vaš mož''"
"Da."
"Pri mirnem opazovanju ste spoznali, da ta mož nima žnjim nič drugega, kot zunanjo podob-1 nost?"	j
"Da."
"Vi ostajate toraj pri trditvi, da mož. kateri se izdaja za Vašega soproga, ni v resnici Vaš soprog?"
"Da, to trdim."
Ima mogoče Vaš soprog kakšna posebna znamenja?"
"Ne. Moj soprog ni imel nobene brazgotine ne na obrazu, no na rokah, ne na telesu, pač pa jo imel čudovito Jope roke.-'
"Toraj Vi vložite .proti temu možu tožbo radi sleparije0"
"Da."
"Zahvaljujem se Vam", rekel jc uradnik. "Vaša pojasnila začasno popolnoma zadostujejo. Prosim Vas, povejte mi samo še
to, katere osebe so Vašega sopro-
natančnejše poznale."
"Moja mati in Borisov intimni prijatelj, s katerim sta skupaj o-biskovala vojaško šolo." "Kdo je ta gospod?" "Grof Sergij Paiiin. On je častnik pri mornarici. V bitki pri Port Arturjn bil j? ranjen in od takrat, je zopet v Petrogradiu" Uradnik je zvil akte, se frrklo-nil in rekel: "Hvala Vam."
Natuška je stopila k oknu ter nekaj časa zamišljeno gledala na eo.sto. potom s? je pa vrnila nazaj v svoj boudoar ter prečitala francoski roman do konca.
(Konec prihodnjič.)
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NABAVNA VINA
ix najboljšega grozdja.
Lansko rudeče vino, po 404 gal., staro rudeče vino po galona, lansko belo vino po 45^ gal. in najboljše staro belo vino po gal. 100 proof močan tropinjevec 4y2 galone $12, 10 galon pa $25.
Vino pošiljam po 28 in M gaL Vinarna in distillerija blizo porta je.
Pošljite vsa pisma na: Stephen Jaekse, Box 161.	St. Helena. Cal.
^^j^tonj. $19.00 Zast^j^^
1 ^nnH^l ^H^fi^ enC	P0^?1 izrež*e * gorenjih Slik ono, katera se vam najbolj
I DosHemoTiro l^te^ st^ sir ^T™	depozita v znamkah in mi vam nemudoma
SSLT nM ^ dntu^ ^11' \tepi phbasti škatljici na ogled. Kadar pride ura v vašo hišo, ne ' K^n^al^^	U/? ste Pečani, da je ista, kakršne ste si želeli. Ka-
nresne s^&zn^^eSrVpn^^A^ ^ lmo J? op!?ali' Potem Pla^'te svote ^ 50 in presne stro&Ke, znašajoče par centov. Ako pa ne boste zadovo jn z uro, ne plačajte ničesar nakar se
|nam r^H^Zff" Natanačin ne riskirate ničesaJ. kadar kupite od'nas ura
, 1iOSta!]tl ™ram<?' fa ne riskirate absolutno ničesar, ako kupite od nas uro, ker vam pošiljamo
tem Sf^entega so ure garantirane od tvornicarja za 20 iet m akS b^S
sss s^sg £ u*
* ^n^^c^i kupfDa"izognemo nepotrebnim stro^m< —
;	NATIONAL COMMERCIAL CO.,
i SOS B. gtH 8t,_____New York, 1M. V., D »p t.
> ZELO VAŽNO <
/ .
za pošiljalce denarjev v staro domovino*
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v	{
staro domovino naznanjam, da odpošljem	t
vsako pošiljatev, katera dospe do torka	( do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za
to najraje vzamem najhitrejše parnike.	E
Pošiljatve, katere dospejo do 2. ure vpe-	(
tek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki	(
mm BH v soboto v Evropo, rarara	j
| To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi, j Zato je tedaj najboljše posluževati se I draftov, Money Ordrov; denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v re-I rarara gistriranih pismih, tam m
Rojaki, uvažajte to in vedno bodete dobro in SigUMO postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST,	J NEW YORK.N. Y.
Podružnica: 6104 St _Clair;Avenue, N. E. Cleveland, O.
PDAS NARODA, 3. MARCA, 1913.
Osebna svoboda.
n'.
Navajeni sino, ilu nam opisujejo reformatorje" različnih vrst. pote h no pa prohibieijoamt", kot ljudi bol ji o vrste, ki zavzemajo vi^jr- moralno staliife kot pa navadna ma>a smrtnikov.
Kraljeva angleška akademija je bila ob priliki ustanovitve predmet smešenja in o' nkova-nja raditega, ker priporočala * V;itiuriaf— navduM nje. Znanstveno navdušenje, — ž»-ljo »poznati resnico v polnem obsegu — se k mar ra sedaj splošno kot krepost, »ločim j»* moralni r-ntu-ziazeni, — želja, narediti druge bolj.š»* soglasno last n-mu standardu — eestokrat napačna, v bistvu individualist!-na str- st, br z I bistvene zveze s požel jen jem, spoznati resnieo ali ji pripomoči <lc | veljave. Znanstveni intuziast je odkrit; vedno skui* doznati novo in pofM>hiejSo n-^nieo, d oči m teži moralni Mitu/a>t prepogosto proti temu. da j' pristranski, nedostopen luči nove resniee. Ta bistvena karakteristika moralne ga entuziaftta tvori njegovo očit, no slabost ter kaž«* pomanjkanje duševnega ravnotežja.
Brez pouebiiega ozira na prohi-Hieijonrtt' j«*( to vrsto ljudi dobro opisal dr! Allan Me Lane l£a j milton, dobroznan nefrvorški psi hiafcer, v nekem elankii irledr j **P«»vebopat!iie Rulers * v 'North, -\tneri>an Review* v inraeni ste . vilki I« ta lfMH>. V članku se trlas j
• V vsaki občini je ni jI i goto I vo število ljudi, ki se po svoj en1 I vedenju in nezmožnosti prilago i diti s«- običajnim razmeram, tak« j razlikujejo od svojih tovarišev, j da se jih smatra /a čudake in |
" Na v/oeimst par takih indivi j duov \ občini st* vedno neprijet I uo ob. ni. d očim niso zadosti u j mobolni, <la jih bilo treha za ! preti.
•'Vse te os.-he so več ali man; f "kon.stitm-ijon-luo manjvredne." i t Koiistitueija kakovost teles j
ust ro 19 \
Karakteristično za te \ r^te lju i di je, »hi imajo pretirano mnenj« o boljii kakovosti plemena, ka | t"fcmu pri adajo. Tako se naha j ja v American L • ie. organu pro i tisaloiiske 1 isre si. deee izvajanje j Aiifflo-wasJU d- i pr» luvalstva jt iusjUiljše razvit, najtisp, šnejši k naj* ..sobnejsi. ii,M»ičn: »lani tt
velike dni/ine so ponosni, da s j zavedajo svoje superijornosti.
in aujrlo saški tip moramo^ odpra j viti, iztrebiti :ri uničiti salone pivovarne in th>i derije." V dri j I? >m o^ i stavku se daj'4 izraza za j m-mnju tlniRili narodov s po j
b«iM oziroru na Nemce in '(ier-jm n- A m e r ican A11 ia i iee'
wv<Jaj pa pr haja ta narod sem ter se sklicuje va "osebne mvoIkkIo da poatavljm umazan j zganjam.- poleg domov po&teuil i ljudi. Sklicuje se na pravo, di j ustanavlja svetišča požrešnost i in iiezmernosti v bližini žensk j
Ti pro lesi jo n Ini Nemci, ki b lie priznali ost-biie svobode", ako bi jo videli, zahtevajo zase pravo, da oskrunjajo domove so-" dov, pravo, da razdirajo sreec x*Ei*k m otrok, pravo, «1?» širijo I hudodelstvo ter da dajejo pohuj j *anje kjerkoli tt • to dopade nji-I hovi tevtonski naravi.
^ s.i east spo«h>bmm, domo-in I hvoirtxioljubniin Nemcem, a kar ■e -tiče teh *'<«erman-American Alliance Nemcev: Ven injitni!'* Ti ljudje se prav nič ne obo-ta vi ja jo identificirati brez raz-j /'oeka dr/avljane tujega izvora s hudodelskim in nravno-pok varil, jenun elementom prebivalstva. "Utrpel ot" the Kingdom*' pravi v številki 5. leta 1910: Prodaja opojnih pijač je dandanes v veliki meri odvisna od zlov in privlačnosti, k: »o zvezane z njo: od
i I prostitucij«-, igranja, družabno-I "ti- prostdi i unčo v, godb**, dvo-I ran sa delavske ui druge organi- j Xaeije, kjer se zbirajo ljudje ter I dajejo za pijačo/'
l>ru/.at>no*t. godim in društve-' * ne dvorane s«» stavi v isto vrsto sl L prostitucijo
m * ~	.	|
Kako ugaja ta klasifikacija i #tamom številnih društev držav-1 H|j||anov tujega izvora T
"OLI York Transcript", prohi-!
*%|4 i>sk: lis«, ki izhaja v York.; Me. jc »bnlcče pisal o županu Bo- i iz Milwaukee: tek ' Župan Dave Rose iz Milirau-j kc. je to, kar se imenuje na Za j padu Poljaka, eden onih prise- j Ijcnctfv, ki prihajajo iz južne j K v rope ler se ji h v splošnem pri. »tevm k asguboxnejiuu priseljen-]
Iki!
jcem. Ti ljudje so redkokedaj me-, hauiki ali larmerji. pač pa najnižja vrsta delavstva, sposobna le za najbolj pri prosta dela. Ti ljudje se zbirajo v mestih sred-- njega Zapada ter so zaposleni v . tovarnah in podjetjih, kjer s> [; lahko uporabi za najnižja dela ► j veliko število neizurnjenih oseb. I>i! j.- i::voljen županom tega sta-j r. ga pivskega mesta MiUvaukee-I ia z glasovi te vrste ljudi, ki si i '>.Ido človeka, ki bo držil mesto "Wide op n kot pravijo in v I r joiiei je široko odprto, o čemur <mo se sami prepričali. Pošteni ljudje v Milwaukee bi ^meli radi irugače, a ne morejo, ker se je { vedno preglasi s temi pregrmui-| ni glasovi.
J Tako jc .Mr. Hose kot se ime-j nuje samega sebe < Slišimo. da ; je njegovo pravo ime llosinski.
c jc sploh kaj prave ga na njem), j ra Mr. Hose je najet od Mauu-'aetur.-rs and Dealers L ague iz-hlovaleev in prodajalcev ruma, Ia li od i po deželi ter uči nas, po-! tomee anglo-saakih puritancev kako naj postanemo dobro državljani. Naravnost žaljivo, je za ia* razum in ponos, da bi nas ho-j el kak Poljak učiti."
Nepotrebno ie dokazovati na 'robno, da imajo ljudje, ki dajejo izraza takim čustvom, vse preje kot pa vzvišen značaj, ki bi jih vsposobljal, tla vodijo svoje j ovariše v moralnem oziru.
Njih posebni napori, da odsve-| ujejo ljudji rn v splošnem od u-živanja alkoholnih pijač, znaei-;o slieno perverznost. "Nič več I ii stvar mu« nja temveč statisti' i "e . pravi Donby/ angleška av-oriteta, "da je pijanost posledi-| -a, ne pa vzrok deJVkta \ nesreč-! tem individuvu. Težko se je ke-j laj dogodilo, da je postal nor-nalen človek pijanec. Hudode-I ee, blaznež, pro lesi jonelni berač, , Pijanec, vse te vrste kaž *jo znate slične, pomanjkljive, uervoz-I ie konstitucije. Dr. Rranthwaite, i 'nijli^ki inšpektor', ki je onazo-al več kot 30,000 slučajev, pra-i vi: Zelo skeptičen s mu glede ! 'ložnosi i. da t »i postal r-lovek z I lormalno konstituci jo i>ijanee iz ! lavade in to tudi v slučaju, da 4b gotovih prilikah pije daleč 1 Treko mere. Izvzet je seveda slu-J naj. da nastopi živčni shock*' ' di kak drug vzrok, ki je dosti nočan, da spravi živce in psiho I z ravnotežja. Nobenega dvoma ii, da so naši blazneži-pijanci najprvo duš4 vno bolni in šele za-em pijanci/' Dr. invin Nelf, dr-I a v ne bolnice za pijanca v Fox-orough, Mass.. pravi, "cla je pi-jaznost izraz živčne sla>»osti; na c j I a bost i pa bazira navada, ka-ero imenujemo pijančevanje/* Jr. David Starr Jordan, pred-"dnik L. land Stanford vseuči-šča j«' rekel: "Greh, hudodel-tvo in f)laznost se nazivlje z raz- ' ičnimi iineni le vsled družabnih ' predsodkov. Vsi ti pojavi so 1 azli.'ni izrazi defektivnosti ah omanjkljivosti.	1
S.-daj j»a prihajajo prohibiei-onisti s predlogom, naj se celo iov. ško družbo vodi tako, da se i >o te nesrečneže ščitilo in varo-alo pred eno obliko skušnjave. I Ako pustimo na stran razlog, da | bi tako varstvo na eni strani v ( [mnogih slučajih ne rešilo gotovih , judi t« r jih b- privedlo do tega. ; •a l»i si iskali druprih sredstev, ki >i bila zanje bolj škodljiva, ne • pomeni predlog ničesar drugega iot to, da bi se vse ljudi, zdrave i n nezdrave, postavilo pod režim, »rimeren za nenormalne ali de-tektivne ljudi. Z drugimi besedami: veliko večino normalnega naroda bi se utaknilo v velik sa-I latorij edinole raditega, ker ek-astira malo število ljudi, ki so nezmožni živeti prosto življenje v družbi.
Ta predlog je gorostasen. Stalilo se ga je v negotov dobrobi? defekt i vnih ljudi, a kar je najlepše, od strani ljudi, ki niso sami daleč od vrste defektivnih.
Ali bo velika masa državlja-uov dovolila, da se jo utakne v veliko tablico? Ali bodo državljani tuiega pokolenja dovolili ■ ia bi jih par fanatičnih tepcev j oropalo svobode, da se veselijo življenja kolikor to dovoljujejo i okoliščine? Ali hočejo dovoliti, Ida se jih raz-amerikanizira ter j jih prisili, tla se privadijo nava-dam naroda, ki arogantno izjavlja, j da je sol sveta in da so vsi drugi | narodi manjvredni?
Ali se pa bodo prebudili vspri-Jčo preteče nevarnosti ter se združili. da pokažejo svojim ' would j be ' -gospodarjem mesto, kamor spadajo?
ZA SAMO 1 DOLAR DOBI \VkTE "-GLAS NARODA'* SKO !s 4 MKSBGa JSAK DAN«
HttHul'yF *"	""
-i jt&*n»JBli ...........-i; iaiSifMiiriliiri-niiii;■ i if rii
Razne zanimivosti.
L	p
1 Frva ženska zdravnica na Zg.
Avstrijskem.
Profesorjevo hčerko Berto ! Ha ki. ki je bila pred kratkim pro-movirana \ Gradcu za doktorico vs ga zdravilstva, je imenoval mestni svet v Llneu za sekun<lar-[ no zdravnico v splošni bolnišnici t v Lincu.
I
. Tirolski dijak v francoski tujski \ legiji.
Pred kratkim so pogrešili na realni gimnaziji v Kursteinuj ; dijaka Andreja .M utter ia. Vse iskanje je bilo zaman in obče so' mislili, »Ia se je fant kje ponesre-j čil. ['mi par dnevi pa je dobila j njegova mati pismo od izgublje-! nega sinu. in sicer iz Saide v Al-j žiru. Kant je pobegnil in pristo-J l»il k francoski tujski legiji. V j pismu je prosil sin mater za od-' uščanje in jo rotil, da naj ukrene vse. da bo oproščen. Mati in ravnateljstvo sta uvedla vse korake /a oprostitev komaj 1S-I >t/ nega fanta, toda veliko upanja i na uspeh ni. ker se francoske' vlade ne more prisiliti, da bi vrnila vojaka, ki se je vpisal v tujsko legijo.
Smrt zavednega časnika.
^ Zagrebu je umrl oočeznani in hrvaškemu naredu priljubljeni major v p. Krnil Czelae, ki si je ]>ridol»il svojo priljubijenost z odločno narodnim nastopom. M o? je znan izza več afer, v kateril t je igral važno vlogo. Leta 1893 ) je služil pri 7!>. pešpolku grofa [ •Jelaeiča na Reki in j,- poveljeval! častni stotniji ob navzočnosti cesarja na Reki. Ko so Lahi pozdra- j vili cesarja s klici "Kviva *. j-| za kri .'al Czelae: --Živel hrvaški) kralj! 1'oslanec i'^j-on je sj>ra-j vil to zadevo v obliki intenxda-{ ?ije v ogrsko zbornico in je Tze- j laea ostro napadel. Vzehic je š.*! ■ lato v Budimjicšto in j.* napadel i '•oslalica Cgrona. Vsled te af-re ' |e bil Izelac v pokojen. Pozneje j •e bil C/ehic zopet rcuktivirau in i ledcijen Ki. pešpolku. V letu ie posredoval v častni ai*e-• ri med dež dnini poslancem M>-dakovreem in takratn ni banom I baronom Hauehom. 1'zelac je ho-i el takrat dognati, da baron \ 'iauch ni zmožen dati satisfakei- j ie in ji sploh nastopal silno od- ■ očno proti i-a n n liauchu. Ta afe-j1 ra je imela za posledico njegovo' Irugo stalno vpokojit. \
i
Stavka laikih odvetnikov.
Stavha od\ luikov v (icnovi,
■sr J" pričela dne 12. januarja vedno nadaljuje. Odvetniki tavkajo. ker j ■ vlada zopet znižala Ze itak nizko število sodnikov. Stavka se je razširila tudi na mesta Pa via. Lneero in Trani. Te dni bodo pričeli stavkati tudi odvetniki V Aleksandriji, Aosti, Al bi in Treviso.
Tudi cerkev dela reklamo.
V Sčhkeuditzu pri Lipskem so kupili na poziv župnika kinematografski aparat za svojo farno cerkev. Pri vsakem cerkvenem opravilu predstavlja kinematograf razne nabožne slike. Ta ideja ima jako dober uspeh, vsaj za en sen, ker gr-do ljudje zelo •a<h gledat zastonj cerkvene ki- ' nematografske jjredstave.	'
Za smeh in kratek čas*
Glavna reč.
(Joska: "Tam-le gre moj najljubši pisatelj:
Teta: "Ali so Te tako prevzeli njegovi spisi?"
(Joska? "Teli niti ne poznam. — Ali včeraj j - plesal trikrat z menoj."
Bchemke.
"Hilda, jaz grem na promenado; daj mi moj ovratnik svojo pentljo in najin robce!"
Otroci
rčitelj: 1V peek — zakaj nisi | pozoren, k;ij si pa zdaj mislil
Pepček: .Misli! sem — kako! zamorec ve. kdaj so njegove roke umazane.
Negalantno.
i
Gospa Mojzes: "Vidiš, sam go-' spod lajtnant se je izrazil, da se hoče sniti z menoj še drugič. Ali ni to laskavo?"
Gospod Mojzes: "Najbrž pa je mislil, da ni s tabo nič, Sara!"
Normalne razmere.
O. ti tu, Urška?! Sestati sem se hotel tukaj z dobrim prijateljem/ 1
Trška: "Oh Bog.jaz tudi." j ŽENSKA LOGIKA.
Kako računajo žene.
On: ""»000 kron si potrošila le-.j tos za obleke, Fini. a jaz samo j
cot >:"
Ona: "No, Pepi, tako pride j povprečno 2-iM) krou na vsake-i ga. Ali je to morda preveč za-i me?"
V ženitvanjski posredovalnici. !
'Dama. katero Vam priporočam, zna tudi hrenkati, gospod i>a-( rcn ' * *
"No. b vala zanjo. Žensko, ki igra na klavir —
" Wie heisst — kdo pa govori o klavirju.. < »na brenka /. d nar-jem.
V zadregi.
L____i
| Sestra ki bi bila rada nekaj mmnl sama s svojim čistilcem): "Darinčel:. tako zadehlo je v stanovanju! Pojdi-no v sosedno sobo ter odpri tam okno!*' Darinc- k: "Saj je odprto!"' Sestra: "Xo... pa ga zapri!"
Dobro se izhaja.
Gospodična (pesniku): "Kako jc kaj v. Vašo poezijo T'
Pesnik: "( e ne preberem n.;-komur svojih pesmi in če jih ne ponudim nikomur v tisk, Še lah-jko orjem s svetom!"
'Nikdar bi ne bil mislil, da se bova kregala že na žeuitvanjskem potovanju/' 'Seveda ne. Vi mo&ki ravno ne mislite nikoli ha kaj takega."
ii.	.......V-	i.A. i.^^l - .. , .	f.ia	* -	-	.iiL^jii
Citajte
t
kaj pišejo rojaki o zdravilih svetovno znane lekarne
PARTGS v New Yorku.
Cenjeni pospod Partos! Poslano mi Partolo sem sprejel, in sem zelo hvaležen, ker sem poprej poskusil že nekatt ra zdravila in žaiibop vse je bilo zastonj. Moj želodec ni mogel prebavljati nobene hrane že dva leta. a zdaj kakor ste mi odposlali eno škatuljo \ aše partole se počutim kakor novorojenega in kakor hitro to i o-rabim, se bom vam priporočil še za drugo. Ker sem prepričan, da \ a.*a zdravila so ta najboljša v Ameriki, zato Vas toplo priporočam vsem Slovencem, da se ne dajo zapeljati, in drago plačati druga zdravila, katera niso sploh nič vredna. To sem prepričan in piš^m resnico, in Vam želim mnogo uspeha. Vaš udari
Geu.ce B.iail, «13 Madison St., Eutte, Mont. *
Cenjeni gospod lekatnar! Jaz sem Vaše pismo prejel ter Vam odpišem nazaj, da pri meni Vab« zdravila res faju napredujejo ker tudi ne bom brez njih, Vaših Partcla: prosim, da mi naznanite, za koliko mi hočete ceno znižati, da bodem vedel kadar bodem zopet rabil, koliko denarja Vam poslati, ker pri meni res fajn napredujejo.
Toraj ostajam Vaa prijatelj
Marko NemaniS, Clayton, "V^ash.
To sta samo 2 od mnogobrojnih pisem jednake vsebine, katera vsaki dan prejema lastnik omenjene lekarne od hvaležnih naročnikov iz vseh krajev Združenih držav, Kanade in Evrope.
Akc torej bolujete na katerejkoli naravni bolezni kakor; glavobol j, kašelj, na prsih, pljučih, želodcu, trbu-hu, ledvicah, jetrih, mehurju, ušesih, slabem apavanju, nervozrosti, reumatizmu, belem toku, ali kakšni tajni bolezni, srbenju kože, ako Vam lasje izpadajo, ali so prezgodaj osiveli, NIKAR NE OBUPAJTE tudi če zdravila, katera ste dosedaj rabili niso imela uspeha temveč pilite takoj na doljni naslov ter pismu priložite $1.00 in z obratno poŠto se Vam odpošljejo zdravila ia Vašo bolezen in to poštnine prosto
Slovenski cenild in navodila ae pošiljajo laatonj.
^ Pisma naslovijajte točno na:
THE PARTOS PHARMACY,
160 - 2nd Ave.,	New York, N. Y.
igy Ve'.lkaialogB vlrrn lr> žganja, ^
MarSja Or ill
^^^^^^^^ Brinjevcc 12 steklenic w............. ^
2m obilno aarečbo *e priporoča
Marija qrill,
S30& St.	Ave., IM, E., Cievo end, \
EOINA SLOVENSKA WM,
^SF	ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE. K/ ' fWM PEČATE IN VSE POTREBŠČINE !||f|l f ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
l^s^ j	Delo prve vrat«,	Sen«	>:♦
T ij	F. kERŽE C6.
2711». MILLARD A. V IZ.,	CHICAUO, IH ,
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ.
PltOn* 346.
FRANK PETKOYSEK,
javni nožar - Notary Pubile,
718-726 Market St., WAUKBQAN, ILL,
PRODAJA fin* Tin*, najbolje tgsii«? tc-iivrstcc »m o tke— patentov as » mu vila,
FBODAJA »oine iiitae TJsk p.ikomor ikih črt.
POŠILJA denar f stnr kraj Msaljlit
in poStwito UPRAVLJA vae v sotanki potel spada-jeCadela.
Zastopnik "GLAS NARODA", 5>2 Cortlandt St..Newlotk.
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci
Spisal Rev. «J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Sloveiiic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
GLAS NAKOPA, 'i. M ARC A. 1914.
iagaslovaoska ^^^ Kitil. Jednita
tnfaorporiraoa dne 24. januarja 1901 v državi Minn—of.
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA.
•UIVNt URADNIKU
1'rcrf.cJnJk: J. A. GERM 'OT Cherrj Way or box 57 Braudock. Pa. j. ..■■■■■■ ■	janat oa II, firuooct, r»
podpredsednik: ALOU BJULAVT. Ill Sterlln* Ava.. Barbcrtoa. Ok Qlarnl tajnik: GBu L BROZ1CH. Box 41i Ely, Mlaa. Blagajnik: JOHN OOUZX. Box 104. Ely, Minn
hODia KlfTILJC talit SaUda. Gate.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
nr. MAMwm ». rma bm h. c*i«c* ii jaumt. m.
NADZORNIKI i
fcm KtTNICH. 411—7tk St., Calumet. Mlek. PZTKR S PEHAR, 4ZS N. 4th St., Kama« City, Kaaa. JOHN VOGRICH, 444—4th St . L+. Rail«, HL 'OMW ATTanc 1411 Matt* At«.. Clerelan*. Ob
JOHN KRZISNTK, Boa US, Burdlne, Pa.
POROTN/K1: VRAN JUSTIN, 1711 & Mth Bt-, Lorain. O. JOflRPB PIHHLAR, SU—fth Bt-, Rock Bprln*«, Wy4. QRBOOR PO RENTA, Box 741. Black Diamond. Waah.
POM D2M ODBOR JOŽEF MERTEL. dl društva 1. E'y. Mir.n. AIX)IS CHAMPA, od drožtva ?te». 2. Ely. Mlaa. JOHN KOVACH. ud druitva „t*v. 114, Eb, Mian.
V-l do pi • l tikajoči s«- u rudnih x>U«-v k;i^<»r t:ji dc-nari.v pngityatve naj s« pošiljaj) lil KwVi.vti tajnika. Jt-duoti-, v »j i»rimiUj	urtdae Jnlka uorot-
uC^a i tINura.
Na ou.-tna uli n* uradna pisma i-d stra:ii ilauov f<• m.bode oziralo. DmJtr.oo flaallo: "QLAfl NARODA**.
NOVICE IZ STARE DOMOVINI:.
KRANJSKO.
Umrl j,, v Logatcu veleposestnik in trgovec Josip Hnj». l*o-kojuik jc bil rojeu t 1821*. v Logu te u :n j«- s svojo .spretnostjo pridobil veliko premoženje. Z njim j»* ^»-ilaj zamrla cela rodbina ; pa«"* je nekaj oddaljenih rodnikov, a pokojnik j«» vse svoj** imet,o zapustil, oziroma Izroči1 svojima trgovskima poiuočniko-ma, ki .sla tuu bila sicer popolnoma tujca.
Nesreča na železnici. Pri Litiji je vlak povozil lGletno služkinjo Nežo Jordan v Litiji. Dekle je morilo poškodovano. Ponesrecen-ko so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. — Ko se je j*e-Ijill posestnik Ijniac Spendal tia saneh v Zutičino na Dolenjskem, je bila tako gosta megla, da se je pri prehodu čez progo zaletel v dolenjski vlak, ki mu je zdrobil sani in njrga močno pretresel. Konj jc zbežal in se niu ni ničesar /.godilo.
Nesrečen strel. Dne 13. febr. na predvečer gcxlu Valentina je streljal 24 let stari delavec suiodniš-niee v Kamniku Anton Jeran s »taro puško, kateri se je nakrat eevka ra/.letela. Posledica .}•* za strrlea huda: razmesarjeno ima
dlan rele roke, na levi roki pa mil je odtrgalo prste.
Mrtvega so našli, I>m- 14, febr ^U našli mrtvega ~>J let starega Jakoba Lu/nika. posestnika iu strojarskega pomo< uika na Vrh- , niUi. Okrog 5. uri- popoldne so. *ra videli sosedje prihajati nekoliko opitega domov; ker so bila pa hišna \ ata zaprta v sled od | M.tuosti njegov- /me, je šel v Jdev. kjer mi »►!» pol uri zvečer naši i mrtvega. Lazilik je oče štirih že dorafciu, otrok. Zadnja! leta je bil zelo mlan pijači.
Pobegnil je i/, ljubljanske pri-silne delavnice Fran Maček i/, l/lak. prist oje u v Kanderie pri I Litiji.
Zvita tatica. JI lad o. krvpkoi |«iim-o. k. je |M» Ljubljani, v Tr-j st ti, na Dolenjskem in doma na Štajerskem kradla kakor sraka, j*- KS. febr. pr»*d novomeškim o-i krožnim ><»dišč..,» doletela za^lu 1
z. na usoda. Ana Miheljak je M-le lh lel stara »n domu v Skalah, občina Velenje iiu Spodujeni Sta jer-skeiu. I«ihko bi bila doiua pri svojih starisih. pa to ji ne diši Puniea je že v zgodnji mladosti rada kradla. S,, ne 1K let stara je bila ze dvakrat zaradi tatvine kaznovana. Ko ji domača tla postala prevroča, se jv preselila 11a Kranjsko. Lansko leto je služila pri županu v M ostali. Odtod je »U v Pre loge, kjer je dobila službo kuharice pri trgovki ui kan J tiuerki ge. Kepanšek. Pokradla je guapodinji poleg raznega blaga! tudi 60 K denarja, natakarici; Štunnovi pa poleg srebrne ure iiij veriike tudi okrog 40 K. Izmed i železniških delavcev si je zbrala fanta ter ga povabila v Ljublja-i no. Končno je faiita poslala nazaj [ v Preloge in mu dala še za "raj ' žo'* denarja iu z drughni fanti! zApfavljala ukradeni denar, dokler je ni ljubljanska policija zaprla. Ko je prišla iz preiskoval-nega zapora, je imel* pri Okrajnem sodišču v Šoštanju glavno rajtprsvo zaradi tatvin, ki jih je
zagrešila še na Štajerskem. Pustila - jc v koiituuiae obsoditi. Do glavne razprave glede tatvin pri g<\ Kepanšek bi bila punica morala ostati v Ljubljani. Prišla je k lastnici izkulia Viktoriji Ko-vinšek. kjer jc dobila službo, a že čez par dni je lc tej ukradla zne-1 - k 10 K in izginila, šla jc v posredovalnico Xowotny. tam iz-j maknila poselilo knjižico neke Frančiške Han. pa jo jc pod tem' imenom še tisto noč odkurila v Trst. Tam je kot Frančiška Ban nastopila službo pri gc. Mariji! Platzer, kateri jc kmalu po nasto-J pu službe ukradla 180 K. ki jih je imela >rospa skrite poli vzglav-jem postelje. Z denarjem jc izginila tudi zakonka. Še pred to tat-J vino pa je okradla tudi krojača Fianecta Pelana na jako preme-t' ii način. V Trstu se jc izdajala tudi za Marijo Kljukee. Ko se v Trstu ni več čutila varno, se jc vrnila v Ljubljano. Tu je preno-jčila v nekem boljšem hotelu pod imenom Ana Poeajt, natakarica iz HrHslovč. Ali to pot ni dolgo uživala slasti ukradenega denarja : že drugi dan po prihodu v Ljubljano je prišla policiji v ro-ke. Poizvedbe so dognale, da je ta "Ana Poeajt" in "Frančiška I »an pravzaprav Ana Miliuljak. ; ki jc pred dobrim mesecem vpr-vič prišla ljubljanski policiji v nikc. Poslali so jo v Novo mesto, kjer jc bila obsojena na eno leto ječe.
Novice iz Tržiča. Poročeni so bili: Lovro Tomazin, posestnik in, čevlja r. z Mariio Majcršič, šiviljo. Albin Prek. oriranist v liorovljali / Antonijo štetV. — V Tržiču ro-jt ui iu /•• več let na Dunaju živeča Angela Pa po v je izstopila iz j katoliške cerkve.
ŠTAJERSKO.
Kraj vedne nesreče se sine imenovati Fala pri Mariboru. kjer slavijo elektrarno. Dne 1*2. febr. je domnevana slepa diuainitiia
'patroua ko se jc nenadoma sprožila, zadela let starega delavca I" rana Kirboso tako nesivčno. da hali je razklala čelo. nos in lica.l siromak je izgubil tudi desno ro j k«». lie veža so prepeljali v Oni-' dee. Politična oblast, mariborska pa bogatašem na ljubo ne zgane z luazineem. da bi se bolj varovalo življenje ubogih in se obenem slabo plačanih slovenskih delavcev. Seveda kakemu nervoznemu plavokrvnežu ne smeš niti prsla Izkazati, pa boš kaznovan, a milijonarji se smejo igrati z življe-I njem ubogega delavca kakor jim j milo in drago.
I Umrl je v Vitanju na d gozd ar ; Anton pl. Schludermauu, star 40 let. Stal je v prvi vrsti ondotnih j geruianizatorjev.
,, UetrelSl se je pri Kroisbachu na i! Zgornjem Štajerskem višji živi-■ nozdravnik dr. Edvard Blacha iz j Biiicka ob Muri.
Napad na orožnika pred cel j-1 skim sodiščem. Mesarski pomoč- j juik Anton Ogrizek in delavec Jo-I sip Devčnik sta 23. dec. m. 1. bc | upirala orožnikom iu je Ogrizek ranil orožnika Frana Gorupa. Celjsko okr. sodišče je zato pri-i sodilo Ogrizku 8mesečno ječo, • Devčnik« je pa oprostilo, ker se
ni prepričalo, da bi bil tudi on pri napadu soudeležen.
Prijateljica opeharila prijateljico. Kuharica Ana Zubukovnik je služila leta 1J»11 pri neki trafikant inj: v Celju, kjer je shranila pri prodajalki Miei Kos svojo hranilno knjižico. Ko je službo zapustila, je še Kosova hranilno knjižico shranjevala, a ko jo je j leta 1913 in letos nazaj zahtevala, i jc ni dobila, k.-r se je Kosova izgovarjala. da jo Ji ran i trafikanti-uja. Ko je Zabukovuikova enkrat trafika nt inj o obiskala, ji ic ta izročila hranilno knjižico, v kateri je pa bilo mesto 488 K le 28 K vpisanih, ker je Kosova ostali denar zase porabila. Kos >vo so zaprli.
Bauernschreck'' pri Mariboru! Dne 14. feb. je priobčila Mar-burger Zeitiuig senzacijonalno "novico", da se je Bauernschreck" pojavil pri Sv. Križu nad Mariborom. Nek pastirček da ga je videl, kako si je par ovc privoščil. Kekel je. <la je večji kot pes, natančnejše pa da ga ni mo- -gel popisati. Stvar je nekako tako 1 pisana, kakor da jc "Bauern- : seli reck" napadel ovce na — p»-ši. Senzacija, pa taka! Kmalu se i bo poročalo o pojavijenju ; I" Bauernschreeka " v c"ljski oko-11 i«-i. Pa zakaj ne.' Saj visoko iz obraženi Nemci vse verujejo!
V	pekoj jc stopil Karol Dufek.;j profesor na celjski višji giinuazi- i ji. in dobil naslov šolskega svet-[I nika.
V	konkurz je prišel v Mariboru krojač Josip Macu.h.
Ncvo ustanovljeni bosansko- i hercegovski pijonirski bataljon |
■»t. 1.1 se že s 1. marcem nastane \ Mariboru. Možtvo bo<lo začasno , nastanili v Kreuzliofu in v baraki jiri in fant eri j ski vojašnici na Tr- ^ žaški ccsti. pisarna in oficirska'
- 1	v-	..	1
menaza pa prideta v Koroscevo -liišo na vogalu Breskc in Frane j j Jožef o ve ceste.
Pcmcčniške skušnje iz kovinske j obrti se vršijo od 14. marca naprej v zadružnem lokalu, Tkalska ' j ulica !► v Mariboru.
Imenovan je diplomirani živi- j ( uozdravnik Fran Lobuik za pro-' vizoričnega deželnega živino-j zdravnika na Vranskem : zastopa j ( tam živinozdravnika Frana Za-jI
višnika ki j,- moral k vojakom. -
i
PRIMORSKO.	1
Ponesrečen železničar. Spre- ^ vodnik Južne železnice Henrik ^ Streicher iz Mariliora je padel v Mirainaru pri skoku ra/. voz tako ' nesrečno, da se jc nevarno poško- ! doval na hrbtu, na glavi in po ro- *.' kah. Odpeljali so ga v tržaško bolnišnico.
Pctres, Na pomorskem observa- 1 toriju v Trstu so pokazali instrumenti potres, in sicer v okrožju približno 50 kilometrov. Iz oko- ; lice so prišle vesli, da su čutili ' okoličani v istem času lahek po- J; tres, ki ni napravil nobene škode. Najmočnejši pa je bil potres na 1 Reki. odkoder poročajo, da so rii-lili v istem času štiri precej moč- jf ne sunke in valovanje zemlje. Toda tudi tam ni bil potres tako močan, da bi napravil kako škodo.
Ogenj na parniku. Na Lloydo-veni parniku "Salzburg" v Trstu je zgorelo veliko skladiščt boinbaža. ki je bil namenjen v O-deso na Ruskem. Kako je ogenj nastal, ni znano. Kljub temu, da parnik ni veliko poškodovan, je škoda zelo velika, ker je zgorelo vse blago v skladišču.
K umoru inženirja Pichlerja v i Trstu. O tem. umoru, ki tvori sedaj dnevno govorico v Trstu, se govori še marsikaj, na kar je javnost že pozabila. Lansko leto -je bila v zavodu Stabiliniento tečni ! co v Trstu protestna stavka delavcev, in sicer zaradi neusmiljenega postopanja z delavci, katero je zakrivil inženir Pichler. I Stavki jc sledilo enomesečno iz- ! prtje delavcev. Delavci so zalite- ' I vali, da se Pichler odpusti. Družba tej zahtevi ni ugodila, Pichlerja je obdržala in se pogodila drugače z delavci. Kljub temu pa se razmere v zavodu niso spreine-i nile v prid delavstvu, marveč so -I se poslabšale. Pichler je bil tudi ) maščevalen človek in brezobziren. I Pichlerja so delavci že večkrat j , napadli. Nekoč mu je vrgel neki I ! delavec v hrbet kos brona. Dela- < vec je bil kaznovan, Piehler pa t je hodil po tem dogodku dalj ča- i ,>•» po tovarni v spremstvu poli- 3 jeaja. Nedavno so ga hoteli napa-' I sti tlelavci. ko se je peljal v tram-'] (vaju. Tudi takrat je Pichler odnesel srečno pete in ušel maščeva- j nju. Nekateri govore, da Pichler 1 ni sam kriv, marveč, da je on iz- ] polnjeval le dolžnosti, ki so mu1 jih nalagali njegovi delodajalci, ] lastniki zavoda. Mogoče je to in t če je res, je bilo tako maščevanje (
*
i delavca še bolj neupravičeno. O umoru samem govore, da je ustre-
■	lil Zanier Pichlerja ob 9. zjutraj : pred. poslopjem ravnateljstva. U-• strelil je nanj štirikrat iu ga je i dvakrat zadel. Peti strel je zadel
►	mojstra Zafforo. ki je bil ranjen
►	na roki. Pravijo, da Zanier ni t streljal na Pichlerja samo zaradi
■	tega..ker ga je ta kaznoval zaradi . dvodnevne odsotnosti s 14dnev-
nim brezplačnim dopustom, marveč. da sta imela Zanier in Pichler še druge račune, o katerih pa javnost ui vedela. O Zanier ju ne vedo nič. kam je pobegnil.
Laški strahevi. V Poivču so zasledili menda zelo nevarno laško vohunsko družbo, kateri pa še ne morejo priti na sled. Due 12. feb. vta se pripeljali v Poreč iz Trsta vojaški avditor in sodnik Lukič. I vedla sta hišno preiskavo v laški tiskarni Gactaua foaua in v njegovem stanovanju. Fspeh preiskave še ni znan. Avditor se je odpeljal zvečer nazaj v Trst. sodnik Lukič pa je ostal v Poreču in zaslišal še več laških meščanov. Cela zadeva se zelo prikriva, posebno od strani Italijanov, javna tajnost pa je, <1.1 gre tu za vohunstvo v priti avstrijski "zvesti" zaveznici Italiji.
V parku streljal na žensko. Dne ll. febr. je v Carici trgovec Fran Pahor streljal v mestnem parku 'nn neko žensko: ženska je pobegnila. Baje je Pahor radi nje za-j bledel v velike dolgove.
KOROŠKO.
Ogenj. Na vogalu liadeckega' restc v Celovcu je zgorela vila.l katero je sezidal nek konsoreij ob:, priliki deželne rokodelske razstave. Ogenj je nastal povodom raz-, grevanja vodovodnih c«. vi. v ka- i lerih je zmrznila voda. Kljub te-j, mu. da so ogenj kmalu zapazili j in so prišli takoj gasilci in vojn-! ki. hiše ni bilo mogoče rešiti.
Srčna kap je zadela na sanka- , lišču pri Podkloštru rcvidenta državnih železnic Henrika Duši-!, ka iz Beljaka. M >ž m- je zgrudil , nenadoma v pričo svoje žene iu , otrok v sneg iu je obležal na me- ; stu mrtev.	,
Ukradla sla v Zgornjem Dravogradu dva hlapca trgovki-vdovi Manliartovi i/, denarnega predala j 70 K drobiža, nabiralnik "Sud- ] marke". v katerem je bilo pri-', bližno 2-' K ter veliko obleke . perila. Hlapca sta pobegnila. !, Padel je na strmi cesti pri i^la- i, nu enovprežni voz s konjem vred v 40 metrov globok prepad. Voz j je bil obložen z lesom. Nesreča se j je pripetila, ker konj ni mogel , več vzdržati voza na hudi strmini. Škodo eeni.io na 1000 K.
Ntzreča. V Ponikvi je zašel mlinar Peter Brač z desno roko v mlinsko kolo. ki mu je popolnoma zmečkalo roko. Tovariši so ga poteguili v zadnjem trenotku od kolesa in s o ga prepeljali v bolnišnico. kjer so 'nu odrt zali roko.
PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARN« TAMRURIC V AMERIKI
priporoča se vsem '
Slovene ki m t«m-OUraft	bnraSkim zborom,
tej tovarni se izde-JKT^D	hi jejo tam bare po
flpB	najnovejša ob alata-
^	In oajpopalaai-
0 H	lik umotaiikih na-
ff H	Okrašene »o z bi-
I
ff	seri in vsakovrst-
B Hj	nimi rožami.
g	Velika zalogi
S ^^H^	vsakovrstnih goda1
in najboljiih era AQ^^^QQ mofonov ter finib M^BBgD uloveuskih p!oSč i.
oAf^Rgn Veliki ilustrova-Mp, . - jpEaS-PlM »i cenik e slikami fly^ajjffi. "^Sf polljem Teakemu
Ivan Benčič
^	4t54 St. Clair Ave.,
CLEVELAND, OHIO.
"f J I 0390 bm ^
ZB Q01Q0
* mofiM tako po ceni kakor sedaj; rojakom, ka teri želijo naročati vozne listke za svoje družine, prijatelje is znance, se nudi sedaj najbolj n godna prilika, dokler se eensae pet ne rviiajo.
Sedaj naročeni vosni listki po miiani eeni so veljavni aa salo leto, akoravno se eene istih nisi letom zopet zvišajo. 1 Pišite takoj sn rm, *otreta» pojasnila
na mano tvnlkot
n mSEm V*?"
* i ) Kje je moj brat ANDKE.1 BAJC. Doma je iz ( irknice pri j Rakeku. Prav rad bi zvedel za njega, zato prosim cenjene ro p jake, da mi kdo javi njegov 1 naslov, ali pa naj s" nam oglasi. 1 i Louis Baje, 54:;u Stanard Ave..! i Cleveland. O. < 28-:!— i -----------------
' Kdo ve. kje se nahaja moj svak - ALAJZI.J KM KI C ali pa njegov brat MARTIN* KN1FIC? Pred kakimi 3 leti sta bila v 1 Chicagi. 111., sedaj pa ne vem. 1 ali sta še tam ali ne. Sploh nimam več njih naslova. Prosim, če kdo ve za njih naslov, da mi 1 ga sporoči; Če pa kateri izmed njih bere to saui, pa naj bo toliko prijazen, da se mi zglasi.' 1 Povedati jima imam nekaj po-j sebntga. — J. K, 15408 Danici Ave., X. E., Colliivvvood. Cleveland. O.	(2G-2—4-3):
POZOR, SLOVENCI!
Varujte se zvitega ptička, ki jej bolj majhne postave, temnili las . in brk; je tudi črnikastega obra-j, za s privihaniiu nosom: 1IEXUY BARI NA. Ta sleparski pritlikavec nas jc prav pošteno oe i ga nil v Rock | Springs, W\ o., kakor tudi v naslednjih mestih-. Reliance. Gunn, I Superior. Sweetwater. Diauiond-\ ille. Lion. Sublet in Susie. AVyo. J To so mosta, kjer vem, da je sle- ^ paril naš znanec. Kolikor j«- incnij znano, je ta prekanjeni slepar o-j goljufal ljudi po označenih mestih' | za več stotakov s tem, da je me-j () il nove obleke ter zahteval polo-1 j I vie o denarja takoj; vzel je seve-l . da tinli, kolikor mu je kilo pouu-i dil, ker je bilo itak vse dobiček, j Imel je tukaj svojo krojačnico, I katera je pa tako počasi obrato-j j vala. da \ dveh mesecih ni bilo: mogoče ustreči naročnik um oblek, i Ker so ]>a le-ti začeli biti tnalo J preveč "tirbčni" ter začeli v nje-jga militi: "Kaj hudiča, da ni na-j šili cunj; cote sem. ali pa denar j nazaj", so pa temu narodnemu dobrotniku postala tla tako vroča, tla ga je vrag v/< 1 iz Kock, Springs, in sicer nekega snežeue-[ g:i večera.	j
t On je baje češke rodovine t»-r govori več jezikov, kakor tudi, prav dobro slovenski. Poprej je bil v Hann.i, \Vyo., še prej je pa-i nekje v Montani pustil sledove za j seboj. N jegovo sedanje bivanje 1 na m je neznano, za kar se seveda 'ne brigamo; svarimo pa Slovence po širni Ameriki, da se tega ptička varujejo, sicer jih lahko doleti presenečenje v obliki francoskega slovesa.
Kdor bi slučajno vedel za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti meni.
Paul Kos. Box 48'J. Rock Springs. Wvo. _4-o j ' ,
SLUŽBO
želi tiobiit izurjeno dekle pri Slo- 1 vencih. Pišite na:
Angela Premm. 603l> St. i Mail* St.. < Mevelaiui. n
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam -lavne-( niu občinstvu \ Pitt.sburghu. Pa..' in okolici, ili >eiii >e preselil i.
štev. 5163 na štev. 49G5 Butler St.
Rojakom Slovencem in bratom! Hrvatom, kateri bodo rabili obleke za Veliko neč, se priporočam.1
tla n>- pozabijo moj nov naslov : •laz ski bel bodem da dobi vsakdo j kar želi. t«, je najbolje blago in! najceneje. Torej na svidenje. k<>' potrebujete obleko!
Frank Masnitzel. 4!M>r, Butler S«.. Pittsburgh. Pa. i : ;>-.»—3 1
Kad bi zvedel za sv-tjega brata
JOSIPA ŠKODA Doma je iz I Javorja pri Ljubljani. V Zedi-ujenih držal vali biva /e 1 leta. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi javi. za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. - Anton Skoda." 7<i4 llaugh St.. Indianapolis, lnd.	—3
POZIV
i liojak FRANK KRAŠOVEC. ! bivajoč poti naslovom: P. O. Se-Igun lo. Colo., naj nam naznani sc-| dan j i naslov, da ga obvestimo o j neki zadevi iz starega kraja.
Frank Sakscr.
Cttrtlaudt St.. Nc\v Volk City.
Radi bolezni moje hčere nameravam prodati mojo destilerijo in vinsko trgovino kolikor hitro mogoče. Zdravnik pravi, da moram hčer prevesti v drugo podnebje, Raditega hočem v lastno izgubo prodati svojo trgovino za $10,000, Lahko dokažem, da sem napravila petnajst do dvajset tisoč dolarjev dobička na leto. V trgovini sem bila 26 let ter bi ne prodala, ako bi ne bila h:erka bolna.
M. Grill, Wine Cellar and Fruit Distillery
5308 St. Clair Ave.,	Cleveland, Ohio*
* -a—*——_—_—A—-it—_—Sm—«—-a—9—a—a—9—»—«—a
g POZOR ROJAKI! i
V	~ 0	r s* i' r t>j>
Izšla je knjiga
JOHANCA
ALI
VODIŠKI ČUDEŽI.
Knjiga je jako zanimiva in opremljena z mnogimi olikami. V knjigi je natančno p^.pisjino kake čudeže je (ieln's Jo-hanca na K«*kt in Vodit*ah, k.iko je kri "švigala" in kako je denar izvabljala iz vernega ljudstva t°r kdo ji je ^oi r.aroko pri teh sleparijah. Knjiga je dc:orr'H v prozi, deloma na v pesmih; tudi MitlK CEGAIIE ji je posvetil "bc-n ^'avospev.
Cena • poštnino vred jo le centov.
Pet Johanc za $1.00.
Prava rudeča Škofova brošura
"2en'noni n Nevestam pouk sa s*včrn r»k«R", spisa! Ant. Bonaventcha. škof ljubljanski. Znižana cena 40c.
Tri škofove brošure za S 1.00.
Tri .Johaiice h eno škofovo brošuro pkupaj za $1.00.
Denar pošljite v rekomendiranem pismu, po Money Order ali pa v znamkah in tnkoj odpočijem, kar tx-je kdo naročit.
Ludwij; Benedik, Z302 Catalpa Ave.,	Brooklyn, New York.
® POZOR ROJAKI! ?>.
Največ denarja iz Amerike nalaga se v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1913 je znašal nad	700 m ili j OHO V kron.
Hranilnih flog nad	'	Rezervnega zaklada nad
43*5 milijonov kron.	1,330.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
411 o
\2 O
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka Špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župniača cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
RRAISIC SAKSER,
82 Cprtiandt St,	6104 St Clair Ave, N.
NEW YORK.	CLEVELAND, 0.
GLAS NARODA, 3. MARCA, 1914.
Skrivnosti Pariza.
Slika is nižin življenja.
Spisal liceu Im. — Za "Glas Batoda" ptfttedtt Z N.
(nadaljevanje.)
—	"W". odvrti* J-Vanc, ki j«* »e vedno prisluškoval. "So šli it ini»iiu tiujuiili vrat. Z v^o naglico gredo po stopnicah navzdoli.
—	"Moj Bog! Kaj neki?"'
•— "Zdaj-U* t»o odprli kuhinjo.
—	"Miši*?"
—	"Da. Slikal mili prav natanko."
—	"Martialov j cs vodno tuli", pripomni Amandma. C iz. nekoliko časa pa ie pristavi: *'Franc, brat kliče nisju!"
—	"Martial
. ~ ' i*. Cuji i uj:*'
In zart"» jc sililo Martiulovo klicauj«' v otroško spalnico.
—- "Hog.-n* iiior»-Mi k njemu — zaklenjena sva", v zdi line Amandina. "Oolovo mu hočejo storiti kaj zalega, ker naju kliče."
—	"Ce bi ga inog« 1 braniti . reče Franc odločno, pu bi ga. če lit iue ttidi razsekali na drobne kosce."
-r— "Brat ne ve, da sva zaklenjena, iii mislil bo, .da mu ne ina-ruva priti na pomoč. Zakliči mu. Frain-, da sva zaklenjena!"'
Franc j»* ravno hotel izvršiti Amaudinin nasvet, ko pade tev ž*k udarec po majhnem oknu otroške spalnice. v
"Skozi okno hočejo si-mkaj. tla naju umore!" kriku« Amandina pr^plaš« no. skoči v posteljo ter si zakrije z rokami obraz.
Ali okno ><• ni odprlo vkljub silnemu udarcu, in po liiši jc zavladala najstrožja tišina.
Martial ni več klical otrok.
Fruue je nekoliiio pomiril, in polastila s»_- ga je tako velika radovednost, da j»- i>o»kusal od Jureti okno nekoliko. Hotel je pogledati izza zastora veukaj.
—	"Pazi se. brat!" ga opomni Amandina natiho. "Al; vidiš kaj f
—	"N"f, preletimo je."
—	"S'»* sli^iA ničesar ?
—	"Ne. veter buči preglasno."
—	"Tojdi, pojdi proč od okna!"
—	"Zdaj vidim nekaj —" - — "Kaj?"
— "Svit majhiiv svetilke, pregibi j«_- se semtertje —*'
—7 "Kdo jo ima v rokah?"
—	"ijamo odsvit vidim. Prihaja bližje — čujeiu besede.*'
—	"Cegave«"	,
—	" Pst! Tiho! — Buča je!!"
—	"Kaj govori?"
—	"Pravi, da »•■ mora lestev tiščati odspodaj.'*
—	" Najbrž e je bila priletela lestev na najino okno, od tod ti-iiti silni udarec."
—	"Nc čujt-in nič več."
—	*'Kaj jiočno sedaj?"
—	"Ne morem videti ničesar več."
—	"Tudi ne eujeiu nič več«'"
—	"Ne—"
—	"Bog, morda hočejo skozi okno k Mai^ialu -—"
—	"To je zelo mogoče!"
—	"Odgrin nekoliko zastor, da vidiš —"
—	"Ne upam si tega."
—	"Samo majčkeno —*'
—	"Ne, ne! Ce zapazi mati!"
—	"Saj je taka tema! Nič se ne boj!"
Vrane da&i nerad uklone želji svoj • sestre ter odgrne neko-Liku zastor.
—	"No, brat"" vpraša Amandina ter se po prstih splazi do Franca.
—	"V svetilkiiiem odsevu vidim sestro, ki tišči spodaj lestev. Naslon jena je ua Martialovo okno."
—	"In nadalje?"
—	"Nikolaj pleza po lestvi uavzgor. v roki pa drži majhno sekirico —r'
—	"Uh! Vidva še ui»tu v postelji — vobuuita!" zukriči vdova odspodaj navzgor zapazivži luč skozi okno otroške spalnice.
Nesrečna otroka sta pozabila vpihniti luč.
—	"Takoj pridem gori . pristavi še vdova z groznim glasom. "Cakajta, vama že pokažem, mala vohuna!"
To vse se je vršilo ua otoku Preiskovalca nu predvečer tistega dna. katerega naj bi pripeljala madama Sera fina Marijino Cvetlico tja.
VI.
Stanovanje s pohištvom.
L lieu de Ia Bi-asserie je bila temna in zelo malo poznana, dasi je bila v središču velikega Pariza. Na enem koncu do ceste Saint llouorc, na drugi d« dvora Saint Guillaume.
Nekako v sredi te vlažne, umazane, zadehle, temne in žalostne uliee, kamor ne posije nikoli solnem, je stala hiša, v kateri se je oddajalo sol^e s pohištvom v najem.
Na Zelo štabi izveski st je čitalo: "Tu se oddaja lueblovauc sobe in kabin.-te v najem. V temni veži so držala vrata na desni strani v prav nič manj temno skladišče, kjer je bilo najti navadno gospodarja te mrke hiše.
Ta mož, čegar ime Se je imenovalo že večkrat na otoku Preiskovalca, »e piše Mieou. »lavno kupčuje s starim ž-lezom. naskrivaj pa kupuje in prodaja ukradene kovine, železo, svinec, baker in koaitar.
Ce se ve. da je bil oče Mieou v kupčijskih in prijateljskih stikih z Martialovimi, potem se pozna lahko že vnaprej njegovo ino-raličuo vrednost.
■h'ploli je |»osebno in grozuo dejstvo, da so vsi pariški zločinci v gotovi zvuii in žive v skrivuostui skupnosti. Vkupni zapori so največja toriiea, kamor in odkoder se prelivajo oni valovi groz. nih zločinov, ki polagoma preplavijo cjlo prestolico.
Oče Mieou je debel možakar od petdesetih let s prostaškim in zvitim obrazom, z bakrenim nosom in zardečelimi lici. Na glavi •ima eejyiio i t vidro vi ne in je oblečen v staro zelenkasto kamižolo.
Nad majhno zeleno pečjo, ob kateri se greje debeli možakar, opaziš na ateni s številkami popisano desko. Na njej vise sobni irljuči onih stanovalcev, ki so šli zdoma. Steklena vrata, ki so držala na cesto, so bila namazana z belo barvo tako, da se ni moglo videti odzuuaj, kar se je vršilo v prodajalnici.
V veliki zalogi je precej temno. Na očrnelera in vlažnem zidu vise zarjavele verige, majhne in velike, močne in šibke. Tla skoraj popolnomo izginjajo pod nakopičenim vsakovrstnim želez jem.
Trikratno trkanje po vratih vzbudi pozornost očeta Micoii, ki je bij bišui posestnik, skrivale c in kramar ukradenih kovin -ob-enem	5
—	"NoU-i:" »avpije naglas, in vrata se odpro.	„
Dtrale** je bi! Nikolaj, sin obsojenčeve vdove.
Bil je zelo "bledih lie. Obraz mu je bil »e zamulklejši kakor prejšnji dan, in vendar seva iz naslednjega njegovega pogovora 0 kramarjem vrišeeea veselost.	.
—	"Ti si tukaj!"' vzklikne starinar prisrčno.
—	"Da. oče Mieou! Kupčijski opravki so me privedli semkaj."
—	*4 Zapri vrata, zapri!'?
—	'"Odzuuaj imam svojega jxsa in svoj voziček / nečem —"
—	"Kaj mi prinašaš? Svinec?"
—	"Ne, oče Mieou."
—	"No, kaj izbranega ni. Sedaj si se zelo poleiiil. Nič več ne Oelaš. Morda ji železo?**
—	"Ne. oče Mieou. Baker je. štirje koši; najmanj 150 funtov. Moj pes ga j" komaj vlekel.*"
—	" Pri n vsi baker notri. Stehtava ga!"
—	"Pomagati mi morale, oče Mieou. Rama me boli."
Tu ob spominu na boj z njegovim bratom Martialoiu se razlije sovraštvo in divj • veselje obenem po banditovih licih.
—	"Kaj pa imaš na rami. moj sin?"
-— "Nič posebnega."
—	"Razboli železo na ognju in pota k ni ga potem v votlo. Ko 1 začne vreti ta voda. vtakni vanjo svojo ramo. To jo prav dobro le-eilo za rane."
(Dalje prihodnjih.)
Zakaj rojaki	v
Leo Štrukelj
THALIA HALL,
193 Knickerbocker Ave., vogal Jefferson St, Brooklyn, N. Y.
Tato ^er dobe vedno dobra '^^tWina, pravi brinjevec in slivovko.
Pa GO nolrni Oil naredi vsak Id UCAdJ. teden tudi dobre
krvave, jetrne in mesene klobase; vse je prav okusno in prav po s tarok raj ski šegi prirejeno. Gospa Štrukelj je priznano dobra kuharica.
Na zahtevo pošlje vsakemu tud* na dom.
Rada bi zvedela, kje je ALOJZIJA TJŠAli, ki je bila prej v Brooklvnu. Imam ji nekaj važnega poročati iz stare domovine. Prosim cenjene rojake za njen naslov, ali naj se pa sama oglasi. — Fan v 3Iikuš, 1715 N. Tripp Ave., Chicago, 111. CM—S)_
Kje sle? Podpisana bi rada izvedela naslove sledečih: BELK JOŽEFA in BELE TEREZA iz llrvaškt^a Broda št. 8 pri Raki na Dolenjskem, ki ste že nekaj let v Ameriki. Na domu o-beh je zdaj kmet Zaman Marti u. — Okrajna posojilniea v Krškem na Dolenjskem.
Koledarji
so dobiti:
Little Falls, N. Y., Frank Gre gorka, 2 Caster St. Gcnemaugh, Pa., Ivan Pajk. Allegheny, Pa., Mat. Klarich. Export, Pa., John Prostor. Braddock, Pa., John O grin. Unity Sta., Pa., Jos. Škerlj. Pittsburgh, Pa., Ig. Magister 4734 Hatfield St.
Johnstown, Pa., Frank Gabre nja, bOO Broad St. Forest City, Pa., Frank Leben Cleveland, 0., Frank Sakser podružnica, 6104 St. Clair Ave.
Lorain, O., John Kumae, 1935 1935 E. 29. St.
Bridgeport, O.. Frank Hoelia-^ar.
Barberton, O., Alojzij Balant, 1112 Sterling Ave.
Cleveland, O., Chaa. Karliager, 3942 St. Clair Ave.
Chicago, 111., Frank Jnrjovee, ld0| W. 22. St.
Bo. Chicago, HI., Frank Cherne 9534 Ewing Ave.
Waukegan, HI., Frank Petkov šck, 800 Broad St. — Mat. Ogrin 830 10. St.
La Salle, HI., Mat. Komp, 1026 Main St.
Springfield, HL, Mat. Barborič 1504 S. 15. St. Pittsburg, Kan., J. Škerjane. Kansas City, Kan., Alois Der char, 338 N. 5. St.
Cahunet, Mieh^ Math. Kobe. 420 7. St.
BSQwankee, Wis., John Vodov-nik, 342 Reed St. — Frank Želez nik, 313 Grove St. — Jos. Tratnik, 268 1. Ave.
West Allis, Wis., Frank Skok, 438 52. St.
Pueblo, Colo., Peter Culig, 1245 Santa F6 Ave. — Math. Grahek, 1201 S. Santa F6 Ave.
Leadville, Colo., Freak Zaits, 514 W. Chestnut St. Ely, Minn., John Gonše. GUbert, Wiul, L. Vessel. Xoek Springs, Wyo, A. Justin. San Franoisoo, CeL, J. Lanshin, 2110 19. St. Oregon Oily, Ore., M. Justin, tbek Diamond, Wast, Gregor Parents,
Kawnsdate, Waatu, Jak. lua-•ak.
Tudi atarokrejake Pratike no dohiti pr| gozi isesovan^,
SVET NE POMNI
takih katastrof kot so se dogajale zadnja lelu posebno lia morju. Tehnika izvanredno napreduje, toda strokovnjakom se še ni posrečilo toliko izpopolniti prometnih sredstev, da bi bila popolnoma varna. Kdor hoče vedeti, kakšne grozote se dogajajo pri katastrofah na morju, naj čita knjižico: Katastrofa "Titanica" in "Voltuma", ki je opremljena z | veliko dobrimi slikami. Rojaki. ! naročajte jo. ker jo je v zalogi i samo nekaj sto. Cena samo "2o 'centov. Pišite na:
Otto Pezdir. 412 E. 78. St.r New York. N. V.
FOZOK KO JAKI 1
Kedor izmed rojakov ima do-: biti denar iz starega kraja, naj j naj naznani naslov dotične osebe, ! ki mu namerava poslati denar. ; Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom •ste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi , ra sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranil-lici ali posojilnici naloženi denar, laj nam pošlje hranilno knjigo, ; denar mu preskrbimo v najkraj I tem času.
j Tudi za dobavo dedšcine ali do-i e naj se rojaki vedno le na naa »bračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem.
Frank Sakser, 82 Cortlandt St.. New York. N.Y
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v West Virginiji in Maryland u naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal rojak
ZVONKO JAKSS,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glaa Naroda" in za to izdajati pravoveljavna potrdi la. Obenem pa prosimo cenjene rojake, da mu gredo na roko, k* kar so vedno bili naklonjeni na lim prejšnjim potnikom.
8 spoštovanjem
Upravniitvo Glas Naroda.
«41 psrnike t	1,417.710 tes.
Hamborg-Amerika črta
Itjre^ii nd<ia d'«* be mm s»«to,
ki vxdriuje 74 razliCnih črt.
«VA rBRLAND",
SG0 črevljev dolg, 58.000 toa.
"IMPERATOR", 919 eevljoT ddlg, 62,000 toa. Direktna sveža med
NEW TORKOM ia HAMBURGOM, PHUADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM,
BALTIMOREM in HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM.
Najnižje cene za r stari krsj in aszsj.
Potefcaa pwomit fl«ik<i iIoiMikt undatiti
Nairečie udobnosti ▼ MEDKEOVJU in TRETJEM RAZREDU ki rsebajo kabine po 2, 4 in s postelj, obednice, Jto-
palnice, pralnice itd Za nadaljne podrobnosti obrnite se na:
Hamborg-American Line,
45 Broadway, New York
ali m krajevne agente.
HARMONIKE
bodisi kskorinosoll vnto Isdolvjom ia popravljam po najnižjih cenah, a dela trpefno in zanesljivo. ▼ popravo sane <ljivo vsakdo polije, ker sem ie nad Iti tet tulca j vtem posla In seda] v svojem astnem domu. V popravek v samem kranjske Kakor vse droge harmoaike tet raCnnam po dela kskoiino kdo ssktsvs brca nadaljnih vpraianj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd SU OeveUiid, O.
j ■ ■ ■ mm ■■■■
^	p
4 Josip Scharaboi ji
* blizu Union postaja i 4 415 West Michigan St, k
Dulufth, Minn.
Pošiljam deaar v staro da- 1 4 botoo in prodajam para- 1 « hrodna ia idezaiske listke. i
Pozor, rojaki !
fl^r"^1 'aaSSl^pnvt
^WMiHPm. ntatMi
es. k*ku*in" Ju »uj nm av»m elleaadtolal nifoi ln > ju t,«« Si	hUiauS-
■>e eaecii; uuk« j«.. - f • ^ ^ hatfes. m m aeiil% • r	j^nttla vi Mul
k (mtu t- ». -i	BaeBMrtieM*
-ofcefo	V isrif i BoealneM ae-
'nurhtlwdi:IM«	M-
•mhhSSBm
JBUJ" JAKOB VAHM
ROJAKI NABOCAJTB BI NA GLAS NABODA", NAJYl(Xn SLOVENSKI DNEVNIK T EDI DRŽAVAH	*
* • * m—r-e—m m m m
RED STAR LINE
Ptovifba med New Yorkom in Antwerpom.
(Udni tedenska zveza potom poštnih parniboy i brzopamiki na d?a vijaka.
rtBi.anB UJM ftaaa
rarLAm li,7fC |en
JKJtOONLAJTD, 11.7M toa
VADEJtLAKD U,il? toa
____LAPLAND	t«-.!-«.
"T"	?? udobna pol za puuuke v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko. Hrvat-
sko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Posebno se Se skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malib kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na:
RED STAR UNB
.»J^gJ^0-	ISMrniTEG. HAS.
J31> Str»<	m St. CMm StTMt.	12 k S«. M Strni.
rwuDfLrHu.fi;	MIV OILEAKS. :JL	BWKfj&oSnu
iaftarVA.	mSSst^
i
BO JAKI, NAROČAJ?*	4<ftLA9 HABOEiA".
▼BfJI IN NAJCgNBJŽI »VS^r^ra
C0MPAQN1E GENERALE TRANSATLANTIOUE.
Francoska parobrodna družba.
Direktna frta
i do JtAVM; PAfilXA ftVICB, DfOHOSTA Ia LJUSLJAJTa. Poitnl Bkapreapernlklsor
4.A PROVEKCE" *LA 3AVOIE" **LA LORRALNB" "FRANCE" ■ <W«ee>	utwotfoto	ee MM wiimh*
Po4tnl paralki eoi "CHICAGO" 4JLA TOOKATU" "KOCHASUAO' BUGA1A"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
««rn«f Fsari Sl„ Skassbresfb BaHdldf. Ekspresei paniki odplajejo vedno ob sredah iz pristaaiiča it 57 N. R Poštni paraiki odplqjejo ob sobotak.
•LA PROVENCE 4. mar. 1914 *LA TOURAINE 25. mar. 1914. •LA SAVOTE dne 11. mar. 1914 #LA PKOVENCE 1. apr. 1914. •LA LORRAINE 18. iuir. 1914. f FRANCE dne b. apr. 1914.
F0SXBNA FLOVmjk V HAYBB:
tROCHAMBEAU 28. feb. 1914. *NIAGARA 21. mar. 1914. •CHICAGO dne 14. mar. 1914. fROCHAAlBEAU 28. mar. 1914.
Pstaiki s crexda i«um*tiiI Ima j« iva rfleka. Ptrvki n kriiea ixji Miri vijak«.
ifstro-Amerikanska črta
f preje bratje Cosulidi)
UJpripramlSi ii aajciMjSa parabrstaa trta za Slovence je Hrvate.
Norf parnlk aa dva vijaka "Habvha Washzngvov". Regularna vožnja med New .Yorkom, I r atom in Reko.
Cm nfaafc liattav n New forka^sa ID. rami ao do:
M <9od»] navedeni Bovl faflk	wmm>r a
brodi na dra vijaka imaj« fTrSr ,'r^" "" " "" "- »^^^^Kag«	|25.0i
¥resii«ni krsojav LJTOUANJ	026.18
SIHO, LAUMJU »^^r^r^^^c^^^	$25.00
KAKTHA WAMHISQTtQm* ^^c^y^^a	$29.08
AafllWTTMl,	atauuJUA II IIII.......$26.21
OCSANIA,
*OTia KBA1TS jOM ^	S. KlflBW
H IWK aa MUh Vartka BTaskinaton bi KalHa fenn Itacil S g	m.N( M IMJI do *M«.
Phelps Bm & Co, Gen. Agents, t v/mMngu* staaat new york.