IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-13? - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO xrv KRANJ, 1L JANUARJA 1961 4 ST. 4 IZHAJA OD OKTOBRA INI KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIU - OD l. JANUARJA 19«0 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* V. KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dve slabosti Smo sredi zime, sredi dolgih večerov in hkrati tudi sredi "šolskega leta, sredi intenzivne izobraževalne in ideološke dejavnosti "številnih organizacij. Tudi organizacija Zveve komunistov imajo obširne programe o ideološki dejavnosti. Toda ko so pred kratkim govorili o tem vprašanju zastopniki vseh organizacij kranjske občine, so v glavnem ugotovili dve osnovni slabosti. Prva slabost "studija je odmaknjenost od življenja. Mnoge organizacije so napravile dobre načrte in tudi že organizirale številna predavanja o raznih ideoloških problemih, o boju azijsko-afriških dežel in podobno. Pri tem pa so pustili v ozadju vsakodnevne težave in probleme, začenši od novih oblik nagrajevanja, razširjanje in utrjevanje komunalnega sistem/t in podobno. Naslednik slabost je v načinu študija. V nekaterih organizacijah, kjer so organizirali študij o aktualnih problemih in o nalogah komunistov, je bil študij preveč teoretičen. V nekem podjetju so komunisti organizirali posebno študijsko uro o novem načinu nagrajevanja, o ekonomskih enotah in podobno, ker je bilo to vprašanje aktualno v njihovem kolektivu. Toda predavanje je bilo preveč teoretično. Zato niti eden izmed komunistov ni imel nobenega vprašanja, študij se Je začel in nehal s predavanjem. Toda, ko so to »teorijo« začeli uveljavljati v praksi preko delavskega sveta, ko so konkretni ukrepi s tem v zvezi prišli v oddelke, na delovna mesta, tokrat niti sami komunisti niso podprli tega. Pokazalo se je, da vsaka teorija, vsaka ideologija mora biti dokazana na konkretnih primerih iz neposrednega, vsakodnevnega življenja. Vse preveč je ideološko delo omejeno le na predavanja in premalo sloni na individualnem študiju, na razgovorih o konkretnih pojavih in problemih, s katerimi se ljudje srečujejo v svojem življenju in delu. Toda obe ti dve slabosti nista pomembni. Važnejši je pojav, da se nekatere organizacije še sploh niso odločile za študij, da niso organizirale le nohene oblike ideološke dejavnosti. Letos so organizacije prvič samostojne, da same izdelujejo program. Toda vse preveč se Še čuti zeljao, da bi od drugje dobili načrt studija in same ne iščejo snovi iz neposrednega dogajanja. Take so nekatere slabosti posameznih organizacij ZK v kranjski občini ob prvem, letošnjem samostojnem izdelovanju programa ideološke dejavnosti in organizacije študija med svojim članstvom. K. M. Izdelava družbenega načrta za leto 1961 v zaključni fazi smo na pot uresničevanja perspektivnega plana gospodarskega razvoja Priprave za izdelavo družbenega plana za leto 1961 se bližajo kraju. Tako smo že zaželi uresničevati naš perspektivni plan razvoja gospodarstva za obdobje 1961-65. Predlog družbenega načrta za letošnje leto predvideva, da bo znašala vrednost celotnega socialističnega gospodarstva v našatn okraju naid 143.635 milijonov dinarjev ali za 11,5 odstotkov več, kakor v lotu 1960. Od te vrednosti odfiade 5359 milijonov dinarjev celotnega dohodka na podjetja s sedežem izven kranjskega okraja. Ker pa nam rast celotnega dohodka še ne more dati zaključne slike, bomo danes na kratko prikazali tudi gibanje vrednosti fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Tudi v našem listu smo pri obravnavi posameznih postavk družbenega plana za letošnje leto že omenili, da podjetja planirajo dosti manjši dohodek, kakor bi ga lahko oziroma ga bodo ustvarila. Tako je celotna industrija planirala za 3.820 milijonov dinarjev vrednosti celotnega dohodka manj — kakor pa ga predvidevajo pristojni strokovni organi. Podobno je tudi pri vrednosti obsega proizvodnje in vrednosti izvoza, to je pri dveh elementih družbenega plana; prvemu bomo danes posvetili nekaj vrstic. Ako primerjamo' povprečne letne poraste proizvodnje industrijskih dejavnosti v 1. 1956-1930 vidimo, da so med njirai znatna odstopanja. Svoj čas smo že pisali, da je v našem okraju najhitreje napredovala kemična industrija, ki pa s svojim tempom razvoja tudi v bodoče ne bo prenehala. To pisanje nam opraviči tudi povprečni letni porast proizvodnje v navedenih petih letih, ki je z 41,5 odstotka na prvem mestu v industriji. Zelo visok povprečni letni porast pa izkazuje tudi podjetje LTH v Skofji Loki. S porastom 37,0 % znatno prednjači pred vsemi podjetji v kovinski industriji. Drugi največji letni porast kot dejavnost pa je zabeležen pri živilski industriji (20,2%), sledijo ji industrija gume (17,3 %), kovinska in elektroindustrija, medtem ko je na zadnjem' mestu tekstilna industrija, na predzadnjem pa črna metalurgija. 20-letnica dratgoške bitke za zaključek letošnjih obsednih proslav v škofjeloški občini v počastitev 20 letnice vstaje Sk. Loka, 10. jan. - V škofjeloški občini bo letos mnogo proslav in prireditev v počastitev 20-letnice vstaje in naše revolucije. O tem so obširno govorili na včerajšnjem plenumu Obč. komiteja ^Sveze komunistov. Imenovali so poseben odbor, ki bo izdelal še podrobnejši program in skrbel za organizacijo vseh prireditev. Razen osrednjih proslav, ki bodo organizirane s strani okraja, bodo v okviru oh*ine pripravili še številne druge prireditve. Predvidene so posebne akademije in proslave po vseh šolah, po delovnih kolektivih in večjih ustanovah. Posebno Ob sedanjih zborih volivcev v radovljiški občini Težave v Lescah Stanovanjska skupnost bo imela polne rofee itela Lesce, 10. januarja - V radovljiški občini so v teh dneh zbori volivcev. Skupno bo do četrtka zvečer 10 zborov, ki bodo zajeli vse območje občine. Prva dva zbora sta bila sinoči, In sicer v Radovljici In v Lescah. Dasi je bila udeležba v Radovljici kar zadovoljiva, saj se je zbralo preko 200 volivcev, je bila razprava vendar še živahnejša v Lescah. Na teh zborih je predvidena predvsem razprava o predlogu reorganizacije občin, oziroma združitev bohinjske in blejske občine z radovljiško občino. Tako v Lescah kakor v Radovljici, volivci niso imeli k predlogu pomembnih pripomb in pomislekov. Zato so več govorili o njihovi vodovodni skupnosti in o drugih problemih. Zlasti so volivci precej govorili o tem na zboru v Lescah. V Lescah, kot so dejali, ima njihova stanovanjska skupnost še polne roke dela, kajti prebivalci Pogrešajo mnoge obrtne in servisne službe v tem kraju. Tako, kot so Povedali, nI nikjer v Lescah niti enega čevljarja, ki bi ljudem popravljal čevlje. Na zboru so se oglašale tudi zaposlene žene, ki so povedale, da imajo velike težave doma, ker v Lescah ni pralnice in nobenih drugih služb, ki bi pomagale razbremeniti ženo v gospodinjstvu. Veliko so govorili tudi o kulturno-orosvetni dejavnosti. Njihovo kulturno-prosvetno društvo Svoboda nima nobenih prostorov. Sedaj se shajajo v šoli. Toda tudi od tam se bodo morali seliti. Volivci so menili, da je nujno začeti gradnjo kulturnega doma v Lescah, ki naj bi v tem industrijskem kraju omogočil.množičnejše udej-stvovanje delavstva v kulturno prosvetni dejavnosti. -1. e. bodo praznovali še 20-letnico usta-' novitve O F in zgodovinsko vstajo v Poljanlski dolini, ki je bila v decembru 1941. lota. Vse proslave v občini bi se zaključile s praznovanjem 20-letnice dražgoške bitke, ki je v januarju 1942 pomenila višek takratnega upora iz dolin obeh Sor in je bila med največjimi boji z okupatorjem v Sloveniji, v tistem času. ' Tako nameravajo letos v škofjeloški občini proslavljati jubilejno 20-letnico vstaje. -I. c. Podobno sliko razmerja porasta proizvodnje pa nam da primerjava med letom 1960 in letom 1961. Tudi tukaj kot dejavnost prednjači kemična industrija, kot podjetje pa Loške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke. Pri tem podjetju sploh zapažamo, da se nenehno krepi in razvija z zelo hitrim tempom, saj bo znašala vrednost proizvodnje v letošnjem letu že 3534 milijonov dinarjev, to je več kot polovico vrednosti proizvodnje vse ostale kovinske industrije. Celotna fizična proizvodnja industrije bo letos predstavljala vrednost 168.333 milijonov dinarjev ali za 10,2 % več kot lani (podjetja sama pa bo predvidevala vrednost 164.417 milijonov dinarjev). Razumljivo je, da je po vrednosti proizvodnje na prvem mestu Železarna Jesenice kot predstavnik črne metalurgije -(86.637 milijonov din), na drugem je tekstilna industrija (31.091 milijonov din), sledi pa jim elektroindustrija (11.342 milijonov din), kovinska, gumarska in druge industrijske dejavnosti. Popolnoma drugačno razporeditev pa dobimo, če primerjamo procentualno povečanje proizvodnje nasproti lanskemu letu. - Tu zavzema prvo mesto Iskra Kranj (60,8%), industrija gradbenega materiala (43 %), kemična industrija (35,1 %), kovinska industrija (34,3%), gumarska industrija (26,5%), industrija usnja in obutve (14,9%) in grafična industrija (12%), medtem ko bodo ostnle dejavnosti povečale svojo proizvodnjo za približno 5 do 6 %. Na zadnjqm mestu po tej primerjavi je elektrogospodarstvo - ki sploh ne predvideva povečanja vrednosti proizvodnje. — Skupna vrednost industrijske proizvodnje pa se bo v letošnjem letu povečala nasproti lanskemu za 10,2 odstotka. (Pri izračunih posameznih vrednosti proizvodnje so bile upoštevane cene iz leta 1959). -vk ŽELEZNIKI 14. IN 15.1.1961 Takšna kot pred leti In desetletji je še vedno kranjska tržnica. -O gradnji nove tržnice se govori že nekaj let, vendar je ostalo še vedno vse pri starem. Medtem pa so Kranjčane prehiteli že Jeseničani in Skofjeločani. V obeh mestih imajo sodobno urejene tržnice in še celo TržiČani imajo že nekaj let tržnico pod streho. V Kranju pa vse kaže, da se tega problema lotevajo skrajno malomarno. 2e več kot pred enim letom so sicer začeli z gradnjo nove tržnice, vendar so gradnjo kmalu prekinili, tako da je danes ostalo tudi tisto, kar je že bilo narejenega, bolj ali manj neuporabno, saj je marsikaj uničil že zob časa, kot pravimo Šolska reforma v praksi Prvi viso Gorenj Kranj, 10. januarja Po oddelkih tovarne Iskre v Kranju se zadnje čase vse več govori o možnosti fakultetnega študija v okviru samega podjetja. O tem so razpravljali že razni organi kolektiva In tudi upravni odbor podjetja. Kot je predvideno se bodo že v februarju začela redna predavanja posebnega odseka strojne In elektrotehničke fakultete. To je pomemben korak v približevanju šol k sami proizvodnji, kar je osnovni cilj šolske reforme. H3 Filatelisti In drugi obiskovalci velikih prireditev, ki bodo v Železnikih v nedeljo, 15. januarja, v okviru proslav »Po stezah partizanske Jelovice«, bodo imeli priložnost iznenaditi znance in obogatiti svoje zbirke s posebnim poštnim žigom Velike naloge a izafražnvalitega centra samega podjetja. Ta zavod, ki bo v kratkem ustanovljen, bo skrbel za usposabljanje delavcev, od kratkih popoldanskih predavanj za novosiprejete delavce do izobraževanja visoko - kvalificiranih tehnikov. V njihovem sklopu bo delovala Sola za kvalifikacijo delavcev, Izobraževalni center, Industrijska šola in Center za visokošolsko izobraževanje. Za slušatelje prvih letnikov strojne in elektrotehniške fakultete se je prijavilo veliko število kandidatov. Hkrati se organizatorji ne omejujejo zgolj na kolektiv Iskre, marveč so pripravljeni sprejemati slušatelje tudi iz drugih kolektivov. Imajo že tudi prijave iz Elektrarne Mosto in iz nekaterih drugih podjetij. Tako dobiva ta visoka šola širši okrajni pomen. Toda možnosti so trenutno omejene. — Ob sodelovanju s predstavniki ustreznih fakultet iz "Ljubljane so prišli do .zaključka, mo dva moška v rdečih jopicah, tri čeprav ne mislim, da ste tudi vitda noben °\J xm tsn,t\j /'i/Ji / t /li/Uj i ljudje in hladnokrvno mečejo kartel*0™2"™0* prakS° °b VSak° njega dobila tisti strokovni kader, J _ Jn ^kšna je razlika med našo mikal po stolu in opazoval ljudi. — po mizi. Priznamo, da ni nikjcrrnovnem*el\l na njihovih ^lovki je podjetju nujno potreben. Ze- je bilo od lanskega do le- naj se to delo nadaljuje, da bodo tako prav vse knjižnice dobro urejene. Edini so si bili tudi v tem, da podprejo dejavnost za ureditev slovenskega kataloga strokovnih knjig, saj bi obenem morali urediti vse strokovne knjižnice (na Gorenjskem jih je okoli 300 in so po večini neurejene) in izdelati tudi prepotrebne občinske in okrajne kataloge. Metka Sosič tošnjega leta na kulturno-pro-svetnem področju na Gorenjskem pravzaprav zelo malo narejeno. Prav sedaj, ob izdelavah petletnega načrta, pa je izredno pomembno, da so smernice za delo čim jasneje opredeljene. Veliko problemov nastaja tudi zaradi podru-žabljenja kulturnih domov, ker jih kulturno umetniška društva « pičlimi dotacijami ne morejo vzdrževati in so zato ti v zelo slabem stanju. Sklenili so, da bodo sklicali predsednike občinskih svetov in se z njimi pogovorili, kaj je bilo do sedaj narejeno na posameznih področjih, tako na primer v zvezi s filmsko vzgojo, knjižničarstvom itd., obenem pa razmislili tudi o možnosti za pridobitev prepotrebnega denarja^ Clanl sveta so bili seznanjeni s tem\ da je posebna knjižničarska lli tudi tega, ostale organizacije pa instruktorska skupina že preglo- so jim že obljubile finančno podala večje število knjižnic na | moč. Gorenjskem in so bili mnenja, da Rad bi magnetofon Predoslje - Na zadnji seji sekretariata mladinske organizacije Predoslje so govorili med drugim precej tudi o pravilnem kulturnem in družabnem Izživljanju svojih članov. Sklenili so, da bodo za mladino organizirali plesne vaje, nujno pa bi za to potrebovali magnetofon. Ker imajo žo vse druge naprave za predvajanje in prenos glasbe, razen magnetofona, so sklenili, da bodo v kratkem kupi- -an Občni zbor Zveze borcev Predoslje — V nedeljo popoldne je imela osnovna organizacija ZB Predoslje svoj redni letni občni zbor, ki se ga Je udeležilo tudi več predstavnikov političnega ln družbenega življenja tega kraja ter zastopnica občinskega odbora ZB Kranj Štefka Ažman. Prvikrat se Je dogodilo, da so se zbora udeležili prav vsi člani ZB. V izčrpnem poročilu Je predsed- no urediti stanovanja. Sklenili so, nik Maks Zupan med drugim na-glasil, da je bila organizacija v preteklem letu dokaj marljiva. Njeni člani so sodelovali pri proslavah krajevnega praznika, stoletnice šole, odkrili so spominsko ploščo, organizirali razstavo ln drugo. Razprava je bila zelo živahna, tako da Je dala precej bogatih smernic za delo v prihodnje. Med drugim so sklenili, da Je štirim članom ZB nujno potreb- Delo komisije za probleme vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOB Še več načrtnosti pri skrbi za izboljšanje življenjskih razmer Pri Svetu za socialno varstvo OLO Kranj je bila ustanovljena posebna komisija, ki rešuje probleme vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOB, pred katero so postavljeni najrazličnejši, že nerešeni problemi posameznikov ali skupin sodelavcev narodnoosvobodilne borbe. Dosedanje delo v komisiji je pokazalo, da se je ta komisija uspešno spoprijela s svojimi nalogami in že dosegla vidne uspehe. O tem so govorili tudi na zadnji seji 3veta 2a socialno varstvo pri OLO Kranj. Medtem ko je vprašanje osebnih vojaških vojnih invalidov, vojnih vdov in otrok padlih borcev z invalidsko zakonodajo več ali manj zadavoljivo rešeno, se je vprašanje borcev in drugih udeležencev narodnoosvobodilne borbe začelo smotrno reševati razmeroma pozno. Med prvimi, ki je z zakonitimi določbami posegla v to zadevo, je bila pokojninska zakonodaja. Tako imajo po 73. Členu Zakona o pokojninskem zavarovanju pravico do izjemne upokojitve tisti borci in udeleženci narodnoosvobodilne borbe, ki imajo vsaj deset let delovne dobe in obveščal« o Blbanju vsaj pet let dvojno štete dobe kot I pa tudi borcev ali njihovih bUž- udeležencl NOB. 80. člen istega zakona pa dopušča izjemno upokojitev ne glede na delovno dobo. Takšne, res izjemne primere, rešuje po predhodnem predlogu komisija, ki jo je imenoval Okrajni ljudski odbor in pa administrativna komisija pri Izvršnem svetu LRS. Eno izmed teh zakonitih zaščitnih sredstev je tudi poseben dodatek k plači za tiste udeležence NOB, katerih zaslužek ne dosega X. plačilnega razreda. Do konca septembra lanskega leta je bilo tako izplačanih 14 milijonov dinarjev: Čeprav ima dodatek k plači namen pomagati tistim, ki jim je udeležba v revoluciji zavrla njihov strokovni razvoj in da jih odvrne od prerane upokojitve, je vendarle to dejstvo važno opozorilo družbi, da naj po normalni poti pripomore borcem do dviga njihove Življenjske ravni, to je s strokovnim izpopolnjevanjem. Imamo pa še mnogo nerešenih primerov, tako na primer tistih partizanskih mater in družin, ki •o s partizani delile svoj košček kruha, jim dajale zatočišče, Jih sovražnika njih svojcev, ki si po osvoboditvi še niso opomogli. Vsaka še tako skrbna zakonodaja vseh primerov le ne more zajeti. Vse to in še več je po priporočilu Izvršnega sveta obravnaval tudi Okrajni ljudski odbor Kranj, ki je na svoji seji v začetku preteklega leta med drugim sklenil tudi to, da se tako na okrajnem kakor tudi na občinskih svetih za socialno varstvo, imenujejo posebne komisije za zadeve invalidov in borcev, ki naj proučujejo njihovo problematiko in dajejo svetu priporočila. Za reševanje kritičnih primerov, ki jih z zakonodajo ni moč rešiti, pa Je odobril tudi primeren znesek. Glede na to, da je okrajna komisija mogla začeti s svojim delom razmeroma pozno, se je lotila najprej najnujnejših primerov. Tako je 41 osebam dodelila stalne mesečne priznavalnine v povprečnem znesku 4700 dinarjev, 32 pa v enkratnem znesku v povprečni višini 10.400 dinarjev, pri čemer je upoštevala zasluge — pridobljene v revoluciji in socialno stanje. V kratkih 4 mesecih je bilo tako izplačanih 984.000 dinarjem priznavalnin in M J« tako da bodo še letos pričeli z gradnjo stanovanjskega bloka za prosvetne delavce in, da bodo letos tudi izvedli obširno proslavo ob Dnevu žena. Letos nameravajo razviti svoj lasten prapor in odkriti spominsko obeležje padlim tovarišem na Suhi, ob občinski cesti pri Bo-bovku pa spomenik padlima borcema Alojzu Snedicu-Boru ln Ivanu šenku. Ce bodo dobili sredstva za zunanjo ureditev doma in do- izboljšalo stanje tistih, ki jim invalidska aH pokojninska zakonodaja nista mogli priznati zadostnih sredstev za preživljanje. — V prenekaterih primerih je komisija posredovala tudt za redno ali izredno upokojitev, primeri pa, pri katerih Je večji poudarek na zaslugah v revoluciji kot na slabem socialnem stanju, pa se predlagajo v rešitev republiški komisiji, ki Je sedaj dodelila deset priznavalnin v povprečnem mesečnem znesku 6900 dinarjev. Skrb za stanovanjske in zdravstvene probleme invalidov in borcev, kakor tudi skrb za šolsko in politično vzgojo otrok padlih borcev pa sta imeli predvsem Zveza vojaških vojnih Invalidov in Zveza borcev In dosegli pri tem precejšnje uspehe. Slednja Je sodelovala tudi pri predlogih za dodelitev priznavalnin. Ugotovljeno Je, da so mnogo kritičnih socialnih, zdravstvenih, stanovanjskih in drugih problemov invalidov in borcev uspešno rešili tudi ljudski odbori. Vendar pa so to delo opravljali več aH manj nenačrtno in zato o tem še niso sposobni predložiti zanesljive bilance. Tega se tudi sami zavedajo, saj razen pri štirih občinah v našem okraju teh problemov fie niso obravnavali. Da bo tudi v tej smeri možno več storiti, je bilo nujno začeti s popisom vseh invalidov borcev in udeležencev NOB. Ko pa bo to delo pri kraju, bo šele moč pričeti s smotrnim reševanjem vseh nakazanih problemov. Justin Aiman končno notranjo ureditev, bodo odkrili spominsko ploščo padlim borcem tega kraja tudi na Prosvetnem domu. Poskrbeli bodo za izobraževanje svojih članov, od katerih jih že sedaj precej uspešno obiskuje osemletno šolo. Za zbiranje sredstev za spomenik revolucije v Kranju bodo ustanovili posebno komisijo. Ponovno je bil izvoljen stari odbor, ki ga bo tudi leto* vodil Maks Zuipan -aa SPOMENIKI ZA OBLETNICO VSTAJE Po vsej naši domovini bomo letos praznovali dvajseto obletnico vstaje Jugoslovanskih narodov. Okrajni odbor za proslavo 20-letnice vstaje je že izdelal okvirni program proslav te obletnice. Razen tega bodo v počastitev vstaje odkrili na Gorenjskem vrsto spomenikov. Tako bodo' na Poljanah nad Jesenicami 4. julija odkrili spomenik »-Vstaja«. Prav tako bodo v Radovljici odkrili spomenik ob občinskem prazniku, 22. julija. Odkritje spomenika revolucije v Kranju bo 1. avgusta letos. Na Dobravi pri Kropi pa bodo postavili spomenik Stanetu 2agarju in ostalim, ki so padli v boju za svobodo. V spomin na bitko na Poreznu na meji stare jugoslovansko-itali- janske meje, kjer Je v zadnji sovražni ofenzivi leta 1&45. padlo izredno veliko število borcev z Gorenjske in Primorske, bodo prav tako postavili impozanten spomenik. Tega bo pripravil Pokrajinski muzej oddelka narodnoosvobodilne borbe, s pomočjo okrajnega odbora zveze borcev Nova Gorica. Sedanji spomenik na tem mestu ne ustreza več namenu, ker Je bil postavljen v spomin le nekaterim borcem iz Primorske. V tej akciji za postavitev tega spomenika naj bi sodelovali planinci, taborniki in pripadniki Jugoslovanske ljudske armade — garnizonov z Gorenjske in Primorske. Ob odkritju »pomenlka naj bt prišlo do srečanja gorenjskih in primorskih planincev in tabornikov. Po vsej verjetnosti bo odkritje tega spomenika 22. Julija 1 letos. Tudi v Davči nad 2eleznlki Je padlo precejšnje število borcev. Dokumentacijo za to bo pripravil Pokrajinski muzej za Gorenjsko — oddelek NOB. Spominsko obeležje naj bi postavil občinski ljudski odbor Železniki, katerega odkritje bo predvidoma 22. julija. Razen tega bodo postavili še spominsko ploščo na MartinJ vrhu, kjer je bil ustanovljen pionirski odred Ratitovec. Za odkritje plošče bo poskrbel Okrajni komite mladine v Kranju, dne 25. maja, za Dan mladosti. V spomin na veliko borbo, 20. februarja 1942, ob krajevnem prazniku 2lrovnice, bodo postavili spomenik na Stolu. Za boljšo prvo pomoč Kranj - V petek bo v prostorih OLO Kranj razširjena seja okrajne komisije za prvo pomoč, na kateri bodo pregledali delo komisije, izdelali njen plan dela za letošnje leto, govorili pa bodo tudi o letošnjih predavanjih prve pomoči, o strokovnih navodilih in o drugem. Glavno poročilo bo podal predsednik komisije dr. Ivan Cof. Seje se bodo razen zastopnikov občinskih odborov Rdečega križa udeležili tudi nekateri zdravniki, medicinske sestre in bolničarke. Prva pomoč Je imela prva leta po vojni zelo veliko vlogo, kar je bilo zaradi posledic vojne tudi ra»-zumljivo. Kasneje je zanimanje zanjo popuščalo, sedaj pa se temu važnemu vprašanju posveča vedno več pozornosti, število prometnih nesreč raste, pogoste pa so tudi nesreče v podjetjih in ustanovah in vse to terja od naših zdravstvenih ustanov, da poskrbe, da bo tu- di prva zdravstvena pomoč čim-bolje organizirana. Neredko je prav od nje odvisna usoda ponesrečencev. Zato bo treba zdravstveno postaje, ki so danes že skoraj v vsaki vasi, okrepiti in izboljšati njihovo delo, prav tako pa tudi postaje v podjetjih, ob cestah in drugod. V počastitev 20 letnice vstaje Številne proslave V počastitev dvajsete obletnice tem času zbor planincev in tabor-' vstaje Jugoslovanskih narodov bodo letos na Gorenjskem številne proslave v okrajnem in v občinskem merilu. Tako računajo, da bodo organizatorji izvedli tri okrajne proslave, ln sicer v Poljanah nad Jesenicami, v Poljanah nad Skofjo Loko in v Dražgošah prihodnje leto. Okrajni odbor za proslavo dvajsete obletnice vstaje bo predlagal republiškemu odboru, da bi bila proslava v Poljanah nad Jesenicami republiška, in sicer 4. Julija. Ce rupubliGkl odbor ne bo osvojil tega predloga, bo prodava na Poljanah 83. Julija. Prav tako bo v nikov Gorenjske. Proslava v Poljanah nad Skofjo Loko bo v decembru letos. Za dvajseto obletnico slavnostne bitke v Dražgošah, bodo organizirali proslavo Januarja prihodnje leto. Proslavi v Po-ijanah nad Skofjo Loko in Draž-fOflfth naj bi bile po možnosti povezane, oziroma naj bi bilo decembrsko proslavljanje v daljšem obdobju z zaključno proslavo v Dražgošah. Datum dražgoške proslave ne bi smeli prestavljati glede na smučansko prireditev, ki je že registrirana v koledarju Smučarske zveze Slovenije. / II. JANUAR 1961 ZANIMIVOST STRAN Obljuba dela dolg in ker sem jaz mož na mestu, besede ne bom požrl. Ob Novem letu sem obljubil, da bom z uredništvom »Glasa« tudi letu 1961 sodeloval in danes se vam prvič oglašam, čeprav me je silvestrovanje (naj zvedo vsi, pri meni je trajalo več kot teden dni) precej zdelalo. A Začel bom s predzadnjim dnevom starega leta. Bil sem v Tržiču s kolegom. Zvečer ob 19.30 sva se precej^ lačna usedla v restavracijo »Pošta«. In ko sva natakarici ze vse povedala, kaj bi rada za pod zob, nama je odgovorila: »Saj ne vem, kako bi vama postregla. Veste, nimamo niti žemlje niti koščka kruha.« — Ta je pa lepa, sem si mislil. Zadnje trenutke pred prazniki celo brez kruha, čeprav imajo Trži-lani eno najmodernejših pekarn na Gorenjskem. Zanikrnost pa: taka! Kranjčani dobivajo kruh iz Tržiča, domačini pa si ga ne znajo zagotoviti Veriga katastrof, kakršno je 'človeštvo le redko doživelo, nam jje v letu 1960 dokazala, da ves 'tehniški napredek, ki nas je prl-1 peljal na prag poletov v vesolje, 'ne zadočča, da bi nudil človeku 'varnost na zemlji. V Maroku in 'Cilu je pri potresih izgubilo živ- OPTIMIZEM V ZDA Ameriška revija »Fortune« predvideva v svoji najnovejši številki nadaljnjo ekspanzijo ameriškega gospodarstva v letošnjem letu. Gospodarski strokovnjaki po mnenju lista računajo s tem, da se bo bruto proizvod v ZDA v prihodnjih desetih mesecih dvignil za približno osem odstotkov. 2e na spomlad pričakujejo zmanjšanje števila brezposelnih. Tega ugodnega razvoja ne bo mogla zavreti niti avtomobilska proizvodnja, ki so jo znižali za 14 odstotkov. »Fortune« pravi med drugim, da bodo problemi ameriške plačilne bilance prav tako izgubili na pomenu. Trenutno zelo visoki izvoz bo zaradi pričakovanega zmanjšanja konjukture v Evropi sicer vplival na obseg blagovne izmenjave, vendar bodo zopet nekateri drugi činitelji vplivali na izboljšanje ameriške plačilne bilance. Kateri so ti činitelji, list ne navaja. ljenje na tisoče ljudi, v zadnjih dnevih lanskega leta pa so v New 1'orku in Miinchenu padla na mesto tri letala in povečala skupno število smrtnih žrtev pri lanskih letalskih nesrečah na preko 820. Leto za letom Izgublja okoli 70 tisoč ljudi življenje pri katastrofah in nesrečah, toda leto 1960 je to število znatno prekoračilo. Po podatkih nekaterih statistikov Je bilo število smrtnih žrtev v lanskem letu dvakrat tolikšno. Agadlr, belo mesto ob Atlantiku, je bil v eni sami noči spremenjen v kup razvalin. Okoli 30 tisoč ljudi je bilo pokopanih pod porušenimi hišami — natančnega števila žrtev niso mogli ugotoviti. Južnoameriška pacifiška obala je napisala še eno poglavje v zgodovino naravnih katastrof. Siloviti potresi so pretresali velike dele Čila. - Po uradnih podatkih je zahteval potres 1600 smrtnih žrtev, toda Časnik! pišejo, da jih je bilo najmanj 25.000. Se ko je prihajala pomoč za žrtve teh dveh katastrof, je pretresla svet nova vest o katastrofi; mesto Lar v južni Perziji je opustošfl potres. Število smrtnih žrtev lanskih katastrof se je povečalo za nadaljnjih 700 mrtvih Tajfuni so divjali v mnogih deželah. Filipine so obiskali v lanskem letu osemkrat. Pri tem je A It Čiri pri Kranju pa so mi v ponedeljek povedali, da imajo čei dan preveč svetlo, ponoči pa preveč temno. Nekaj časa sem tamkajšnje domačine debelo gledal, pa so mi kmdlu pomagali iz zadrege in mi razvozlali uganko. Namreč čez dan jim svetijo tudi cestne svetilke, ponoči pa le zvezde, če je jasno. — Kakšen je bil moj nasvet, si lahko predstavljate. Preprosto sem jim povedal, naj si cestno razsvetljavo tako urede, da bo svetila lahko tudi čez noč, če že lahko čez dan. A Na račun kranjskega kinematografskega podjetja sem dobil v novem letu že kar dvoje pisem. V obeh je enaka vsebina, gre pa zaradi rezervacij vstopnic. Ves vesel človek lahko po telefonu rezervira vstopnico in mu ni treba izgubljati časa. Toda nerodno je, če petnajst minut pred pričet-hom predstave prodajalka vstopnic istemu človeku reče, da vstopnic sploh ni rezerviral, pa čeprav je morda na pogovor pri nezasedenem telefonu čakal dobre četrt ure. — Filma si v takšnih pogojih gledalec res ne more ogledati. Edino korist, ki jo ima zaradi tega, je, da mu ostane denar. — No, po najnovejših »paragrafih« pa bi bilo dobro, da bi se tako večkrat pripetilo. Za gostince bo moral tako vsak zagotoviti poseben fond, da bo lahko za postrežriino odštel 10 odstotkov oziroma za toliko procentov draže pil in jedel. In Ha svidenje do prihodnjič Važ BodiČar V prvi polovici'preteklega stoletja (1821. leta) so v Južni Franciji pri mestu Le Banx odkrili mnogo aluminijeve rude. Znameniti francoski mineralog Pierre Bertic je dal rudi ime »boxit« po mestu odkritja in napravil prvo kemično analizo. Nekaj let po odkritju francoskega boxlta, so tudi na Kranjskem, In to v Bohinju, odkrili tako rudo. Tuji ln domači geologi so jI dali ime »Vohajnit« po Bohinju, ki se je tiste čase Imenoval Wo-chein. Tako je tudi Bohinj kot Le Banx prišel po naključju v mineraloški leksikon. Lepi primerki bohinjskega vohajnlta se nahajajo v mineraloški zbirki Narodnega muzeja v Ljubljani. Izkoriščanje vohajnita za Industrijske svrhe se je pričelo razmeroma pozno. Sele , okrog leta 1909. je bila Izdana od Rudarskega glavarstva v Celovcu podellt-vena listina za izkoriščanje rude, pozneje (leto 1920) pa od Rudarskega glavarstva v Ljubljani. Nekateri ljudje v zgornji bohinjski dolini se še dobro spominjajo rudarjenja na brdu Rudni-ca. Tam se je pridobivala bogata rdečerjava aluminijeva ruda z 62 odstotki AL. O, in 4-12 odstotki SiOj. Iz 12 enojnih jamskih mer v skupni površini 54,13 ha so pod izredno težkimi pogoji domačini kopali rudo, ki se je razprostirala proti zapadu v obliki žil od 20 do 250 cm. Rudo so transportirali na Savico, pozneje pa po viseči žičnici v dolino v podnožju vasi Stu-dor, od tam pa v Bohinjsko Bistrico. Danes te rude ne izkoriščajo 'več, ker Jo je premalo, Ime vo- izgubilo življenje najmanj 384 ljudi, 251 pa jih še vedno pogrešajo. »Moramo računati z najmanj 10 tisoč mrtvimi«, je ugotovila pakistanska vlada po strahotnem neurju, ki Je prizadejalo vzhodne dežele. Številne druge nesreče in katastrofe se zahtevale nadaljnje žrtve. Železniška nesreča v CSR, novembra, Je zahtevala 132 smrtnih žrtev, požar na letalonosilki »Con-steUatlon« v New York» pa nadaljnjih 49. V Nemčiji so zabeležili hudo rudniško nesrečo v Zwiekauu, pri čemer je Izgubilo življenje 132 rudarjev. Žalostno bilanco lanskega leta zaključuje nesreča jugoslovanskega tankerja »Petar Zoranlć« v Bosporu, ki je zahtevala okoli 60 smrtnih žrtev. 4 Med mnogimi nesrečami, ki so se zgodile lani, je bila tudi nesreča angleškega potniškega letala na progi od Madrida do Barcelone. — Letalu se Je vžgal eden od motorjev In je tako strmoglavilo na zemljo. Od 63 potnikov se jih je rešilo samo šest, med njimi tudi neka Indijka (na sliki), ki kar ne more verjeti, kaj se Je zgodilo Ebilsi eksperimeDtilneoa rtaktma Zaradi Repre«Mdetie kemijske reakcije je y ameriškem poizkusnem centru ekspMral atomski reaktor 3. Januarja Je nenadoma eksplodiral v eksperimentalnem centru blizu Idaho-Fallsa, mesta s 34.000 prebivalci, atomski reaktor. Eksplozija je zahtevala tri človeške žrtve. Med prebivalstvom je nastalo razburjenje in oblasti so takoj povzele najrazličnejše varnostne ukrepe. Merilci radiacije v zraku še niso pokazali vznemirljivih rezultatov, vendar se prebivalstvo še ni pomirilo, hajnlt aH pa bohinit, kot so Jo tudi nekateri nazivali, pa je šlo v pozabo. Aleksander Rjazancev mi^m^mmšmm mmmmmmmmmm i 11 'iiH!iHwiwiwwiiiiimHtHi!ttiwiwt!!«" atomsko energijo ZDA izjavlja, da ni razlogov za paniko. Na vsakem delovnem mestu so možne nesreče in statistika nuklearne industrije jih je do sedaj zabeležila še malo. Nikjer bolj kot tu je poskrbljeno za maksimalno varnost. Pri nesreči v Idaho-Fallsu ne gre za atomsko eksplozijo, temveč za nepredvideno kemično reakcijo, ki je nastala zaradi vode, pare ali kake druge snovi pod visokim pri Komentarji, ki jih je izzvala ne-j tiskom. Do nesreče je prišlo pri sreča vsebujejo bolj ali manj hu- eksperimentalnih procesih, kjer ni de zaključke, vendar komisija za 1 mogoče računati na take varnost- Kdo je pomagal vojfmmu zločincu Eichnanu SS - Obersturmbannfuhrer in sekcijski šef vrhovnega urada nacistične varnostne službe Adolf Eichmann je po svoji aretaciji s strani izraelske obveščevalne in varnostne službe postal predmet pozornosti svetovne javnosti, zlasti evropske, v deželah, -ki so trpele pod nacistično okupacijo in bile deležne vseh grozot »tisočletnega nacističnega Reicha«. Kljub temu, da je bilo med okupacijo v naših krajih to ime javnosti neznano, je bil prav Eichmann človek, ki je ^e leta 1941 v prvih mesecih okupacije odločal o usodi tisočih in tisočih Slovencev, ki so bili junija 1941 na obveznih »zdravniških« pregledih določeni za razselitev in ki naj bi zajela na Štajerskem in Gorenjskem več kakor polovico vsega slovenskega prebivalstva. Doslej smo vedeli samo za dvoje dokumentiranih datumov o konferencah v Grazu (maj;' 1941) in na nemškem veleposlaništvu (junija 1941) v tedanj Pavelićevi Hrvatski v Zagrebu na katerih so razpravljali o germanizaciji Štajerske ln Gorenj ske in o iztrebljanju slovenskega naroda v teh pokrajinah. V minulem letu, ko je Eichmanno-vo ime znova prodrlo v svet, pa so v arhivu Muzeja NOB v Mariboru našli dvoje dokumentov, enega z Eichmannovim podpisom, v katerem je ta vojni zločinec dne 26. aprila 1941 ukazal vodji izselitvenega štaba pri komandantu varnostne policije in varnostne službe za Spodnjo Štajersko SS-Hauptsturmfiihrer-ju Hummitschu, naj za komandanta taborišča v Rajhenburgu pride »primeren član urada državne policije iz Graza«, in drugega, ki že govori o izseljevanju Slovencev Julija 1941. (Podatki in faksimile dokumentov »Bo- Sfe»-Ober«turmbanni iihrer ADOLF EICHMANN B rec«, 9, 1960, str. 370). Da Nem- || ci svojih zločinskih načrtov na g Gorenjskem in Štajerskem niso g megli izpeljati do kraja in med g vojno germanizirati ti dve slo- p venski pokrajini, se imamo zah- g valiti samo vstaji in narodno- §§ osvobodilnemu boju, o čemer | smo v Glasu že pred leti po- p drobneje pisali. (Nadaljevanje prihodnjič) S MIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIKIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIM^ ne ukrepe kot pri normalneri? obratovanju. V državi Idaho deluje na obsežnem vulkanskem ozemlju več velikih eksperimentalnih centrov komisije za atomsko energijo ZDA. V enem izmed njih so konstruirali prvi reaktor za proizvajanje električne energije. Tu so prebudili v življenje reaktor, ki poganja podmornico Nautilus. Tu preizkušajo prototip bodoče velike atomske ladje itd. Nemogoče je torej, da bi tu in tam ne prišlo do nesreče. Komisija za atomsko energijo je v zvezi z gornjo nesrečo izjavila, da v resnici ne obstoja nevarnost povečanja radioaktivnosti v zraku, česar so se ljudje najbolj zbali. CEZ MUNCHEN NE BODO SMELA LETATI LETALA V Miinchenu so pred nekaj dne-^ vi pričeli obnavljati 97 metrov visoki stolp cerkve Sv. Pavla. — Stolp je pred nedavnim poškodovalo letalo, ki se je zaletelo vanj in se zrušilo na eno najbolj prometnih munehenskih ulic. — Pri tem je zgubilo življenje čez 50 ljudi, delno so bili to potniki v letalu, delno pa meščani mesta Munchen, ki so se peljali v tramvaju, na katerega se je v bližini železniške postaje zrušilo omenjano letalo*. Milnchenskt župan ja po tej katastrofi izjavil, da v bodoče letala ne bodo smela več preletavati mestnega območja; V SIBIRIJI NOVA NAHAJALIŠČA ZLATA V porečju sibirske reke Kolima so našli sovjetski geologi velika nahajališča zlata. Strokovnjaki zatrjujejo, da gre pri tem za pravi »zlati kontinent«. NAJVEČJI MLADICI Najhitreje rastejo na svetu kitovi mladiči, saj so že po letu dni težki prav toliko kot njihova mati.' OREHI BREZ LUPINE Nekemu kmetu blizu Zadra rodi oreh sadeže, ki nimajo lupin. Oreh je star že čez štirideset let. AGATA CHR/S7IE 29 A. IjI III »»Zopet slišim besede Inšpektorja Jappa: »Polrot In njegovi domisleki! Prefantastični so zame, toda nekaj tiči za njimi«!« »Šalite se,« se je smehljal Polrot, »pa nič ne de. Včasih se stari še vedno smejejo, medtem ko je mlade pametnjakoviče že zdavnaj minil smeh.« Potem je vsem lahno pokimal in stopil na ulico. Večerjali so v nekem hotelu. Zdaj vem, da je ležala vsa uganka rešena kakor na dlani pred njim. Nalel Je zadnjo sled, ki ga je vodila k resnici. Takrat pa še nisem ničesar slutil. Precenjeval sem njegove običajno samozavest in sem menil, da morajo stvari, ki so se zdele meni zagonetne, tudi nJega zmesti. Najbolj sem si belil glavo z vprašanjem, kaj B«W Je počenjal Kent v Fernly Parku. Vedno znova t*mi"1 postavUal to vprašanje, ne da bi dobil zadovoljiv odgovor. Končno sem se odločil za tipajoč poizkus. Takoj sem dobil Poirotov odgovor: i2? pr!JateU. Jaz ne mislim, Jaz v e m.* »•Kes?« 9em vprašal neverno. *"\ re*n««no. Toda verjetno me boste malo razumeli če vam povem, da Je bil oni večer * F»r?m3U Zat°' ker *e P* rodu it Kenta.« Buljil sem vanj. »Tega pa res ne razumem,« sem dejal. »Ah,« je odgovoril Polrot sočutno, »nič ne de, toda jaz imam svoje domneve.« 17. Ko sem se naslednjega dne vračal z obiska bolnikov, me je pozdravil inšpektor Raglan Ustavil sem se ln Inšpektor je stopil na stopnico mojega avtomobila. »Dobro Jutro, doktor. Zdi se, da Je alibi v redu.« »Alibi Charlesa Kenta?« »Da, točajka v tisti gostilni se ga dobro spominja. Takoj je Izvlekla njegovo fotografijo Izmed pe- t!!L?rUflh' Toi!no ob trl **trt na deset J« BriSel ln krčma Je oddaljena dobro miljo od Fernly Parka, Dekle Je Izjavilo, da je Imel pri sebi mnogo denarja. Razen tega Jo je presenetilo, da Je Imel čevlje obešene preko ramen.« »Mar se možakar še vedno brani, da bi kaj povedal o namenu svojega obiska v Fernlyju?« »Trmast je kot mula. Danes sem se telefonično razgovarjal s Hayesom v Liverpoolu.« »Hercule Poirot trdi, da ve, zakaj Je bil Kent onega večera tam,« sem pripomnil. »Tako?« je rekel inšpektor živahno. »Da,« sem nadaljeval zlobno, »trdi, da Je mo-žakar prišel zato, ker Je po rodu Iz Kenta.« »NI čisto pri pravi,« je menil Raglan. »To opažam že dalj časa. Ubogi stari gospod, zato Je torej moral opustiti svoj poklic in se umakniti semkaj! Očitno je to dedno. Ima še nedaka, ki je tudi prismojen.« »Poirotov nečak?« sem vprašal začudeno. »Da, mar ni z vami nikoli govoril o tem? Menda je na videz zelo ubogljiv, toda v resnici Je v najvišji stopnji blazen, ubožec!« »Od koga imate to?« Na inšpektorjevem obrazu se je pojavil smehljaj. »Vaša sestra mi Je pripovedovala.« Karolina je v resnici čudovito bitje. Ne miruje prej, dokler ne izve vseh podrobnosti o družinskih skrivnostih svojih bližnjih. Na nesrečo je nisem mogel naučiti toliko olike, da M te skrivnosti obdržala zase. »Vstopite, inšpektor,« sem ga povabil in odprl vrata. »Peljiva se skupaj k najinemu belgijskemu prijatelju, in mu sporočiva zadnje novice,« »To lahko storiva. Končno mi je — čeprav ni popolnoma pri pravi - le dal koristen namig glede tistih prstnih odtisov. Sicer se mu malo meša, kar se tiče tistega Kenta, toda kdo ve - morda tiči le kaj uporabnega za vsem tem.« Poirot naju je sprejel z njemu lastno prijaznostjo. Poslušal Je najino poročilo In od časa do Časa prikimal. »Kaj pravite zdaj?« Je vprašal Inšpektor skoraj otožno. »Saj vendar ni mogoče, da bi kdo koga umoril In da bi ob istem času eno miljo stran sedel v krčmi.« »Ali ga bodo Izpustim« »Ne vem, kaj bi lahko drugega storili. Saj ga vendar ne moremo obdržati pod pretvezo, da je prišel z goljufijo do denarja.« »Ce bi bil na vašem mestu,« Je ugovarjal Poirot, »bi tega Kenta Še ne izpustil.« »Kaj menite s tem?« »Kar sem rekel. Jaz ga ne bi izpustil.« »Saj menda vendar ne mislite, da je imel svoje prste pri umoru?« »Mislim, da pri umoru res ni imel nič opraviti — toda tega zanesljivo Se ne vemo.« »Toda ali vam nisem pravkar pripovedoval...?« Poirot Je dvignil roko. »Seveda, seveda. Dobro sem slišal. Na srečo nisem niti gluh niti bedak. Toda glejte, vi gledate na V90 zadevo z napačnimi domnevami.« Inšpektor ga Je neverno pogledal. »Ne vem, kaj vas Je pripeljalo k temu mnenju. Poglejte: saj vendar vemo, da je bil ob tri četrt na deset Ackroyd še živel. To vendar priznavate, mar ne?« Polrot ga Je za trenutek smehljaje pogledal, potem pa Je zmajal z glavo: »Ničesar ne priznam, kar nI dokazano.« »Saj imamo vendar dovolj dokazov za to. Imamo izjave gospodične Flore.« »Da Je svojemu stricu želela lahko noč? Jaz -jaz ne verjamem vedno vsega, kar mi pripoveduje mlado dekle, ne, niti tedaj ne, če je brhko ln prikupno.« »Toda za vraga, gospod, saj jo Je videl Parker, ko Je stopila iz sobe ...« »Ne!« Poirotov glas je nenadoma zvenel zelo ostro. »Ravno tega nI videl. O tem sem se prepričal z malo komedijo, ki sem jo pred kratkim priredil. Saj se spominjate, ljubi doktor? Parker Jo Je videl pred vrati z roko na kljuki. Ni Je videl, da bi prišla Iz sobe.« »Toda - kje bi utegnila drugje biti?« »Morda zgoraj na vrhu stopnišča.« »Zgoraj?« »Moj domislek!« »To stopnišče vodi vendar samo k Aokrojdovi spalnici.« »Tako jtv« Inšpektor je še vedno buljil vanj. »Torej mislite, da je bila v spalnici svojega strica? In kaj potem, če je res bila! Zakaj bi nam skušala to prikriti?« »Prav to je vprašanje! Odvisno Je od tega, kaj Je tam počela, mar ne?« »Mislite — denar? Za vraga, saj vendar ne boste trdili, da je gospodična Flora vzela onih štirideset funtov?« »Ničesar ne trdim,« Je odgovoril Poirot. »Rad bi vas le nekaj opomnil: mati in hčerka nista Imeli lahkega življenja. Račun je prihajal za računom in imeli sta neprestano nevšečnosti. Roger Ackroyd je bil v denarnih zadevah velik čudak. Dekle si zaradi majhnega zneska morda ni znalo pomagati. Predstavljajte si sami, kaj se Je mogoče zgodilo. Vzela je denar in stopila po stopnicah navzdol. Na pol poti je zaslišala iz kuhinje žvenket kozarcev. Za trenutek ji je noga zastala, potem pa se je domislila — Parker bo vsak hip odšel v delovno sobo. Ce bodo izginitev denarja odkrili, se bo gotovo spomnil, da je prišla po stopnicah navzdol. Preostalo ji je ravno toliko časa, da je pohitela k vratom delovne sobe in položila roko na kljuko, da bi vzbudila vtis, kakor da je pravkar prišla iz sobe. Rekla je, kar Ji je najprej prišlo na um -ponovila Je Ackrovdovo prejšnje naročilo — in odšla v svojo sobo.« »Pozneje pa je vendar morala uvideti, kako neskončno važno bi bilo, da pove resnico. Vsa zadeva se vendar suče okoli tega.« »Potem,« je dejal Poirot suho, »je postal njen položaj nekoliko težak. Sporočili so ji samo, da so odkrili tatvino. Seveda je sklepala, da je odkrita njena tatvina. Zato je sklenila, da bo ostala pri svoji izjavi. Ko pa izve, da je stric mrtev, se Je poloti paničen strah. Dandanes mlada dekleta ne padejo brez resnega vzroka v nezavest. No, tako Je to. Flora mora ostati pri svoji zgodbi ali pa mora priznati vse. In mlado, ljubko dekle nerado prizna, da je tatica — posebno v prisotnosti tistega* čigar spoštovanje bi si rada ohranila.« Raglan je udaril s pestjo po mizi. »Tega ne verjamem,« Je vzkliknil. »To J« neverjetno. In vi - ste vedeli to vet čast« 1 LRW STR Alf GLAS 11. JANUAR 1991 oxo h z a k lado' 7 85. - Potem je spregovoril kapitan: »Pridite lepo vsi »6. - Brž ko je Silver izginil, se Je kapitan ozrl roparji brez orožja. Prisegam vam, da vas bom po nas in ko Je videl, da smo vsi razen Graya vkoval v verige, odpeljal v Anglijo in vas tam izročil sodišču. Ce tega nočete: moje Ime je kapitan Smelleit, razvil sem zastavo svoje države, a vas naj čimprej odnese hudič. Zaklada ne morete najti, ladje ne znate voditi,, tudi bojevati se ne znate. To so moje poslednje besede. Zdaj pa se poberl od zapustili svoja stražarska mesta, se je razsrdil in zarjul nad nami. Potem nas je razpostavil za borbo. Vsakemu je velel natočiti kozarec žganja, meni pa je ukazal, naj pojužinam kar pri lini. V koči smo nabili vse rezervne puške In s kapitanom sva prc- TELESNA KULTURA „Po stezah partizanske Jelovice* Bled, 10. januarja — Pripravljalnemu odboru za okrajno pionirsko smučarsko prvenstvo, ki bo v okviru »Po stezah partizanske Jelovice« v Ribnem v nedeljo, 15. januarja, prihajajo številne prijave mladih smučarjev iz vseh krajev Gorenjske. Skupno se je prijavilo že nad 100 udeležencev. Pričakujejo pa, da bo na tekmah v nedeljo dopoldne sodelovalo več kot 300 pionirjev in pionirk. Pionirska orgaaizacija na Bledu skupno z gospodinjskim birojem te dni pripravljaj« vse potrebno za sprejem In preskrbo plosirjev. Zagotovili so avtobmne prevoac med železniško postajo v Lescah in Ribnem, o zii skrio v Zadružnem domu v Ribnem urejujejo kuhinjo, kjer bodo mladim tekmovalcem lahko zagotovili zadosti toplega čaja, obilno kosilo, malico in drugo. Tehnična komisija je že pregledala in označila tekmovalno progo, ki bo onstran Save Bohinjke pod Taležem, kjer je bilo mnogo 1 pomembnih dogodkov v NOB. Pio-! nlrji bodo tekli na 2 km, pionirke pa na 1 km dolgi progi. Streljanje z zračno puško, ki je bilo prvotno vključeno v smučarski tek, bo ločeno in posebej ocenjeno. Tako no namreč želeli nekateri pionirji, ki nimajo priložnosti trenirati z zračnimi puškami. tod, lopov!« Silver se Je s težavo pobral in zagrozil: v^ela nalogo, da jih bova polnila. Tako smo stali in »Zažgal bom vašo bajto v'eni uri in smejali se boste trepetali od pričakovanja in razburjenja. Pretekla je na onem svetu.« Odkrevljal je in se komaj zavlekel ura. »Vrag jih nosi!« se je Jezik kapitan. »Takšen čez ograjo dolgčas je ko na morju, kadar je brezvetrje« Košarkarski klub na Jesenicah, ki je dosegel lani zavidljive uspehe, saj se je uvrstila ženska ekipa v zvezno ligo, moška pa na 3. mesto II. republiške lige, se je odločil, da bo še naprej vztrajno naš razg o u on Urna naj Hiki si Smo na pragu prvega šolskega polletja. Sedaj potekajo še zadnji dnevi, v katerih se dijaki in profesorji na naših šolah trudijo, da bi bil uspeh vsakega posameznika, kot razreda in šole, kar najboljši. V prvi redovalni konferenci so bili uspehi nekje zelo slabi, morda tudi iz objektivnih razlogov in tudi iz subjektivnih, drugje pa so se z uspehi prav lahko pohvalili. Morda ena najbolj kritičnih šol v našem okraju je bila kranjska Tehniška srednja tekstilna šola, kjer je bilo kar 940 negativnih ocen. Za pojasnilo v zvezi s tako slabim uspehom smo vprašali direktorja šole tovariša CRTOMIRJA ZOR-CA, ki nam je hkrati povedal tudi o polletnih uspehih na tej šoli. Takole nam je odgovoril: »Predvsem nismo popustili pri najmanjši malenkosti, ker bi se sicer dijaki uspavali. Druga težava, ki je vplivala na slab uspeh je tudi ta, da na našo šolo hodijo dijaki raznih narodnosti Iz vse Jugoslavije. To se predvsem pozna v prvih letnikih, ko se dijaki Iz drugih republik v začetku težko znajdejo. Stanje se je sedaj ob polletju občutno popravilo. Naj vam navedem samo primer dijaka, ki je imel ob prvi konferenci 5 nezadostnih ocen, medtem ko ob polletju ne bo Imel nobene. Prepričan sem, da je takih primerov precej na šoli.« »Kaj pa predavateljski kader, ali imate z njim kakšne težave?« »Težav Je precej, vendar jih še kar nekako sproti odstranjujemo. Največji problem imamo s honorarnimi predavatelji na šoli. To predvsem zaradi tega, ker ne živijo s šolo in nekateri hodijo poučevat zgolj zaradi denarja. — Da smo re?ili problem pomanjkanja učiteljskega kadra, smo zaposlili kot strokovnega učitelja kar neko našo absolventko. Na ta račun Je precej kritike, vendar drugače si ne moremo pomagati. Priliva učnega kadra ni. To verjetno zaradi premajhnih osebnih dohodkov. Vsak strokovnjak se raje zaposli v industriji.« »Ali nam lahko poveste še nekaj o delu šolskega odbora?« »Menim, da bo treba v prihodnje sestav šolskega odbora za našo šolo spremeniti. Sedaj je v njem precej članov, ki so bili v vsej mandatni dobi samo po enkrat na sejah, nekaterih pa sploh ni bilo nikoli. Največkrat se zgodi, da razpravljamo o pro-| blemih na šolskem odboru kar v krogu šolskih tovarišev. V odboru bi morali biti taki ljudje, ki bi sodelovali s šolo. Tu mislim predvsem na vodje izebra-Sevalnih centrov po tekstilnih tovarnah. Industrija naj bo tista, k! naj izoblikuje tekstilnega strokovnjaka naše šole. Omenim naj še to, da leto« šola slavi 30-Ietnico obstoja. M. Zivkovič BiiiiiiimiiBiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiMiiM KULTURNI RAZGLEDI NEOBISKANO GOSTOVANJE KRANJ, 10. januarja — Včeraj Je gostoval v Prešernovem gledališču priznan igralski par iz Zagreba Tito Strozzi. Gostje, ki so pred tem gostovali v Ljubljani z uprizoritvijo »Igra v dvoje«, so v Kranju gostovali pred prazno dvorano. Čeprav je bila uprizoritev nadvse kvalitetna in pomeni za kranjske gledališke obiskovalce redko doživetje, Je bila popoldanska predstava odpovedana zaradi slabega obiska, večerno pa si je ogledalo le okoli 50 ljudi. - Odnos Kranjčanov do pomembnejših kulturnih dogodkov moramo vsekakor obsojati. Se kakšen komentar k temu. bi bil res odveč! DRUGA PREMIERA Podbrezje — Preteklo soboto je imela dramska družina iz Pod-brezij že drugo premiero v letošnji sezoni. Medtem ko je bila prva otroška igrica »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, so v soboto uprizorili ljudsko igro Miklova Zala, ki jo je režiral kot gost Mirko Cegnar. Predstava je dobro uspela, zato so gledalci člane dramske družine nagradili z navdušenim aplavzom. MILLER NA CERKLJANSKEM ODRU CERKLJE - v nedeljo popol dne bo Imela tukajšnja dramska družina prvo premiero v letošnji sezoni. V režiji Joža Kovačlča bo uprizorila Millerjevo dramo »Vsi moji sinovi«. MILAN ZELEZNIK v KLUBU Kranj — V petek, 13. januarja, ob 19. uri bo v klubu proizvajalcev v Delavskem domu redni petkov kulturni večer. Na povabilo kranjskih kulturnih delavcev bo na večeru govoril Ljubljančan, Milan Zeleznik, in sicer o renesančnem rezbarstvu na Gorenjskem. Predavan i e bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Ker je izbira teme tudi tokrat nadvse zanimiva, je nričakovati, da bo klub spet poln. KNJIGE, VREDNE, DA JIH BEREMO Jesenice, 11. januarja — Jutri z\ " '-er bo v Delavskem domu spet večer jeseniške »Svobode« iz ciklusa »Tribuna naših dni«. Tokrat bo naslov večera »Knjige, vredne, da jih beremo«. Na prireditvi bo- do sodelovali predstavniki jeseniške, knjižnice, člani Cufarjevega gledališča in dijaki Glasbene šole. Večer bo vsekakor pomemben za vse ljubitelje knjig, zlasti pa še za mladino, ki med Jeseničani najraje sega po knjigah. Podoben večer iz ciklusa »Tribuna naših dni« pa bo tudi prihodnji teden. Prof. Mirko Kambič bo govoril o likovni umetnosti IX. in X. stoletja. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. U. »NAMIŠLJENI BOLNIK« NA JEZERSKEM Jezersko — Dramska skupina mladinske organizacije iz Predo-selj je v soboto zvečer gostovala na Jezerskem z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Igro je režirala učiteljica Danica Fran-celj. Gledalci, ki tokrat dvorane niso napolnili, so bili s predstavo zelo zadovoljni. Uspeha pa so bili veseli tudi igralci sami, saj so pokazali do prosvetnega dela precejšnje zanimanje in veselje. Isto delo so uprizorili tudi na domačem odru, sedaj se pa že pripravljajo na drugo, nekoliko težje rl-rrncjlro dolo. takih prireditev ne potrebujejo Zabnica 3. januarja 1961 so v Zadružnem domu gostovali člani Kulturno -umetniškega društva Svoboda Maribor—Pernica z zabavnim programom »99 veselih minut«. Udeležba je bila zelo dobra, saj je bilo pričakovati zares kvalitetno prireditev, posebno še, ker so plakati vabili z velikimi črkami, poJGr°ssglockner in druge. Vse izlete PLANINSKO DRUŠTVO V LETOŠNJEM LETU Kranj — V ponedeljek zvečer je bila redna seja propagandnega odseka Planinskega društva Kranj, na kateri so razpravljali o programu dela za letošnje leto. Sklenili so, da bodo sikupno z mladinskim in z drugimi odseki organizirali v letošnjem letu večje število izletov in to ločeno za šolsko mladino, dijake in za odrasle. Za odrasle predvidevajo tudi nekaj težjih vzponov kot na primer na Stol, vzgajal mlade košarkarje. Pred dnevi so ustanovili košarkarsko šolo za pionirje, ki je dobila prostore v novi telovadnici osemletke. Za ta šport, ki je na Jesenicah zelo priljubljen, bodo pričeli vzgajati najmlajše in si bodo tako najlaže zagotovili kvaliteten kader. Ze sedanji uspehi košarkarskega kluba z Jesenic, z uvrstitvijo ženske ekipe v zvezno ligo, ki naj bi bila organizirana tudi letos, kot z dvigom moške ekipe, ki je lani prvikrat tekmovala v II. republiški košarkarski ligi, so bili prav pohvalni. Z ustanovitvijo zimske košarkarske šole, ki jo obiskuje 70 pionirjev in pionirk pod vodstvom klubskih trenerjev, bo dosegel ta šport na Jesenicah še večjo širino. Obračun dela, ki ga bo podal košarkarski klub na občnem zboru, ki bo v prihodnjih dneh, bo več kot pozitiven. Klub takih uspehov v kvaliteti, kot v širini pri košarki še ni dosegel. Zasluge za tolike uspehe nosijo klubski trenerji z upravo na čelu, ki ji predseduje že nekaj let požrtvovalni športni delavec, Slavko Turna. U. jeseniške sole pred zimskimi Športnimi dnevi Ugodne snežne razmere so dale spodbudo jeseniškim šolam za organiziranje zimskih športnih dni. — V tem tednu bo imela večina jeseniških šol svoj športni dan. V okviru teh bodo organizirali šolske in medšolske tekme v tekih, veleslalomu, skokih in sankanju. Verjetno bodo organizirali -za gimnazijo, tehnično srednjo šolo in metalurško industrijsko šolo skupen šolski športni dan in se bo pomerilo nad 500 mladih zimskih športnikov. Sredin hokejski komentar' Odločno na pot Jugoslovanski hokejisti so pričeli s svojim prvenstvom. V soboto so v umetni led zarezali prve raze, prvič letos so z zakrivi j enimi palicami »za res« udarili po pucku. Ta gumijasta ploščica je najbolj ubogala Jeseničane, ki so z izdatno zmago pokazali, zagrebškemu novincu in jugoslovanski športni javnosti, da mora najvišji državni naslov tudi letos na Jesenice in da jim gre prav res »za res«. Vrli Jeseničani so za uvod vsaki dve minuti potresli mrežo nasprotnikov, se pravi, da smo bili v pičli uri priča 30 (z besedo: tridesetim!) zadetkom. Tekma je pokazala, da hrvaški zastopnik ni kos državnemu prvaku in se bo naprej bila tekma med predstavniki Srbije in Slovenije. - Lani je iz zvezne lige izpadla Sege-sta iz Siska, letos pa za naslov državnega prvaka tekmujejo Partizan, Beograd in Crvena Zvezda iz Beograda, Zagreb, Ljubljana in Jesenice. — Manj srečo kot Jeseničani, so imeli v prvem kolu Ljubljančani. V Beogradu so odigrali dve tekmi. V sotooto so podlegli Partizanu z 1:4 (0:1, 1:1, 0:2), v nedeljo pa jih je premagal še Beograd s 4:2 (0:1, 3:1, 1:0). Lestvica zvezne hokejske lige po odigranih tekmah: Jesenice T 1 0 0 30:0 Partizan 1 1 0 0 4:1 Beograd 1 1 0 0 4:2 Ljubljana 2 0 0 2 "3:8 Zagreb 10 0 1 0:30 Anekdota razpvos* drugi strani pa je tudi cena da-, jala zagotovilo, da bodo Zabničanl imeli priliko gledati res nekaj posebnega, saj so bile vstopnice kar po 120 dinarjev. »Toda bili smo zelo razočarani«, pravijo gledalci. Program je bil skrajno nekvaliteten in prav nič zabaven. Bilo je samo nekaj kolikor toliko' dobrih točk Pohorskega Tijeka, — ves ostali program je bil dobesedno pod vsako kritiko. Izvajalci biSčer o temi »Na strehi Evrope«, pre- |bodo vodili izkušeni planinski vo-,diči. Sklenili so, da bodo v Delavskem domu v Kranju vsako drugo sredo zvečer zanimiva predavanja iz domačega in tujega gorskega sveta. Predavali bodo naj-1 boljši slovenski planinski predavatelji. Vsa predavanja bodo v okviru Delavske univerze Kranj. Prvo predavanje bo že danes zve' Ob Dnevu republike je bil v Beogradu tradicionalni hokejski turnir. Prireditelji seveda niso po-, zabili na našega državnega prvaka In so zato poslali na Jesenice zastopnika, češ, naj se z upravo hokejskega kluba domeni za sodelovanje. Posredovalcu se je zdelo najbolje, da najprej pogleda na drsališče. Tu je našel jeseniškega igralca Turnška in ga takoj vprašal, če je v bližini kdo iz uprave kluba. »Ne, sam jest sm,« je bil Turnšek takoj »na razpolago«. — »Kva pa b' rad?« — Prišlec mu je razložil vso zadevo in bil je vesel, da se je obrnil rt prev^a, kajti T/umSek je pokazal zanimanje za nadaljnje razgovore. Povprašal je po pogojih, ki jih nudijo udeležencem turnirja, v?ndar je bil posredovalec iz Beograda mnenja, naj jih on pove v imenu kluba. Turnšek tudi potem ni preveč odlašal. »Prov,« je dejal in se globoko zamislil. »Ja, dat nam bote mogl prenočišče, pa kosiv, pa... pa fruštuk... pa... ja pa mau ja-buk!« No razgovori so bili kljub šali uspešni, saj vemo, da so na turnirju nastopili tudi jeseniški mladinci, le te??a, če so »za povrh« dobili jabolka, nismo izvedeli. J. 2. pač morali vedeti, da ljudje pri nas niso zadovoljni z vnako plažo in da si prav tako v mestu ali na primer v Mariboru želijo kvaii tetnih prireditev. Nastopajoči an sambel iz Pernice je gostoval po Gorenjski zgolj zaradi denarja, niso pa pokazali prav nobene po sebnosti. s takim ali podobnim ■n-orrrrirporn Wh n° Želimo V°* 4. številka Perspektiv, ki je izšla v teh dneh prinaša naslednje: Taras Kermauner - Svet krvnikov in žrtev I (ob poeziji Daneta Zajca), Ciril Zlobec - Deset pesmi, Martin Haideger - Doba podobe sveta, Vaško Popa - Ciril Zlobec - Vrni mi moje krpice, Lojze Kovačič - Deček in smrt II., Peter Božič - Izven IV, Rudi Šeligo — Objekt, predmet, vsebina, Janez Jerovšek — Osebnost ln družbeno upravljanje, Marjan Krambergar — Problemi kmetijstva v Prežihovih novelah. Poleg teh prinaša revija še številne krajše članke in popjede. % Sarajevski b^let je praznoval v teh dneh 10-letnico svojega obstoja. V teh desetih letih so dosegli številne uspehe, saj danes balet daje predstave del klasičnega in sodobnega, modernega baleta. Na svečani predstavi so izvajali Prokofjevo PepelkO v koreografiji Franje Horvata. & Delegacija sovjetskih književnikov v ZDA, se je vrnila po sko- daval pa bo tovariš Lubej iz Ljub ljane. Precej govora je bilo tudi o udeležbi kranjskih planincev na letošnjih prireditvah v počastitev dvajsetletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Sklenili so, da 'se bodo udeležili vseh več.Mh prireditev, zlasti na centralnih, kot na ^•primer na Poljanah nad Jesenicami, kjer bo zbor planincev, shel-■:cev, tabornikov, pripadnikov pred-'vojaške vzgoje in drugih, prav ta-<)ko pa tudi pohoda na Porozen in raj mesec dni dolgi turneji v Mo-#Tri£lav-skvo. Delegacijo je vodil Konstan-P Izdelati nameravajo večje šte-tin Simonov. Ob svojem bivanju?vilo velikih planinskih slik z naj-so imeli sovjetski umetniki šte-^lepšimi gorskimi motivi, ki jih bo-vilne stike z ameriškirai kulturni-^do nudili podjetjem in ustanovam mi delavoi. za okras njihovih prostorov. SPORT TUDI v 2ABNICI Sekcija za šport in telesno vzgojo pri osnovni organizaciji SZDL v Zabnlci je pretekli mesec organizirala občni zbor ljubiteljev športa, kjer so ustanovili novo športno društvo Zabnica. Izvolili so sedemčlanski odbor In položili temelje za telesno vzgojno dejavnost tudi v Žabnicl, kjer je mladina že vsa leta po vojni stremela po tem, po drugi strani pa po športnem objektu — Igrišču, ki ga sedaj ni niti za šoloobvezno mladino, k?j šele za doraščajočo. SZDL z vsemi množičnimi organizacijami in društvi ter krajevnim odborom Zabnica je storila tudi v tem pogledu prve korake tako, da je bila od občinske komisije odobrena lokacija. Na podlagi vsega je krajevni odbor Zabnica v družbenem načrtu za letos p-edvidel denarna sredstva za odkup tega zemljišča. Mla&tta v Zabnlci pa je sklenila, da b» poskrbela za ureditev športnega igrišča in to z udarniškim delom. Poglavitno je sedaj samo to, da bi dobili finančna sredstva, kajti mladina že težko pričakuje, da bi začela z delom že pred pomladjo. I V nedeljo je bila nemško-avslrijska skakalna turneja zaključena a prireditvijo v Bischofschnfennu. V zadivi rundi je zmagal Reckna-gel, ki je najboljši tudi v končni razvrstitvi. - Naši tokrat niso posegli v borbo za boljša mesta, najboljši pa je b:i Marjan Pečar (na sliki), ki je po končani turneji pristal na 30. mestu Pm rezultati - slali Minulo soboto popoldne je bilo na štiristeznem kegljišču v Kranju prvo izbirno tekmovanje najboljših kegljačev Triglava za sestavo ekipe, ki se bo že v kratkem spet spoprijela v ligi za borbo najboljšega v Sloveniji.-.'Prva preizkušnja pa Kranjčanom ne obeta nič dobrega. Med dvanajstimi tekmovalci je zadovoljil le Martelanc z 859 podrtimi keglji na 200 lučajev mešano, medtem ko so med ostalimi samo še štirje podrli čez 800 kegljev, in sicer: Debeljak 816, Bregar 812, Marjan Brezar in Kor-deš po 805. Prijetno presenečenje je rezultat Brezarja, ki je uspel že v prvem poskusu in vse kaže, da bo lahko z uspehom zastopal tudi barve Triglava. — Omenimo naj še slab start dolgoletnega državnega reprezentanta Rajka Starca, ki se je moral tokrat zadovoljiti z desetim mestom in le s 755 podrtimi keglji. n. n. I O uspehih košarknrakega kluba Triglav v Kranju smo že precej pisali. Znano je, da so se košarkarji iz Kranja letos uvrstili na odlično drugo mesto v republiški ligi, kar je doslej največji uspeh. O teh in še drugih uspehih in problemih v klubu bodo govorili tudi na redni letni skupščini v petek, 13. januarja ob 18.20 uri, v stranski dvorani Delavskega doma v Kranju. 0670