Leto 1899,
5
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos III. — Izdan in razposlan dne 10. januarja 1899.
Ysebina: Št. 5. Zakon o uravnavi Donave v nad vojvodini Avstriji pod Anižo.
5.
Zakon z dne 4. januvarja 1899 1.
o uravnavi Conave v nadvojvodini Avstriji pod Anižo.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§■ 1.
Izvršitev uravnave Donave na Nižeavstrijskem od ustja reke Isper v Donavo do deželne meje pri Devinu, zaukazane z zakoni z dne 8. februarja 1869. 1. (drž. zak. št. 20), z dne 29. julija 1877.1. (drž. zak. št. 70) in z dne 6. junija 1882. 1. (drž. zak. št. 68), in dopolnitev te uravnave je izvesti do 31. decembra 1911. 1. po stavbnem načrtu, katerega je postavila komisija za uravnavo Donave in ki je celokupna sestavina tega zakona.
§. 2.
Stroški te uravnave, vštevši stroške za vzdrževanje Donavskega kanala in za vzdrževanje vseh ostalih uravnalnih zgradeb do 31. decembra 1911.1., se proračunjajo z 20,700.000 gl., v kolikor še niso pokriti s sredstvi, ki še prihajajo na podstavi zakona z dne 6. junija 1882. 1. (drž. zak. št. 68), oziroma z dne 6. junija 1882. 1. (drž. zak. št. 52).
V kolikor bi se pokazali v izvrševanju posameznih, v načrt vzprejetih del nasproti zneskom, postavljenim za nje, prihranki, se lahko porabijo
v pokritje morebitnih presežkov pri drugih, v načrt vzprejetih delih.
§- 3.
V nabavo nepokrite potrebščine za 20,700.000 gl. je vzprejeti zajem, obresten največ s 4 odstotki in povraten najdalje v 50 letih.
Komisiji za uravnavo Donave se daje oblast, da vzame zajem ali sama, ali da naroči njega vzprejem kakemu kreditnemu zavodu, odkazavši temu obre-stovalne in razdolžne letnine.
§- 4.
Državni zaklad se počenši s 1. dnem januarja 1902. 1. udeleži stroškov za obrestovanje in raz-dolžbo tega zajma s 66 a/3 odstotkov z uvetom,
1.	da prevzame dežela NižeaVstrijska 25 odstotkov in občina Dunajska 8 </3 odstotkov teh obre-stovalnih in razdolžnih stroškov, in
2.	da se od doseženih čistih donosov obstoječega zaklada za uravnavo Donave, katerega je pustiti v upravi komisije za uravnavo Donave na Dunaju, in morebitnega prirastka k temu zakladu (§§. 6 in 7) počenši s 1. dnem januarja 1902. 1. vsako leto plača ena tretjina državnemu zakladu.
Komisija za uravnavo Donave se pooblašča oddati v §. 3 omenjeni zajem povsem ali deloma pred letom 1902. Za morebitne, dô 1. januarja 1902. 1. nabrane pasivne obresti naj skrbi komisija
(blovouiach.)
3
za uravnavo Donave sama. Prispevke države za obre-stovanje in razdolžbo zajma je prvikrat postaviti v državni proračun za leto 1902.
§■ 5.
V	§. 1 omenjena dela naj izvede komisija za uravnavo Donave na Dunaju kakor državno stavbo.
V	tem izvrševanju se daje deželi Nižeavstrijski in občini Dunajski enak vpliv kakor državni upravi.
Ako bi se predlagala prenaredba načrta, postavljenega za izvršitev in dopolnitev uravnave Donave, se smejo take izpremembe izvršiti samo s pritrditvijo vseh treh deležnikov (državne uprave, dežele Nižeavstrijske in občine Dunajske).
Izprememba tega načrta, ki bi bila odvisna od vzvišanja vsega potroška, potrebuje odobrila državnega in deželnega zakonodajstva in Dunajskega občinskega sveta.
§■ 6.
Zemljišča, katera je pridobiti, da se izvršč v tem zakonu oznamenjena dela, in ž njimi dobljena zemljišča, oziroma njih donosi, naj bodo prirastek k obstoječemu zakladu za uravnavo Donave, do katerega pristoja lastninska pravica državi, deželi Nižeavstrijski in občini Dunajski po eno tretjino.
§• 7.
Komisija za uravnavo Donave se pooblašča, v namen, da izpolni njej izročene naloge, zlasti da se bolje razvije promet za prekladanje ladij, na krajih, ki se ji zdé primerni, zlasti v občinskem okolišu državnega glavnega in stolnega mesta Dunaja, pridobiti zemljišča in pa pristane in prekladišča, ki jih je ona naredila, primerno opremiti in urediti. Potrebna sredstva za pridobitve zemljišč v zadnje omenjene namene se ne smejo jemati iz zajmovih novcev, določenih zgolj v stavbne namene, temveč komisija za uravnavo Donave naj si ta sredstva pridobi s pomočjo svojega, že obstoječega zemljiškega posestva kolikor moči gospodarski.
Na ta način pridobljena zemljišča morajo tudi biti prirastek k obstoječemu zakladu za uravnavo Donave; v njega upravi po komisiji za uravnavo Donave pristoja deželi Nižeavstrijski in občini Dunajski enak vpliv kakor državni upravi.
Stroške za opremo in uredbo pristanov in pre-kladišč, narejenih od komisije za uravnavo Donave, je poravnati iz lastnih dohodkov zaklada za uravnavo Donave.
§. 9.
Dohodki javnih pristanišč, ki jih je narediti v Kuchelau in Freudenau, potem eventuvalnih drugih javnih pristanišč in prekladišč, katera zgradi komisija za uravnavo Donave na podstavi tega zakona v občinskem okolišu državnega glavnega in stolnega mesta Dunaja, naj dohajajo zakladu za uravnavo Donave, dokler zajem, ki ga je vzprejeti za izvršitev in dopolnitev uravnave Donave na Nižeavstrijskem, ni povsem poplačan.
Zaklad za uravnavo Donave pa je dolžen, upravljati te naprave v oznamenjenem času, jih vzdrževati v dobrem, za obrat sposobnem stanju in plačati primanjkljaj, ki bi se morda pokazal pri obratovanju. Za slučaj, da bi zaklad za uravnavo Donave sklenil pogodbe, kojih predmet je poraba pristanišč in prekladišč po tretjih osebah, družbah itd., se veljava takih pogodeb ne sme raztezati čez čas, v katerem se povsem poplača po §. 3 vzprijeti zajem.
§. 10.
S časom, ko se povsem poplača zajem, preidejo v Kuchelau in Freudenau na podstavi tega zakona zgrajena javna pristanišča, in pa od komisije za uravnavo Donave v občinskem okolišu državnega glavnega in stolnega mesta Dunaja na podstavi tega zakona morda nadalje zgrajena pristanišča in prekladišča, ne kraté solastninske pravice občine Dunajske do drugega zakladnega premoženja (§. 6) brezplačno v edino lastnino in s tem tudi v upravo in vzdržbo državnega glavnega in stolnega mesta Dunaja.
Odstop obsega vodne plošče pristanišč in na suhem proge zemlje, potrebne za prislansko in prehladno obratovanje, in pa od komisije za uravnavo Donave narejeno in plačano uredbo iu opremo teh naprav.
§• Il-
Ako bi se med lemi tremi kurijami gledé tega odstopa, zlasti gledé njegovega obsega pokazala
različna mnenja, ima tista kurija, ki misli, da je s sklepom večine komisije za uravnavo Donave pri-kračena, pravico, ugovarjati zoper izvršitev dotičnega sklepa in najdalje v osmih dneh zahtevati, da se skliče razsodišče.
Razsodišče sestoji iz treh udov, in imenuje na eni strani kurija, ki je zahtevala razsodišče, in pa na drugi strani obe drugi kuriji skupaj po enega uda, tretjega uda pa voli polni zbor svetovalstva Najviše sodnije iz svoje srede.
Tako sestavljeno razsodišče razsoja, izključivši vsako nadaljno pravno pot, ali naj se pobijani sklep izvrši, ob enem pa tudi o vseh morebitnih sporih gledé svoje pristojnosti v prvi in zadnji stopinji.
§■ 12.
Javni značaj poprej omenjenih naprav (§. 10) in njih pristopnost za vsakogar, ki jih hoče porabljati po pogojih predpisanih za to, ostane tudi v moči, ko preidejo v lastnino občine Dunajske. Prav tako ostanejo tudi po tem času podvržene varnostni in plovstveni policijski visokosti in nadzorstvu državne uprave.
§. 13.
V stavbnem načrtu v razpredelku , gradnja nasipov“ lit. I za druge gradnje nasipov, oziroma za podpiranje takih zgradeb omenjeni znesek za 1,000.000 gl. avstr. vred. se sme porabljati le potem, ko so se preskusili projekti, ki ^e izdelajo z i take gradnje in katere je od slučaja do slučaja predložiti komisiji za uravnavo Donave, in ko so njim pritrdile vse tri kurije.
§• H.
Počenši s 1. dnem januaiji 1912. 1. naj državni zaklad sam plačuje stroške z.i vzdržbo urav-nalnih del reke (obrežnih utrdeb, odvajalnih naprav, zapornih zgradeb, traverz za nakladanje i. e.) povsem ali delo na izvedenih na podstavi zakona o uravnavi Donave, v kosu o 1 izliva reke Isper v Dunavo do deželne meje pri Devinu, potem vavstvenih stavb in zgradeb nasipov v kosu od Nu-sdorf-a do Fischa-mend-a, in od tega dne se torej dežela Nižeavstrij-ska in občina Dunajska ne moreta pritegovati k ni-kakim daljnim prispevkom za vzdržbo teh zgoraj oznamenjenih uravnalnih del.
Ako bi se ta dela izvršila pred 1. dnem januarja 1812. 1., prešla bi vzdržba imenovanih zgradeb na državni zaklad že z dnem, katerega se izvršč.
§. 15.
Posebni zakon določi komu in kako se naloži počenši s 1. dnem januarja 1912. 1. dolžnost vzdrževanja varstvenih staveb in zgradeb nasipov, narejenih od rese Isper do Nussdorf-a in od Fischa-mend-a do Devina, vendar se občina Dunajska ne sme na nikak način pritegniti za vzdrževanje teh zgradeb.
Vzdrževanje javnih pristani :č in prekladišč, omenjenih v §. 10, ki preide o svoječasno na občino Dunajsko, od 1. januarja 1912. 1. do časa, ko se popolnoma poplača zajem, prevzame po določilih §. 9 zaklad za uravnavo Donave.
§• 16.
Za uravnavo Donave, ki je predmet tega zakona, se dovoljuje, zlasti tudi gledé pridobitev zemljišč, omenjenih v §. 7, odstavku 1, pravica razlastitve, pri čemer naj zmn lu primerno veljajo določila zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30) gledé razlastitve v namen zgradbe in obrata železnic.
§- 17.
Za uravnavo Donave, ki je predmet tega zakona, ne velja določilo §. 1 v zakonu z dne 19. februarja 1873. 1. (drž. zak. št. 32).
§- 18.
V §. 3 oznamenjeni zajem in nanj se nanašajoči začasni listi, zadolžnice, njih kuponi in druge listine so oproščeni od plačevanja kolkov in pristojbin brez razlike, ali je zajem vzprejela komisija za uravnavo Donave sama ali po §. 3, odstavku 2 kak kreditni zavod.
Polkovna in pristojbinska prostost se tudi dovoljuje za vloge, uradne posle, pogodbe, ki so potrebne v izvršitev in dopolnitev uravnave Donave na Nižeavstrijskem od vliva reke Isper v Donavo do deželne jmeje pri Devinu, zaukazane z zakoni z dne 8. februarja 1869. (drž. zak. št. 20), z dne 29. julija 1877. 1. (drž. zak. št. 70) in z dne 6. junija 1882. 1. (drž. zak. št. 68), potem v napravo pristanišč in prekladišč, in pa za druge listine v nabavo potrebnih denarnih sredstev (§. 3) končno za pravne po le in listine gledé morda potrebnih odkupov zemljišč.
Pri pravnih poslih druge vrste, ki se sklepajo med komisijo za uravnavo Donave in zasebniki, je ravnati po določilih §. 20 in 69 pristojbinskega zakona po meri, da pristoji tej komisiji osebna pristoj-binska prostost po tarifini postavki 75 a pristojbinskega zakona.
§- 19.
V §. 18 oznamenjenj zadolžnice se, ako jih izda komisija za uravnavo Donave sama, lahko porabljajo v plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorovanjem stoječih zavodov, poštnega hranilničnega urada, potem pupilamih, fidej-komisnih in depozitnih novcev in po borzni ceni, toda ne čez imensko vrednost, za služabne in opravilne varščine.
Z ukazom, razglašenim v državnem zakoniku, ministrstev, katerim je naročeno izvršiti ta zakon, se
lahko dovolijo ugodnosti prvega odstavka tudi zadolžnicam, katere izda po §. 3, odstavku 2 kak kreditni zavod.
§. 20.
Da izvršč ta zakon, ki stop v moč z dnem, katerega se razglasi, se naroča Mojim ministrom za notranje stvari, finance, trgovino in pravosodje.
Na Dunaju, dne 4. januarja 1899.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r.	Ruber s. r.
Kaizl s. r.	Di Pauli s. r.
Načrt
za izvršitev in dopolnitev uravnave Donave
v času do 31. dne decembra 1911. 1,
Stavbni predmet.
Proračunjena vsota
Stavbe na reki v izvršitev in dopolnitev projekta od leta 1881 .......................... 5,320.579	gl.	82	kr.
Stavbe nasipov v izvršitev in dopolnitev projekta od leta 1881.:
a)	nasip za zimski pristan pri Rührsdorfu, eventuvalno pri Kremsu..................... 190.000	„	—	„
b)	varstveni nasip pri Paltu nasproti Kremsu........................................... 17.000	„	—	„
c)	„	», St. Johann-Trubensee.............................................. 360.000 „ — „
d)	obnova nasipa sevemozapadne železnice z napravami vred na potoku Rohrbach in napravo mosta žez „Donaugraben“ .......................................................... 30.000	„	—	„
e)	okrepljenje nasipa na desni strani „Donaugrabna“.................................... 10.000	„	—	„
f)	povišanje in okrepljenje nasipa zoper povodnji na desni strani pod Dunajem od rešil-
nega holma pri konjedernici ob Dunajskem kanalu Donave do vliva vode „Zieglerwasser“ v Donavo pri Mannswörth-u................................................... 296.000	„	—	„
y) izvršitev stavbe nasipa pri Fischamend-u............................................ 163.500	„	—	„
h)	naprava razmakalnega jarka od Ortha do Witzelsdorfa................................. 92.000	„	—	„
i)	izvršitev stavbe varstvenega nasipa na Moravskem polju........................... 4,689.965	„	70	„
k)	varstvene stavbe in stavbe nasipov v kosu Stockerau -Hubertusdamm pri Dunaju .	400.000	„	—	„
l)	za druge stavbe nasipov ob glavni reki, in pa za zajezalne nasipe na izlivajočih se stranskih potokih, oziroma za podpiranje v napravo ali vzdrževanje takih varstvenih
staveb in staveb nasipov, ki so jih zgradile ali jih še zgradé občine, skladi i. e. . . .	1,000.000 „ — „
Zimski pristan v Freudenau-i (2,000.000 gl.) in naprave za predpristan v Kuehelau-i
(1,000.000 gl.)................................................................. 3,000.000 „ - „
Odkop takoimenovanega „Äugel“-a v Devinski soteski in uravnava Donavskega prekopa
pri Dunaju na nizko vodo.......................................................... 1,000.000	„	—	„
Odkup zemljišč in odškodnine............................................................. 1,500.000	„	—	„
Vzdrževanje vštevši Dunajski Donavski kanal, odstranitev elementarnih škod in uprava do
konca 1911.1.	..... •....................................................... 8,048.900	„	—	„
Prihrana............................................................................. 1,040.000	„	—	„
Vsi stroški za uravnavo Donave do 31. decembra	1911.1.............................. 27,157.945	gl.	52	kr.
Od tega se odbijejo dotacijski ostanki po	zakonu	z	dne	6. junija 1882. 1. (drž. zak.	št.	68)	.	6,462.000 „	—	„
Torej ostane nepokrita potrebščina za............................................... 20,695.945	gl.	52	kr.
ali okroglo za	. 20,700.000 gl.	— kr.
(Sloveuisoh.
4
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumnnskem jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samo, če se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858.	. . 25 gl. ! desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.	. . 16 gl.
,	, , 1859.	„	„ „ 1868.	. . 12 , I	,	, , 1879.	„	„ , 1888	. . 20 ,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo .... 60 gl.
V izdajah drngih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.	. . 20 gl
desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849.		za		• 2 gl.		10 kr.		Letnik 1866.		za . . . 2 gl. 20		kr.	Letnik 1883.		za . .	. 2	gl. 50 kr.	
	1850.			. 5		25			1867.	, • ■ - 2	JI	a		1884	ji •	•	. 2	Ji	50 ,
	1851.			. 1		30			1868.	2	Ji	h		1885.		. 1		so ,
	1852.			•2		60		TJ	1869.	» • • .3	„ 		Ji	T	1886.	ji	. 2		30 ,
	1853.			. 3		15			1870.	.... 1	. 40	Ji		1887.		. 2		50 .
	1854.			. 4		20			1871.	. • • -2	Ji	Ji		1888.	ji	•	. 4		20 „
	1855.			. 2		35	n		1872.	.	• -3	, 20	Ji		1889.		. 3		
	1856.			. 2		45		Ji	1873.	, . . .3	, 30			1890.		. 2		70 ,
	1857.			. 2		85		„	1874.	O	» 30	Ji	JI	1891	n	. 3		Ji
	1858.			. 2		40			1875.	, . ... à	n	Ji		1892.		. 5		
	1859.			. 2		—	ji	*	1876.	.... 1	, 50	JI	JI	1893.	ji	•	•	. 3	n	
	1860.			. 1		70			1877.	.... 1	„ 		„	JI	1894.		. 3		
	1861.			. 1		50		T	1878.	, . . .2	» 30	JI	JI	1895.		. 3	n	50 „
	1862.			. 1		40		JI	1879.	» • • -2	. 30			1896.		. 3		50 „
	1863.			. 1		40			1880.	, • • -2	, 20			1897.		. 7		50 ,
	1864.			. 1		40			1881.	, ... 2	„ 20							
JI	1865.	*		2		—	j»	»	1882.	, . . .3	Ji	J»						
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889.1. vštevši do 1898. 1. in pa za letnik 1898 se naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje V štirih tčdnili naravnost pri c. k. dvorni indržavni tiskarnici na Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (Vi pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. 1., in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) iz založbe c. k. dvorne in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.