plačana v Leto LXVn., št. 285 Ljubljana, torek 18. decembra 1934 Cena Din SLOVENSKI lanaja rama dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike — inserat) do 80 petit vrat » Din 2.-. do 100 vrst * Din 2.A0. od 100 do 300 vrst 4 Din S.-. večji inserati petit vrata Dtn Popust pc dogovoru, ineeratn) da rek posebej —' >Slovenski Narod« relia meaećno v Jugoslaviji DId 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO Oi UPRA VN1STVO LJUBLJANA, ILnafljeva ulica ftt. S Telefon: 8122. 3123. 3124, 3125 in 3128 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L _ NOVO MESTO. LJubljana** telefon ftt. 26. — CELJE, cel jako uredništvo: Stroesmaverjeva ulica i, teletu; ftt. 6a podružnica uprave: K ocen ova ulic« 2, telefon ftt. 190. — JESENICE, Ob kolodv< Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani ftt. 10.351. POGAJANJA MED RIMOM IN PARIZOM Pojasnilo francoskega zunanjega ministrstva — Dokler Italija nc spremeni svoje politike v Srednji Evropi, o zbližan j u s FumusIJ© ne more biti govora Pariz, 18. decembra, r. Nekateri francoski, pa tudi inozemski listi so poročali, da je med Francijo in Italijo zlasti v kolonijalnih vprašanjih že prišlo do načelnega sporazuma in da je zato že pripravljen teren za skorajšnji pose t francoskega zunanjega ministra Lavala v Rimu. Sinoči pa je bilo novinarjem na pristojnem mestu sporočeno, da so vse te vesti preuranjene. Zaenkrat je mogoče samo ugotoviti, da obstoja tako na francoski, kakor na italijanski strani želja in težnja po medsebojnem zbliža-nju in sporazumu, da se vrše diplomatski razgovori o vseh aktualnih vprašanjih, da pa doslej ni Še v nobenem vprašanju prišlo do konkretnega sporazuma. V ostalem pa merodajni krogi naglašajo, da afriška vprašanja ne tvorijo jedra francosko-italijanskih odnosajev in da so postranskega pomena. Razume se, da more tudi rešitev teh vprašanj povoljno vplivati na francosko-i talijansko zbližanje na drugih področjih, zlasti v Srednji Evropi. Po mnenju vodilnih krogov franco-sk«c^i zri-a" :^*^a minJs+ra .i*» na'pravilne jše označil ves problem franeosko-italijanskih odnošajev češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je v svojem nedavnem predavan m v Pragi izjavil, da bo morala Italija revidirati svojo politiko v Srednji Evropi in na Balkanu. Zavezniki Francije na tem področju predstavljajo ogromno, gotovo tri četrti nsk o večino in to bo morala upoštevati tudi Italija. Politika Francije je v polnem soglasju s politiko njenih zaveznikov na tem področju. Ta politika sloni na spoštovanju mednarodnih pogodb in nedotakljivosti ozemelj in politične neodvisnosti posameznih držav. Francija je najodločnejši protivnik vsake revizije mirovnih pogodb in zagovornica in podpornica jugoslovanskega, češkoslovaškega in romunskega narodnega in državnega edinstva. Spričo takega položaja afriška vprašanja niso med glavnimi problemi francosko-italijanskih odnošajev. Prvi in glavni problem je sodelovanje Francije in Italije v Srednji Evropi in na Balkanu. Vsi oni, ki žele na tem polju sodelovati s Francijo, se morajo odreči vsa- ki težnji po reviziji mirovnih pogodb in po spremembi državnih meja. To velja v enaki meri za Italijo, kakor za vsako drugo državo. Ta objava francoskega zunanjega minstra ustvarja docela jasno sliko. To je bilo nujno potrebno že zaradi tega, ker postaje italijanski tisk zaradi pose-ta Lavala v Rimu vedno bolj nestrpen. Francoski listi odobravajo stališče zunanjega ministrstva in zahtevajo, da tudi italijanska vlada natoči svoji javnosti čistega vina, da se ne bo pozneje krivilo Francije za morebitno razočaranje, ki bi nastalo, ako bi se pogajanja, ki so v teku, razbila. »Temps« piše v uvodniku, da so pogajanja med Parizom in Rimom predmet največje pozornosti vse mednarodne javnosti. V nekaterih krogih so razočarani, da še ni sporazuma in da še ni določen datum Lavalo-vega poseta v Rim. Ob enem opozarja list na to, da je še v času, ko je še živel pokojni Louis Barthou, ki je sprožil razgovore za zbližanje Francije in Italije, naglašalo, da o pose tu v Rimu vse tako dolgo ne more biti govora, dokler ne bodo z diplomatskimi pogajanji razčiščena vsa vprašanja in dokler Italija ne razčisti svojih odnošajev v Srednji Evropi, tako napram svojim sedanjim avstrijskim in madžarskim zaveznikom, kakor napram Mati antanti. Zato tudi o posetu Lavala v Rimu ne more biti govora vse tako dolgo, dolder ta vprašanja ne bodo definitivno urejena. Lavalovi načrti M tis solini mora predvsem Javno priznati enotnost in nedotakljivost Jugoslavije Pariz, 18. decembra. Hsvas poroča: ;>Oeuvre« priobčuje podrobne informacije o načrtih zunanjega ministra Lavala. Laval jih je že podrobno proučil in jih po mnenju lista ne bo izpremenil. Lb /al predvideva tri stopnje v svojih pogajanjih z Italijo. Na prvem mesto naj bi bil govor predsednika italijanske vlade IVfussolinija, ki naj bi priznal enotnost in nedotakljivost Jugoslavije kot ene izmed osnov evropskega miru. Nato bi Laval določil dan svojega potovanja v Rim pod pogojem, da bi tamkaj razpravljali o skupni izjavi glede neodvisnosti Avstrije. Francoski zunanji minister je mnenja, da morajo tako izjavo podpisati Nemčija, Italija, češkoslovaška, Jugoslavija, Francija in tudi Rumunija. Izjavo naj bi sprejela tudi Veliika Britanija, Po Lavalovem mnenju naj bi tretja stopnja pogajanj z Italijo veljala sredozemskemu paktu. S tem paktom bi se Italija, Jugoslavija. Grčija in Turčija obvezale, da se hočejo med seboj zbližati. Prvo znamenje tega zbližanja bi bili medsebojni posveti. Francija je zdaj z velikim zatajevanjem in z modro preudarnostjo odklonila francosko-turški pakt, ker bi utegnil zbuditi negodovanje Italije. Po poročilu lista pa je predsednik italijanske vlade Mussolini za vrstni red teh pogajanj, ki se v mnogočem loči od francoskega. Najprvo naj bi Francija in Italija podpisali svoje lastne protokole in Lavalov obisk naj bi bil čimprej. Nato bi sledil podpis avstrijskega protokola in na kraju šele bi Mussolini javno poudaril, da se Italija želi zbližati z Jugoslavijo. Na kraju naglasa list, da gre Franciji v abesinski zadevi izdatna beseda in da proučujejo zdaj v francoski Narodni banki možnost posojila v korist italijanske Narodne banke. Japonski konkurent Pariz, 18. decembra. AA. V komentarju o sporu med Italijo in Abesinijo naglasa list »La Press«, da skuša Italija doseči čim večje pridobitve na račun Abe-sinije. Na nesrečo Italije, pravi list dalje, pa se jI je v Abesinlji pojavil tekmec v Japonski. Po njenim vplivom Abesinija naglo napreduje. Abesinska vojska šteje sedaj že 300.000 odlično opremljenih vojakov Nedavni incident kaže, da se zna ta vojska tudi boriti. Italija je začela igro ln zdaj gre za njen prestiž. Vasconcellos o kritičnih dneh v ženevi ženevska solucija jugoslovensko-mađžarskega spora je nov dokaz o koristnosti Društva narodov Dunaj, 18. decembra, d. »Der Morgenc objavlja izjavo bivšega portugalskega^ ministrskega predsed- dr. Avgusti de Vaecon-cellosa o zadnjem zasedanju 6veta Društva narodov, ki mu je predsedoval, ko so razpravljali o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski. Dr. Vasconcellos je izjavil med drugim: Če sem bil določen za predsednika na odločilnem zasedanju sveta Društva narodov. *»ta bila za to odločilna dva razloga. Prvi je ta, da zastopam državo, ki je nudila v danem primeru popolno jamstvo za nevtralno stališče, druei pa je bilo pač dejstvo, da sem bil že v juniju reden predsednik sveta Društva narodov, ki sem vodil razpravo o madžarski pritožbi zarad-! incidentov na jugoslovenski meji. Moje pojmovanje zagotovitve evropskega miru se ni moglo razlikovati od ostalega sveta. V resnici je slo za rešitev, ki naj bi zadovoljila obe stranki. Na eni strani Jugoslaviji oziroma Mali antanti da^e moralno 7arTris?pm>. na drugi strani pa varuje suve-r^-ir>=t Mad^ske ter naroča izvedbo r>re-Iskave in sankcij njej sami- S tem. da je vlada v Budimnešti zavezana poročati o tem zopet svetu Društva narodov, je zadeva ostala v mednarodnem okviru, ne da bi bila rvrizadeN na ta način narodno čuvstvovanje in Past Madžarske- Glede na vprašanje o najvažnejših čini-telrih. ki so dovedli do tega srečnega uspeha. mor*>m reči. da bi ne b'l mogoč brez sodelovanja treh velesil Velik* Britanije. Franriie in Ttalije, ki so bile stalno v zvezi z direktno prizadetim1" državami in ki «:** fm le prfdntjfla tud* Pusiia. Far se je nriigrslo na 7rv*niem zasedanju sveta Društva nar°^nv. «,> more smatrati Vot nnv dokaz za koristnost :n za no^eho Društva narodov t**r nifvovih m*fod. Pokaralo se je. da more vsaka članica Društva narodov, ki sa čuti prisiljeno obrniti se na svet na podlagi statuta, računati z Društvom narodov kot tvorcem miru. Težkoče, ki jih je bilo treba premagati v tem posebnem primeru, nikakor niso bile majhne. Ni se zaman poudarjala analogija položaja z onim iz leta 1914- Kritičnih trenutkov seveda ni manjkalo, ker so bile strasti razvnete in ker se je boj za končno formulo temu primerno poostril-Ta napetost je prišla dovolj tudi v javnih debatah do izraza, ker ao morali govorniki obeh strank nastopiti kot tolmači javnega mnenja svojih držav, pri čemer je igral vlogo tudi njihov temperament. Kar se mene samega tiče, nisem nikdar resno verjel v popoln prelom, čegar posledice bi morale postati usodne, temveč sem kljub vsem tež-kočam ostal prepričan o možnosti sporazuma. To prepričanje ni temeljilo samo na zaupanju v posredovalno vlogo velesil, temveč predvsem na zaupanju v osebo poročevalca lorda Edena, ki je združeval vse lastnosti za tako vlosro in ki se mu je tudi posrečilo doseči cilj skupno z Lavalom in baronom Aloisijem, državnikoma, ki sta se povsem posvetila delu za poravnavo. Budimpešta. 18. decembra. AA. Madžarski dopisni urad poroča, da je francoski policijski inspektor Berthelot, ki je na Madžarskem vodil preiskavo o marsejskem atentatu, odootoval iz Budimpešte v Pariz, da poroča vladi o svojih ugotovitvah. Pričakujejo, da bo uspeh njegovih poizvedb v krat-tem obiavlien in da bo tvoril podlago za na-d^lin^e oolicifske akcije. Pa oež za »troeče rcMadžare Rim. 18. decembra, r. Italijanska službena agencija Štefani poroča, da je papež daroval zaporedoma velike v?ofe za podpiranj© onih Madžarov, ki so bili izgnani iz Jugoslavija- Napredovanja v postni služb' Beograd, 18. decembra. AA. Z odlokom prometnega ministra so napredovali: pri direkciji pošte in brzojava v Ljubljani Janko Kavčič, na pošti Ljubljana I Marija Rezič, Kazimir Stopar in Vera Urbancič, na pošti Ljubljana II Ljubica Hajdig, Mirko Kramarič in Marija Pengal. Za p. t. tehnike pri terenski t. t. sekciji Ljubljana Josip Puntar, pri t_ t- sekciji v Mariboru Franc Kranjc, za p. t. manipulante pri pošti Maribor I Mihaela Gacnlk, pri pošti na Zidanem mostu Silvestra Lipov-šek, vsi do zdaj pomožni manipulanti 10. skupine. Eden postane zunanji minister London, IS. decembra, r. »Ncws Chro-niclec poroča, da bo po novem letu rekonstruirana angleška vlada. Macdonald namerava svoj kabinet ojačiti zaradi bližnjih volitev. Predvsem bo za novega zunanjega ministra imenovan pravosodni minister in angleški glavni delegat v Ženevi Eden. Dosedanji zunanji minister sin John Simon naj bi prevzel notranje zadeve, dasi se je temu doslej proti vil. Poplave tudi v Italiji Rim, 18. decembra. AA. Zaradi neprestanega deževja je Tibera na več krajih prestopila bregove v okolici Rima. 150 ljudi je moralo zapustiti stanovanja, lena bivšega angleškega finančnega ministra v službi madžarske propagande Budimpešta, 18. decembra- č. Včeraj je prispela v Budimpešto lady Snowden, soproga bivšega angleškega finančnega ministra-Na Madžarskem se je mudila že pred poldrugim letom in je v angleškem tisku in po radiu vodila propagando za madžarsko stvar. V Budimpešti so io slovesno sprejeli zastopniki madžarskega zunanjega ministrstva, tiska in kniiževniških krogov. Po povratku v Anglijo namerava pričeti novo akcijo v korist madžarskih pretenzij. o povečanje francoskega letalstva Proračunska razprava v senatu — Francija ho zgradila v prihodnjih treh letih tisoč novih letal Pariz, 18. decembra. w. Senat je sprejel včeraj proračun kolonialnega in letalskega ministrstva. Poročevalec za kolonialni proračun je zahteval v razpravi, naj bi francoska mladina v večjem številu kakor doslej odhajala v kolonije, vendar pa bi morali biti to samo energični in delovni ljudje, ki bi spričo velikega bogastva francoskih kolonij dobili tamkaj zadostne zaposlitve. Poročevalec letalskega ministrstva, senator Laudier, je naglašal potrebo pasivne in aktivne zračne obrambe za Francijo. Zahteval je predvsem, naj se pospeši decentralizacija francoskih tovarn za izdelovanje letal. General Bourjois je zahteval, naj se čimprej izpopolnijo oborožene sile v zraku. Veliki zračni manevri nad Parizom so pokazali, da bi bila ob nenadnem zračnem napadu uspešna obramba Pariza neizvedljiva Minister za letalstvo general Denain je izjavil med drugim, da se decentralizacija tovarn za izdelovanje letal nadaljuje, vendar pa pred dvema letoma ne bo končana Francija si bo v severnem Atlantiku zagotovila enako mesto ka- kor v južnem, v Ženevi je Francija prijavila 1500 letal, po triletnem načrtu pa bo zgrajenih še 1000 novih letal. Narodna obramba Francije dovršuje popolnoma javno in pospešeno, toda povsem mirno. Proračun obeh ministrstev je MJ nat« sprejet. Flandin o ustavni reformi Pariz, 18. decembra, g. V Trocaderu je imel včeraj ministrski predsednik Flandin pri proslavi 501etnicf» zakona o občinah govor, v katerem je izjavil, da bo prihodnj«* leto prineslo važne odločitve. Zagotoviti j* treba za bodočnost stabilnost vlade. Parlament in javnost sta soglasna, da se sedanji negotovi sistem ne bo mogel več vzdržati Vsi politični režimi so privedli doslej v teku let do Številnih izrodkov. Zdi se, da js treba demokracijo pomladiti, ker bo sicer propadla Flandin >e zaključil svoj govor z besedami: Toda preveč smo združeni z reži mom, ki se bori za svobodo posameznika in za zboljšanje usode širokih množic, da M as mogli vezati na pr^AČ rknrtm+V V< ratizem. Grške manjšine v Turčiji Pogajanja med Ruždi bejem in grškimi državniki v Atenah — Zadeva bo urejena v duhu balkanskega pakta Pariz, 18. decembra. AA. Obisk turškega zunanjega ministra Tevfika RuždJ-beja v Atenah je bil v glavnem v zvezi z zaščito in ohranitve grške manjšine v Carigradu To vprašanje živahno zanima vse grške kroge Turški zunanji minister je o tem vprašanju razpravljal z vsemi grškimi uradnimi predstavniki. Včeraj je dvakrat govoril telefonsko z Ankaro. Usti smatrajo, da je govoril o vprašanjih, ki jih je postavila grška vlada. Po mnenju grške vlade bi kazalo skleniti novo dopolnilno konvencijo o grški manjšini v Carigradu. O tej manjšini zaenkrat še ni sporazuma, ker je turški zunanji minister izjavil, da mora o tem vprašanju govorici s tursko vlado po povratku v Ankaro. §m-le nato bodo turski odgovorni krogi lahko dali konkreten odgovor griki vlad*. Grški listi so dokaj nerado voljni s tam odgovorom turškega zunanjega ministra. Turški zunanji minister ni hotel sprejeti ne domačih ne tujih novinarjev. Izjavil jim je samo kratko, da je gornji komunike grške vlade verna slika njegovega stališča. Grški vladni krogi smatrajo, da as bodo prava pogajanja o tem vprašanju vršila kasneje in da bodo obrodila dobre sadove za obe državi. Zagovor Planinškove Pravi, da je izvršila grozno dejanje v hipni razburjenosti Ljubljana, 18- decembra. Grozen umor v Šiški, katerega žrtev je postal brezposelni zidar Ivan Štrukelj, je včeraj upravičeno razburil vse mesto in bližnjo okolico in je bil predmet vsestranskih komentarjev. Ljudje so se zgražali nad tem divjaStvom in s strahom gleda vsa naša javnost v bodočnost ter se sprašuje, ali res ne bo konca krvavih zločinov in razboj stev IVAN ŠTRUKELJ JE IMEL 19 RAN Včeraj ob 15. je bila v mrtvašnici v Dravljah obdukcija trupla pokojnega Štruklja. Truplo je obduciral sodni zdravnik dr. Suher, navzoča pa sta bila tudi preiskovalni eodnfk dr. Brelih in namestnik državnega tožilca Branko Goslar. Pri obdukciji so ugotoviti, da je dobil pokojni Štrukelj 19 ran. od katerih jih je bilo najmanj 17 zadanih s sekiro- Na rokah sta bili dve ureznirri. ki jih je nesrečnež dobil, ko se je hotel braniti. Absolutno smrtne eo tri velike rane nn levi strani lica. od kater;h je ena dolga 7. druga 8 in tretja 9 cm- Na levih sencih ima tri smrtne vseke v dolz.ini 6. 7 in 8 cm. Vse tri rane so zelo globoke, bile so tudi polne zdrobljenih lobanjskih kosti- Iz obdukcij-skega poročila ie razvidno, da ie dobil Tvan Štrukelj 6 smrtnih poškodb, poleg ostalih, ki so tudi več ali manj težjega značaja. Po obdukciji so nesrečnega Štruklja pokopali- ZASLIŠEVANJE PLANINŠKOVE Policija se nadaljuje s preiskavo proti Planinškovi, in sicer z dveh vidikov: ali gre za umor v afektu, ali pa morda celo za premišljen roparski umor? Dosedanji potek preiskave kaže, da je Planinškova menda res ravnala v navalu hipne razburjenosti, torej v afektu- Ugotovili so. da je Planinškova precej neuravnovešena ženska. V splošnem zelo mirna, rada nenadoma silno vzkipi in sama pravi, da bi v takem trenutku vse zdrobila. V dokaz temu je tudi navedla, da se je 28. ali 29. aprila zastrupila z lizolom, ko se je ločila od moža. Še druga stvar je, ki kaže, da menda res ne gre za premišljen roparski umor. Včeraj popoldne je namreč policija napravila teme-liito preiskavo na domu pri Planinškovih. Ko so odprli omaro, so našli policijski organi dve hranilni knjižici, glaseči se na pokojnikovo ime, in sicer eno Hipotekarne banke z vlogo 1900 Din. drugo pa Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 45.000 Din-Poleg knjižic so na?1i tud; 5000 D'n gotovine, ki bi se jih Planinškova gotovo polastila, če bi ga res umorila zaradi denarja. Planinškova je tudi včeraj vztrajala pri prvotni izpovedi, da je Štruklja umorila samo zaradi tega, ker je bil surov z njo, zlasti pa, ker je sovražil njenega otroka- >Će bi samo mene sekiral, bi Še vzdržala in bi tudi prenesla najhujše zaničevanje, da muči moje dete, ki ga nad vse ljubim. te*»a nisem mogla prenašati,« je pripomnila policijskemu referentu. V splošnem je bila tudi včeraj ves dan apatična in skoraj ne kažs kakega kesanja. KAJ PRAVI MOZ Popoldne je policija zaslišala tudi njenega moža, ki služi v Št. Vidu- Mož jo je slikal kot žensko koleričnega značaja, poudarjajoč, da je včasih res silno vzkipela. Trdil je, da je ona kriva disharmonije v zakonu, češ, da je bila prepirljiva- Seveda pravi Planinškova bas nasprotno in zatrjuje, da je bil mož neznosen v zakonu. Policija je zaslišala tudi nekaj prič fcie-de pokojnega Štruklja in so nekateri povo-dali. da je bil mož precej robat, včasih rplo surov. Policija preiskavo še nadaljuje. TJorin unoko'enera orožnika (K poročilu na 3. strani.) Maribor, 18. decembra. Gustav Novak je bil obsojen na 10 mesec zapora zaradi malomarne težke telesne poškodbe. Zaradi noža v prsi eno leto robije Maribor, 18. decembra. Pred malim mariborskim senatom se je zagovarjal 38 letni delavec Franc Sovec iz Gradinščaka pri Ljutomeru, ki je letos 16. avgusta z nožem zabodel Ivana Soria v desno stran prsi, da mu je prodrl prani koš in ranil pljuča. Obsojen je bil na eno leto robije in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Vremenska nanoved Dunajska vremenska napoved za sredo: milo vreme brez padavin, v gorah solnčno. v dolinah večinoma mrzlejte. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2309.07 — 3220.43, Berlin 1366.60 — 1377.40. Bruselj 798.4$ — 802 37, Curih 1106.85 — 1111.36, London 168.15 — 169 75, Newyork 3385.28—3418.54 Pariz 225.20—226.32. Prasa 142.57—143.43 Avstrijski šihng v privatnem klirtn*n f.10 8^0. Stmn 2. »sloveh3&i rako De, dne 18. decembra 1834 Oglase za božično številko »Slovenskega Naroda" sprejema oprava do sobote dne 22. t. m. Zločini se nevarno množe Srčne omike je med nami čedalje manj in človeško življenje je izgubilo svojo ceno Ljubljana. 18. decembra. Čedalje bolj se utrjuje prepričanje, da ni zgolj naključje sosledje zločinov, ki se vrste drug za drugim tako pogosto, kot da jih je sprožil posebni proces. Vendar so uam ti nešteti zločini že tako vsakdanji, da jih bolj ali manj le lakonično registriramo, ue vprašujemo se pa po globjih vzrokih. Toda. če bi razglabljali o tem strašnem pojavu sedanje dobe. bi delali iz vsega le »problem«, kakršnih je dandanes toliko in ki jih rešetamo, kot da opravljamo nekakšen sport. Ali so nam otopeli živci in aH so v krizi tudi nravstvene sposobnosti, da smo tako apatični proti zločinom in da smo tako topi ob smrli človeka, ob umorih, ubojih, samomorih? Čeprav bi se zgražali ob zločinih ter moralizirali nekoliko bolj, bi vseeno ne mogli zatajiti splošnega nravstvenega propadanja, bi ne mogli skriti, da pešajo nravstvene sposobnosti v splošnem; pogosti zločini samo dokazujejo to in nešteti, ki se morda še zgražajo ob zločinih ali, ki se oavijo z njimi, ker jim živci zahtevajo takšno >duševno« hrano, niso prav za prav mnogo dalje od zločinov kot zločinci sami. Ni le psihoza zločinstva, ki se polasča ljudi, še nekaj več je, globljega od samega duševnega razpoloženja: nravstvena merila so se spremenila, srčne kulture je Čedalje manj in človeško življenje je izgubilo svojo To pa seveda ni priznani vzrok zločinov, to so le njegove posledice, 2*e meti vojno je prevladovalo prepričanje me-1 preprostim, j-epokvarjenim ljudstvom, ki i:na še zdra*. e čute in sposobnost naravnoga mišljenja, da bo vojna ljudi siluo pokvarila ier da bc zaradi nje človeško življenje izgubilo orne. .Nedvomno vpliva vojna se zdaj na struktuio družbe in na meuLaii-teto. vendar s*; zdaj povod zločino* i -cd-▼sviii rvedne socijalne razmere, ki »o p i v resnici precej podobne medvojni dobi, rai s« morajo j-«dje zdaj prav tako K-cevito boriti za obstanek. Človek je pač še zver, kar se pokaže navadno pri večjih katastrofah. Ko se potaplja ladja z ljudmi, se pokažejo nravstvene sposobnosti tonečih. In kot se tedaj hoče rešiti skoraj sleherni za ceno življenj drugih, tako so tudi zdaj, v svetovnih stiskah, ljudje izgubili smisel za bližnjega ter poznajo le predvsem Čut za samoobrano. Ko torej presojajo zločinčevo dejanje, bi morali tudi proučiti predzgodovino zločina. Vprašanje je, kako bi se vedli drugi v takem primeru, na potapljajoči se ladji, Vsiljuje se tudi primer; Kaj bi se na stvari spremeuilo. ali bi se ladja ne potopila, če bi kaznovali v tistem trenutku tiste, ki se bore krvoločno za življenje? In ali se v splošnem kaj spremeni, da je manj zločinov, četudi zločince najtežje kaznujejo? Zverska borba za življenje ostane, če 3e ladja potaplja, ako bi se pa ne mogla nikdar več nobena ladja potopiti, bi tudi ne moglo biti več borbe med utapljajočimi se za rešilno desko. Zdaj ne nameravamo govorili o tem, kako je treba kaznovati zločince, samo povedati hočemo, da je zločinov se vedno mnogo kljub najstrožjim kaznim, kot je še vedno mnogo obolelih, čeprav še tako skrbno negujemo bolnike. Če bi pa preprečevali obolenja, bi tudi ne bilo treba nikogar zdraviti. Prav tako bi tudi lahko odpravili zločine le. če bi odpravili njih vzroke. Se vedno je vkoreninjeno napačno naziranje. da je lahko odpravili vzroke, če vplivamo na posledice, odnosno, da vidimo samo posledice, vzroki se nam pe zde postranskega pomena. Zločincev ne bomo nikdar iztrebili vseh. Če se bomo bavili samo z njimi, ne pa tudi z razmerami ter okoljem, ki rode zločince. Če so nam zločini dobrodošli kot zabava, tedaj smo na enaki nravstveni stopnji z zločinci in porog je vsemu plemenitemu, ter morali, ko se naslajamo nad duševnimi mukami zločinca, zgražajoč se nad njegovim dejanjem. Ako ne sprevidimo. da 30 sedanji pogosti zločini dokaz splošnega nizkega stanja nravno?ti. smo že tako daleč da nižje niti ne moremo več pasti. Nešteti nenavadni pojavi v današnji družbi 30 dovolj resen opomin, da bi bilo najaktualnejše posvečati se človeku mnogo bolj. kot smo se doslej. Nravstvenega preporoda, ki bi prišel sam od sebe, ne moremo pričakovati. Znanost, ki smo tako ponosni na njo, bi morala služiti družbi mnoco bolj. kol je doslej. V vsem življenju je nujno mnogo več smotrenosti, da človek ne bo več orodje slepih sil ter da ne bo več prepuščal vsesa slepemu uravnavanju ter uravnovešanju, naključju. Zato ni kaprica zahteva po iskanju vzrokov vsem pojavom; ko bi nam bila znana — znanstveno ugotovljena — narava zločinov, njih osnova, in ko bi smotreno vplivali na du-ševnost človeka, na njegov razvoj, bi nedvomno zločinom ne bilo več ali vsaj toliko ne. Toda zdaj ob-doje vede o posledicah človekovega ravnanja, dejansko nepriznane so pa še vede, ki se bavijo z vzroki človekovega dejanja in nehanja. In čemu služi psihologija, če jo praktično uporabljajo samo pri zdravljenju duševnih bolezni? Človeka še vedno mnogo premalo poznamo in premalo poznamo naravne ter družbene ; akone, ki oblikujejo Človeka ter njegove nravstvene sposobnosti. Roparski napad v Soteski pojasnjen ? Napada osumljena Vinko O« in Rudolf J. sta ze izročena sodišču Ljubljana. 18. decembra. Po dobrih 14 dneh je napad na 55 letno Joeipino Kalanovo v Soteski po zaslugi vestnega kriminalnega oddelka policije, ki je mobiliziral ves svoj aparat pojasnjen in so roparskega napada osumljeni izročeni sodišču. Takoj po napadu smo poročali, da je policija aretirala dva mladeniča, ki sta bila usodnega večera v Soteski oziroma v neki bližnji gostilni in sta bila osumljena udeležbe oziroma sodelovanja pri ropu. Prvi je bil prijet znani Vinko O., ki je šele 11. novembra zapustil sodne zapore, kjer je presedel 14 mesečno kazen zaradi vloma v Kuncevo trgovino v Gosposki ulici in še zaradi drugih tatvin. Njegov opis se je namreč precej natančno ujemal z onim. ki ga je podala napadena Kalanova: Fant je plavolas, srednje postave, podolgastega obraza in bil je v sivi obleki. Prav tak je in bil je tudi v sivi obleki. O. je bil prijet dva dni po roparskem napadu in prepeljan na policijo. Pri njem sicer takrat niso našli ničesar, kar bi ga obrt-menjevalos, a domneva, da je on pravi, se je izkazala že takoj v začetku za pravimo: O. je namreč priznaL da je bil usodnega večera okrog pol sedmih v Soteski, trdil pa je, da je hodil tam samo slučajno. Pri njem niso našli ne denarja, ne ukradenih hranilnih knjižic Toda že drugega dne je bil prijet neki njego? tovariš, ki je bil tudi v Soteski. Ta je policiji povedal, da je stal na preži, ko sta O. in še neki njegov tovariš hotela vlomiti v hišo Soteska številka 6. To je bil že važen moment, a O. se je kljub temu izvijaL Zatrjeval je, da je bil s njim v družbi neki Francelj. ki ga pozna samo po imenu in mogoče je, da je ta starko napadel, on pa da nima pojma o tem. Za tem Franceljem je policija poizvedovala deset dni in ga izsledila tik pred zaključkom preiskave, ko je že hotela O. zaradi nepobitnih dokazov izročiti sodišču. 2e popreje je bil namreč Vinko O. kon-frontiran s Kalanovo v bolnici. Ta je pri-soočenju z gotovostjo spoznala v njem napadalca, katerega obleka je bila tudi taktna, kakršne se je spominjala Kalanova. Dozdevni Francelj je pa identičen z Rudolfom rojenim leta 190n v Glažuti in pristojnim v Loški potok- Ta je bil zaradi tatvine večkrat kaznovan enkrat tudi zaradi razbojstva, a pred leti je hotel na sličan način oropati peko trafi-kantko v Trnovem, pa je policija v zadnjem hipu oreprecila zasnovan zločin. Tudi J. ae ie' izvijal na vse kriplje, priznal pa je, «a je hO usodnega večera med 18.45 m 19.15 res v Soteski. Tudi on se zagovarja, da je Sel slučajno skozi Sotesko. Obremenjuje r>a njega prav tako tretji, ki je bil na proži. Ta pravi, da sta bila J. in O. dogovoijena za vlom pri Kalanovi, za katero so vedeli, da ima denar. Policija je tudi ugotovila, da sta jo mahnila po zločinu vsak na svojo stran. Dočim je prvi izginil v Gregorčičevo ulico, si je drugi izbral Vegovo za izhod, a tretjemu, ki je bil na preži in ni imel pojma o roparskem napadu, sta dejala: Beži, saj ni nič! Pa so taki dokazi, da zadostujejo za osumljen je, a policija ima v rokah še druge dokaze, ki pa o njih dede na sodno preiskavo ne moremo poročati. Vode padajo Ljubljana. 18. derembra. V sredi decembra dežuje v Ljubljani in širni okolici že nad teden dni. Vode so narasle in se reke te" potoki komaj Se vsdržu-jeio v svojih koritih V izmeri nekaj nad 40 kvad. kilometrov — kakršna je površina mestne občine — je padlo že nad 100 milijonov hI dežja. Na Barju je pod vodo čez 10.000 ha travnikov in njiv. Voda sega vsepovsod na Barju do va#i. Vode so ee razlile od Iga proti Ljubljani in pa daleč vstran proti Pijavi gorici in Škofljici. Polje okrog Črne vaai in Lip je popolnoma zalito in sili voda tudi v kleti in hleve. Nekateri posestniki so morali spraviti živino na varnejše kraje- Na nekaterih mestih se morajo ljudje posluževati čolnov in je včeraj tudi mestna občina poslala ogroženim Barja-nom na pomoč Štiri velfke pontonske čolne. Pod vodo- ali vsaj hudo ogrožene so tudi vasi na strani Vrhnike, v smeri Borovnice, Blatni Brezovici, Bevk in PodpeČi. Ljubljanica je tudi ponooj še narasla in dosegla višino precej več kot 2 m nad norma ko. Voda bo. kakor so prepričani strokovnjaki pri terenski sekciji za regulacijo Ljubljanice, ostala to pot dalje Saša. kakor običajno. Pod vodo je tudi bazen pri Planini, kjer se je stvorilo tako veliko in globoko jezero, kot ga doslej se ni bilo. Ljubljanica je udarila \z korita tudi pri Zalogu, kjer as izriva v Savo. Tu poročil, ki jih ie prejela hidrotehm-Ška sekcija na tehniškem oddelku banske uprave, izhaja, da ie nevarnost poplav pa Gorenjskem »enkrat minila. V planinah je prenehalo deževati in je včeraj ponekod snežile. Sa5. odšel v Ameriko. V zadnjem času pred umoTom je delal v nekem rudniku blizu Forest Cirvja. Ker je bil Breznikar zavarovan in je plačeval podporo za sina in hčerko, se je obrnil Berlot na ameriške rojake, da poizvedo o njem in tudi glede njegove dedScine. 18. novembra se je v mestecu \Valdo, država Wisconsin. pripetila huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala več človeških žttev. Zaradi goste megle sta trčila skupaj dva avtomobila, pri čemer je bila 16!etna Frančiška Zoretova ubita, njena mlajša sestra Sofija je bila lažje poškodovana, a v bolnico so morali prepeljati tudi lSletno Marijo Hrenovo, ki si je prebila lobanjo. Tudi njene poškodbe so resne, V Broughtonu se je nedavno z avtomobilom zaletel France Frelih, pri nesreči je bil pa težje poškodovan njegov prijatelj Alojzij Germovšek. Tega so prepeljali v bolnišnico v Pittsburgh, kjer se mu je pričelo blesti in se mu je omračil um. Ker niso zadosti pazili nanj, je v neopaženem trenutku pobegnil na stranišče in se tam obesil. Pokojni je bil star 42 let, v Ameriki je živel 25 let. V Chicagu se je nedavno odigrala krvava drama. Neki Josip Levkovic ali Leskovic je vzel s seboj v gledališče znanko Evo Schifresovo. Domov grede sta se sprla, na kar je Levkovic potegnil samokres m najprej streljal na Evo, nato si je pa končal življenje. Shifresova je ostala žtva m so jo morali prepeljati v bolnico. Posledicam operacije je v Johnstownu. država Pennsvlvania, je podlegel Alb. Inti-har, ki se je bil Jele pred tremi tedni oženil — Rojaku Petru Nemcu je umrl 9, novembra 7mssečni sinček. Sploh prva kritika o ..Matičku44 Napisal jo Je o francoski premieri 29. aprila 1784 Melcliior Urinim Ljubljana, 8. decembra. Melchior Grimm je v >Corresponden-ce< dne 29. aprila 1784 priobčil o francoski premieri v pariškem >Theatru Fran-caisec aiedeeo prvo kritiko: Končno amo mogli v Theatre Francai-se videti Beaumarchaiaov Veseli dan ali Figarovo tenitev. Dve leti je cenzura to veseloigro prepovedovala in onemogočala, in sicer na način in s važnostjo, kakor bi Slo sa najpomembnejše zadeve države. Sklicevala se je celo na ime in imponujočo moč kraljevskega Veličanstva. Ko je dal gospod de Vaudreuil to igro uprizoriti v svojem dvorcu, smo že rekli, da se bo njen ondi doseženi uspeh kmalu ponovil tudi v glavnem mestu. Sicer je večina gledalcev smatrala igro za skrajno nemoralno in za nevredno, da bi bila sprejeta za javen oder. Toda Beaumarchais si je dejal: .Vsa Evropa ima obrnjene oči na mojo »ženitev c in name; čast mojega ugleda je odvisna od tega, da se moja igra uprizori —in uprizorila se bo!1 Ce bi hoteli naštevati vse intrige, ki jih je moral Beaumarchais uporabiti, da je spravil svojo igro na oder in da je premagal vlado in javno mnenje, bi morali napisati gotovo precej pikanten in precej zanimiv potek pogajanj. Mi vemo le, da sta se varuh velikega pečata in policijski minister vztrajno upirala predstavi >Figara«, da je baron de Breteuil, ki je bil spočetka precej močno proti igri, izposloval preklic svečane kraljevske prepovedi in da je ta minister, preden se je izrekel za igro, zanteval, naj jo Beaumarchais čita na seji, ki se je je udeležilo tudi več pisateljev. Beaumarchais je spočetka te seje izjavil, da je brezpogojno pripravljen, da v svoji igri vse črta ali popravi, karkoli bodo gospodje zahtevali. Končno pa je celo najmanjše posameznosti branil s tako spretnostjo močno logiko, neodoljivo in zamamne šaljivostjo in govorniško umetnostjo, da je zamaJTiI svojim cenzorjem usta ter obdržal svojega Flgara eelecra in neokrnjenega. Sicer pa ni Se na nobeno predstavo pri-drlo toliko ljudstva: ves Pariz je hotel videti slavno ženitev in hisa je bila polna v trenutku ko so odprli vrata. Jedva polovica onih ki so oblegali gledališče že od osmih zjutraj, je našla prostor; večina je vdrla šiloma in vrgla denar portirjem. Marsikaka vojvodinja je bila presrečna, da je našla zase prostorček tam, kamor plemkinje ne zahajajo, namreč tik javnih deklin in plesalk .... »Figarova ženitev« jc imela res čudovit uspeh. Ta uspeh, ki ostane dolgo, je treba predvsem pripisati koncepciji dela. Ta koncepcija je prav tako nora in razposajena, kakor nova in izvirna. To je imbroglio tzmešnjava), v katerem se vozel intrige neprestano umetno zavezuje, a naposled jasno, duhovito komično in naravno razveže. Vsa k tren ote k se zdi, da je dejanja konec, toda avtor ga s skoro nevažno besedo . brez napora razplete v nove prizore in postavlja svoje osebe v prav tako pikantne nove položaje, kakršni so bili prejšnji. Igra slika naše današnje šege in nravi, nravi in načela najfinejše družbe; slika jih s smelostjo in naivnostjo, ki ju ni mogoče izključiti z odra, ako naj ima komika namer izboljšati napake in norosti svoje dobe, a ne le slikati jih na zabavo in naslado gledalcev. Gotovo Beaumarchais ni imel namena, da nam poda zelo moralno igTO Ali pa ne nahajamo v mnogih veseloigrah Regnarda, Le Sage a. Dancourta in celo Molierea bujnejših situacij in nedostojnej-ših posameznosti? Sicer pa niso bile one nekoliko drz- j situacije in nekatere manj nenravne kakor zabavne poteze vzrok, da se igra tako dolgo ni smela uprizoriti. Pisatelj si je v nji dovolil ostre sarkazme proti onim. ki imajo nesrečo, da mu niso všeč: s smelostjo, ki nima para. je vzel na muho velike osebnosti, njih moralo, nevednost in podlost: drznil se je, da je šaljivo povedal svoje mnenje o ministrih, o bastilji, tiskovni svobodi, o policiji in celo v cenzorjih. Kaj takega se drzniti In z uspehom se drzniti je mogel le Beaumarchais.« Linhartov »Matiček« je torej mnogo krotkejši kakor originalni TFigaroc. a tudi Beaumarchais je moral svoj prvotni koncept vendarle popraviti, a ne na zahtevo cenzure, nego — publike. Grimm namreč v svoji prvi kritiki tudi se to poroča, da je pariško >občinstvo sredi splošnega krohota in ploskanja ugovarjalo stvarem ki izdajajo najslabši ton In najslabši okuse, in tla >je čudovito pravilno in s hitrim taktom pograbilo vocino me»t ki so jih bili obsodili že pri čitanju kritiki, ki imajo okus«. In pisatelj se je energiji publike uklonil. Pariška premiera je bila aprila 1784 in že 1 1790 je bil objavljen v knjigi slovenski Linhartov v naše okolje presajeni prevod. Rokopis je čakal na tisk gotovo par let. Linhart je b'l torej jako uren in je imel fin čut za aktualnost. F. G. Jezica spominu kralja mučenika Jezica, 16. decembra. Neizmerna bol, ki jo je občutil ob smrti našega kralja mučenika ves jugoslovenski narod, je tudi na Jezici potegnila s seboj vse ono. kar je pošteno, nacionalno in domovini zvesto. Žalne seje, ki so jih imela posamezna društva in ustanove, so bile .samo notranji odraz narodovega hotenja in čustvovanja. Toda tudi na Jezici se je dobila skupina ljudi, ki je zbrana pod okriljem Narodne odbrane, ter je v zvezi z ostalimi nacionalnimi in kulturnimi društvi smatrala za potrebno, dati viden izraz poznim potomcem, s kako globokimi besedami v srcu in zadnjim vzdihom je umiral v dal-nji francoski zemlji nas" viteški kralj-Zedi-nitelj. Narodna odbrana kot organizacija, ki naj zedini vse nacionalne sile Jezice, je smatrala za potrebno, da se na predvečer m ičakanega kraljevega rojstnega dne vzida aa tukajšnji narodni soli spominska marmornata plošča z njegovim nesmrtnim pos\ttilom: >Čuvafte Jugoslavijo! — Aleksander L Marsej 9. oktobra 1934.« Kljub temu da je bilo vreme svečanosti nenaklonjeno in da so nalivi preprečili marsikomu ki !>i se sicer udeležil svečanosti, se je vendar zbralo pred narodno šolo na Jezici nad (XXj občanov, ki so z globoko pobožnostjo v srcih pričakovali svečanega odkritja spominske plošče. Mirno je plapolala raz šolskega poslopja državna trobojnica, ob nji pa prapor NO. šolska mladina, čeprav premočena, je v tihi pobožnosti čakala odkritja nesmrtne oporoke, vzidane na naši narodni šoli. Program sam se je pričel s pozdravom brata predsednika pripravljalnega odbora NO Buzzolinija, ki je v lepih besedah razložil pomen vzidave in pozdravil na bratski način predvsem zastopnike naše junaške vojske in pa ostale zastopnike oblasti, ter raznih kulturnih in nacionalnih organizacij Jezice. Združeni pevski zbori Jezice, med katerimi se je zlasti močno odzval cerkveni pevski zbor >Zora< in »Osmerkac so zapeli: »Umrl ie mož*. Potem so zastopniki Narodne odbrane in pa občine položili ob odkriti plošči krasne vence. Po položitvi vencev je br. Grmek kot šolski upravitelj v imenu učiteljskega zbora, šolske mladine in krajevnega šolskega odbora prevzel v varstvo to krasno ploščo in zagotovil, da bo učiteljstvo ter naša mladina zvesto in vedno izpolnjevala kraljevo oporoko. Otroški pevski' zbor narodne šole na Jezici je ubrano zapel ^Naprej zastava slavec, nakar sta mlad šolarček in šolarka lepo deklamirala dve nacionalni pesmi, posvečeni spominu blagopokojnega kralja mučenika. Šolska mladina s Črnuč je pod vodstvom br. Mihelčiča junaško in iz polnih grl zapela bojno pesem »Marširala:, nakar je v 20 minutnem govoru predsednik Oblastnega odbora N. O. br. dr. Cepu-der pojasnil pomen in namen vzidave spominske plošče ter povdaril, da zahteva Čast naroda, da se nesmrtno oporoko našega viteškega kralja čuvamo od roda do roda in ob vsaki priliki nesmrtne besede našega nesmrtnega voditelja, ki je prišel iz rodu Karadjordjevičev, ki so po kosovskem robstvu ponovno visoko dvignili prapor svobode ter ga preko krvavih borb prinesli do zedinjenja in osvobojenja jugoslovenskega naroda. Prireditev se je_ končala s spontano pesmijo navzočih >Bože pravde«. Zvečer pa je ob pol 8. uri vprizorilo Sokolsko društvo v počastitev spomina bla gopokojnega kralja Ivana Cankarja: >Hlar> cU. J- K- X • 1 1 I VU t WJUIV UUljVVIMfljVt KOLEDAR. Danes: Torek 18. deoaaabra JTltoiiffi ni: Gracujan, škof. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica; Kraljica Kristina. Kino Ideal: Njene ustn« mojs sanj*-. Kino Dvor; Rumeni jez v dvorani Delavske zborni« <■ DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Ustar, Stvlcnburgova ulici 7, dr. Kmet, Tvrševa it^ta 11 in Trnko-ezvja ded., Mestni trg l. Naše gledališče DRAMA Začetek ob so Torek, 18- decembra: Cesta, plesna reportaža Katje Delakove. Izven. Sreda, iy.: žalujoči ostali. A- Četrtek, 20- decembra: Mic<>, ih-klo z Mort-parnasa. Red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. Torek, 18.: Izgubljeni valček. C Sreda, 19.: Štirje jrrobjani. Premijera-Red Sreda Plesni večer Katje Delakove v dramskem gledališču. Po sijajnem uspehu na Dunaju in v Mariboru, gostuje Katja I klakova s plesno reportažo »Cesta< v Ljubljani, Zt grebu in Beogradu V Ljubljani nastopi dre- vi ob 20. uri v dramskem gledališču. Za ta izredno zanimivi večer, ki obeta biti prav poseben dogodek, je napisal književnik Ljudevit Mrzel literarne vložke, nekake ne^mi v prozi- Muzikalno vodstvo je v rokah prof. Pavla Sivica, kot lektor aaatofri za. Nada Obereignerjeva Jutri bo v operi premijera \Volf-Fer-rarijevih >Stirih grobjanov«, komične opere v štirih dejanjih. Besedilo je prirejeno po Goldonijevi komediji in daje komponistu m ozn oč»l i razmaha vsemu njegovemu bleste-čemn znanju. Delo dlriinra e. dr. Svara, režira g- Primožič štiri grobjane pojejo: g£ rVtetto, Primožič. Marjan Rus in Zupan, njihove žene so ge-: Rogejeva. PoliČeva in Zupevčeva, Lunardovo hčer poje aa. Ribičeva, Filipeta pa g. Banover. Po izvrstno uspeli generalni skušnji sodeč, bo ta predstava privlačnost prveca reda za na^o umetnost ljubeče občinstvo. Komunistične za^te tankim voiaštvom Sofija, 18. decembra, p. Pred reka j dnevi je bolgarska policija v Haškovem izsledila veliko komunistično zaroto, ki je imela celo vrsto pristašev tudi v tamkaiSnii vojašnici in je bilo aretiranih 46 vojakov in civilistov. Snoči pa so izsledili v Haškovem drugo, še večjo ilegalno komunistično organizacijo, v kateri je bilo včlanjenih zlasti mnogo vojakov Ponoči ie bilo aretiranih nekaj civilistov in izredno veliko število vojakov, tako da je zmanjkalo v sodnih zaporih prostora za vse aretirance. Morali so jih spraviti v druge prostore. Pri zarotnikih so naSli načrto za prevrat v Romanji. Uporniki so se nameravali polastiti seh zalod zglavje. — Jaz ža' tega ne morem storiti, ker nisem vajen spati na tako visokem jgiavim rev »5 »SLOVENSKI NAROD«, dne 18. decembra 1934 9Lian 8. Ljubljana govori o GRETI GARBO in njenem velefilmu KRALJICA KRISTINA ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., ~3. in 9.% uri zvečer. Predprodaja od 13- do ^413. DNEVNE VESTI — Seja odbora Zveze hranilnic. V soboto Je bila v Zagrebu pod predsedstvom Rudolfa Erberja seja odbora Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije. Iz Ljubljane je prisostvoval seji sef uradov Mestne hranilnice Ivo čop, iz Maribora pa ravnatelj Mestne hranilnice Drago Kocmur. Na seji se je razpravljalo o položaju naših samoupravnih hranilnic po uveljavlje-nju novih uredb. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da Je prišlo delo Zveze do veljave tudi po tej uredbi zlasti, pri uredbi za zaščito kmetov in pri uredbi za zaščito denarnih zavodov. Razpravljalo se je tudi o nadaljnjih korakih zveze, da bi se poedine določbe teh uredb pravilno Izvajale. Določene so bile tudi smernice bodočega dela za okrepitev in napredek samoupravnih hranilnic. Zlasti se Je razpravljalo o položaju hranilnic v dravski in primorski banovini. — Iz carinske službe. Sprejeta je ostavka, ki jo je podal cariniki posrednik glavne carinarnice v Marfbom Angrej Peternel. — Predavanje vaeučMlSkega prof. dr. M. Vidmarja na Dunaju. VseučilISki profesor dr. MIlan Vidmar bo predaval jutri zvečer v veliki dvorani Zveze avstrijskih Inženierjev ln arhitektov o razdelitvi izgube energije pri transformatorjih Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove* jrrenčiee vedno prijetno olajšanje, često tudi r^nolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čase »Franz Jose-fove« vode. »Franz J oso f ova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge rij ah in špecerijskih trgovinah. — Radionaročnikom v vednost. Danes bo govorila otrokom v radiu namestu gdč Gabrijelčdčeve naša popularna prijatelji ca otrok Manica Komanova. — Sokolska radio predavanja. Bratske edinice obveščamo, da se bosta v tem mesecu vršili sokolski predavanji potom ra-dio-postaje Ljubljana, in sicer predava v petek 21. t. m. župni načelnik br. Lojze Vrbovec »Kakšna bodd sokolska telovadba«. V petek 28. L m. pa predava župnj prosvetar br. Janez Poharc »Naloge našega sokolstva v prihodnjem letu«. Sokolska predavanja se vrše od 18.40 do 19. ure Opozarjamo na tl dve vaini predavanji vse sokolsko članstvo. ŽVPO. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme, dež v presledkih. Tudi včeraj je deževalo po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju in Splitu 13, v Zagrebu in Beogradu 12, v Sarajevu 11, v Ljubljani, Mariboru in Rogaški Slatini 8 Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.7. temperatura je znašala 6.8. — Velika poneverba. Pri okrožnem sodišču v čačku &o odkrili veliko poneverbo. Gre »a 260.000 Din. Poneverbe je osamljen višji računovodja okrožnega sodišča Dmltar Obrenovič. — Grozen zločin ciganov. I« Mitrovice poročajo, da so prišle oblasti na sled nevarni ciganski tolpi pod vodstvom Marka Nlkoliča. Cigani so plenili bogate rodbine in ljudje so se jih bali tako, da se niso upaM ovaditi jih. Končno se je pa le našel pogumen kmet, da jih je ovadil. Od njega so zahtevali 5000 Din, za kar so mu obljubili 3,000.000 dolarjev in bi jih napravili k? te vsote. Cigani so imeli pri sebi tudd več otrok, za katere niso mogli dokazati, da so njihovi. Vsi otroci so pohabljeni. ZVOČNI KINO DVOR nam pokaže danes senzacijo divjega zapada Rumeni jezdec* Predstave ob 4^ 7. in 9. uri zvečer Cene Din 4.50 in 6.50 — Na Voglu idealna smuka. Iz Bohinja je prispelo davi telefonsko poročilo, da je v planinah zapadel visok sneg. Zadnje dni, ko je tudi v Ljubljani temperatura padla od 12 na 7 stopinj in ko je v Ljubljani še deževalo, je v Bohinja snežijo, vendar je bil sneg južen In ni obležal Pač pa se je obdržal v planinah, kjer ga je že nad 1 meter in je prav ugodna smuka. TK Skala odpre za božič svoj dom na Voglu, ki bo vso zimo ookrbovan. Med božičem in novim letom bo na Voglu tudi smučarski tečaj pod vodstvom znanega smučarja Roberta Kumpa. Prijave za tečaj sprejema TK Skala v Ljubljani. Celodnevna prehrana znaša 30 Din. — Smučarjem prorokujejo zimo tudi naši fotoamaterji, saj ima dandanes že okoraj vsak planinec in smučar tudi že svojo fotografsko kamero ln sneg v različ nih razsvetljavah je tudi med najbolj pri ljubljenim; motivi, te ljubljanski »Foto amater« je objavil 2 lepi zimski sliki in tudi zagrebška »Fotorevija« Ima dve krasni sliki smučarjev, ki sta obe pravi mojstrovini slovenskih amaterjev. Naslovna stran nam v fotomontaži našega mojstra Petra Kocjančiča, ki skrbi za izvrstne naslovne strani vseh številk »Fotorevije«, v okvirju čudovito neano osvetljene snežne studije kaže Cirljevega »Smučarja« v graa diozni triglavski pokrajini, a drugi naš prvak Ante Kornič je za prilogo prispeval smučarjev »Zimski izprehod« s tako značilno posnetim pršičem, da se kar bojimo, da se nam sneg ne vsuje s papirja. Tudi bocklinski »Otok mrtvih« iz Boke Kotorske je delo nekdanjega Ljubljančana Alberta Staržika, razen tega pa med prilogami spoznamo tudi karakterističen obraz jeseniškega prvaka Slavka Smoleja po njegovem avtoportretu. Torej kar 4 slike slovenskih mojstrov v zagrebški reviji so pač lep dokaz, kako Zagreb ceni našo fotografsko umetnost. Vso moč svojega znanja in okusa nam pa odkriva sloviti Ignjat Habermiiller na svojih »Solnčnib žarkih«. Tudi vsebina revije Je prvovrstna kakor vedno. — čigavo je dete? 12. decembra je prišla opoldne neznana ženska pred porodniški oddelek mariborske bolnice tn tam pustila tri leta starega otroka, ki ga je pozneje našla službujoča bolniška sestra Otrok je imel v žepu predpasnika listek z napisom: Silvester Vidic, rojen 30 decembra 1931. Na listek pa je mati tudi pripomnila, naj imajo z njim usmiljenje in naj skrbe zanj. češ, da gre ona prostovoljno v smrt Kakor so ugotovili, Je otroka izpostavila neka srednje velika kmečko oblečena ženska z rumeno naglavno ruto in oblečena v zelen eviter Otroka so začasno obdržali v internem oddelku mariborske bolnišnice in zdaj poizvedujejo za njegovo materejo niki, tlakovani s porfirnimi ploščami, so zlezli te pod cestieče, kjer ie so. Voda nameetu, da bi se odtekala od hiš, teče k njim. Pešci seveda tudi ne morejo biti zadovoljni. Čeprav Je tu trg za starino, vendar zaradi tega nI vse dobro ter M ljudje upravičeno zahtevali, da bi jim popravili hodnike. Z ureditvijo nabrežja pa najbrž čakajo, ker spada med velikopotezna dela, ki so v zvezi s regulacijo Ljubljanice. Ker nabrežja ne bodo mogli še tako kmalu razširiti, bi bido vsekakor umestno, da bi vsaj popravili hodnike ln nasuti cestišče tako, da bi se voda odtekala od hii. —1J Pevski zbor Glasben« Matica. Dre-vi ob 20. uri vaja moškega zbora. — SK Ilirija (Hockey sekcija). Drevi ob VB. je v klubski sobi kavarne »Evrope« važen članski sestanek. Kdor je nujno sadržan, naj se opraviči pismeno na naslov Vodišek, kavarna »Evropa«. Kogar ne bo in se ne opraviči, se ga črta. Pridite vsi in točno. Načelnik. Iz Celia Danes Elizabeta Bergner in Rudolf Forster v prekrasni drami NJENE USTNE MOJE SANJE ZVOČNI KINO IDEAL, Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Ljubljane —lj Pravoslavni praznik sv. Nikolaja. Jutri 19. t. m. pravoslavna kapelica slavi svojo slavo sv. Nikolaja. Ob 10. bo sv. liturgija, po končani liturgiji pa blagoslov in rezanje kolača v sami kapelici, nakar opozarjamo vse pravoslavne vernike. —lj Rodbina prof. Hadžija zaradi bolezni v hiši ne more sprejemata obiskov k svoji slavi sv Nikole. — Naprošamo vse one. ki so naroeih" Levstikov zbornik že v subskripciji ah pa so ga prejeli kasneje, pa še niso poravnali plačilnih obrokov, naj to namu-doma store. Preteklo je že leto dni, odkar smo Levstikov zbornik razprodali, a še do danes nismo prejeli vsega ienarja. Naj bodo prizadeti toliko uvidevni in pošljejo še dolžne zneske, ker denar nujno rabimo v svrho kritja stroškov Sicer bomo prisiljeni poslati opomine Denar naj se pošlje po položnici na naslov: Slavistični klub, univerza, Ljubljana. —lj Ustanovni občni zbor — krajevni odbor JS Ljubljana-železnica — se vrši 27- t. m. ob 18. uri v prostorih glasbenega društva -Sloga«, Pražakova ulica 19, z običajnim dnevnim redom. —lj O bromelijah, kamelijah, acatejah in drugih sobnih rastlinah, ki so 60daj najmodernejše, bo jutri ob 19. predaval v okrilju podružnice SVD v predavalnici mineraloškega instituta na univerza ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap, ki bo rastline seveda tudi pokazal, obenem pa tudi opisal, kako jim moramo streči, da nam bodo dobro uspevale in cvetele že pozimi in zgodaj spomladi. Vstopnine ni. —lj Ceste so dovolj razmehčane, da hi Jih lahko začeli posipat«. Posipajo jih namreč tedaj, ko se gramoz vleže v raz-mehčano cestišče m zdaj je za to najprimernejši čas. Včeraj so posipavali Cesto na Rožnik. Zdaj se Je tudi pokazalo, kako dober materijal je za posipanje porfirni pesek, n. pr. na popravljeni Erjavčevi cesti. Tam ni skoraj nič blata. Skoda samo, da je portirnJ pesek dražji od apnenca in kremenca. —lj Hčerki njene ekscelence. izvrstno veseloigro, ponove v Šentjakobskem gledališču v soboto dne 22. to v nedeljo 23. t. m, ob 20.15. Igra je zelo zabavna in je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. Zasedba Je ista kot pri premieri, le vlogo Antona igra namestu g. Juga g. Petrovčič. Ker sta to poslednji uprizoritvi v letošnji sezoni, naj ne zamudi nihče prilike, da si ogleda to duhovito in zabavno veseloigro. Ker Je bila tudi poslednja predstava popolnoma razprodana in je odšlo spet mnogo ljudi brez vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice v predprodaji od sobote dalje. , —lj Ljubljanica silovito dere čez stopnico pri čevljarskem mostu, sumi kot mogočen slap ter se sliši šumenje celo na Grad. Zaradi strmega padca se voda odteka nekoliko hitreje, zato se takoj opazi upadanje, čim preneha liti. Danes je bila voda sicer še precej visoko, vendar pa že nižja kot včeraj. Ko bi bila tudi zdaj voda aaprta kot je bila včasih, ko so delali v Ljubljanici, bi bila na Barju velikanska povodenj. Zdaj so se pa odtekale velikanske količine vode sproti ln voda Je prestopila bregove pritokov Ljubljanice na Barju samo ua krajih, kjer so navadno poplave že ob nekoliko slabšem deževjn Najhujša nevarnost je zdaj že minila. —lj Gallusovo nabrežje ni prevozno, ker je preozko pri Valvasorjevi rojstni hiši. zato je na njem samo lokalni vozni promet. Kljub temu je pa zelo blatno in hod- —c Novi mestni proračun za I. 1935— 1936. bo stopil v veljavo 1. aprila 1935. Mestni svet celjski bo sklepal o novem proračunu na redni seji, ki bo v petek 21. t. m. ob 18. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu. Na dnevnem redu so tudi še poročila nekaterih odsekov. —c V celjski okolici so umrle: v nedeljo 291etna šivilja Gizela Ogrizkova iz Celja (Razlagova ulica 9) in 47letna služkinja Rozalija Mazovškova z Dobrne, v ponedeljek pa 771etna občinska reva Kristina Cretnlkova s Peharja. V nedeljo Je umrla v Celju (Kovaška ulica 1) v starosti 68 let vdova po stavbniku in hišnem posestniku ga Marija Dimetz roj. Paverjeva. —c čudna nesreča pri britju. Ko se Je 621etni previitkar Martin Kos v Virštanjn pred dnevi bril v svojem stanovanju. Je stopil nenadoma v sobo neznan brezposelni moški Neznanec, ki Je Wl vinjen, se je zaletel v Kosa, ki se Je bril. Kos Je padel s stola in si pri padcu z britvijo prerezal vrat. Kosa so prepeljali v celjsko bolnico. —c Usoden skok Iz vlaka. Ko se Je 23-letni akademik MIlan Skitek Iz Celja vračal v soboto z vlakom i* LJubljane v Celje, Je na postaji Zidanem mostu skočil iz vagona. Pri tem pa Je padel tako nesrečno, da si le zlomil nogo. Zdravi se v celjski bolnici. I* Maribora — Resnici na ljubo. Glede na senzati-Jonalne govorice, ki so se zadnje dni razširile po mestu, da so odkrili na mestnem avtobusnem prometu milijonske poneverbe«, Je naprosil naš mariborski dopisnik gg. predsednika in upravnika mestnih podjetij v Mariboru za zadevno pojasnilo. Oba gospoda sta odločno izjavila, da o kakih poneverbah, niti najmanjših, sploh ni govora in so to le gorostasne lati. Govorica, da ie nobegnil ravnatelj mestnega avtobusnega prometa preko meje, je prav tako nesramna izmišljotina. Zanimivo Je, da Je tem senzacijonalnim čenčam nasedel tudi neki ljubljanski dnevnik ter obja vil vest, da je nastopil pri mestnem avtobusnem prometu že nov ravnatelj svoje službeno mesto. O vsem tem pa ni govora, ker je bil poslan neki gospod MP na avtobusni promet le zaradi običajne vsakoletne revizije. Pri tej priliki so se sicer zasledile malenkostne nerodnosti v poslovanju kot se to zgodi tuda v drugih uradih, niso pa to prav nikake poneverbe. Ker Je bil ravnatelj avtobusnega prometa sedaj 3 dni doma, so se po mestu ponovno razširile razne govorice. Naš dopisnik pa Je dobil pojasnilo, da Je imel ravnatelj mestnega avtobusnega prometa le 3dnevni dopust, da Je sestavil letno poročilo in danes g. ravnatelj že zopet posluje. Vso zadevo, ki je dvignila v Mariboru mnogo prahu, bodo do popolnosti razčistili na današnji popoldanski izredni seji nnravnega odbora MTP in bodo tako napravi M enkrat za vselej konec tem neresničnim govori* cam. — »Razori«. 4. številka, je tokrat posvečena folklori. List za odraslo mladino Je zelo bogato ilustriran, saj se v pravkar izišli številki okrog 40 slik Vsebina nad vse zanimive številke »Razorov« je naslednja: Joža žefran: Božična — Maksim Gaspari: Drobtine k našemu narodopisju — lika Vaštetova: Zaklad v Emoni — Oskar Hudales: Srce malega Si k are — Musek Vitko: Narodna pesem v Halhozan — Cvetko Ciril: Prleško gostuvanje — Jo » Maks: Ženitno pismo — Pripovedujejo: Rosensteln Karel: Drobiž Iz Zadre* kc doline — Honzej Male: Sirota deklica — Bric Danica: Pravljica o Hudem gradu pri Tržiču — Bodla j Jeronini: Pravljični grad pri Sv. Juriju — Leopold Devetak* Prikazen — Zmaj na Dolenjskem polju — A. Svenšek: Kmetica in krava — Mazln Milena- Tnrkovec — Jeza Maks: N ivo-letna — Jankovič Bratlslav: Slava — Mi-klavžina Gabrijela: Vraže s Koroškega — j Mueek Vitko: Nekaj vraž s Ptujskega po- j Ha in Haloz — Zavrl A.: Kralja Štefana j Tomaš^viČa poslednja pot — Fakin A.: I Vraže Za dodatek so naslikane rizne žabi vn- igre: Preizkušnja moči in pa za- j nimivi križanka. _ Kdo bo plačal? V nedeljo popoldne si J* pmcščil Josip F. šalo, ki >o zanj kaj draga ZaLoteiO se mu je izpreh >da v ne | znano, seveda ne pes, temveč z avtomobilom Na Glavnem trgu je podjetnež najel i avtoizv.-*4Wlka in mu naročil, naj ga popelje mala po mariborski okolici. Ko pa je bilo treba pečati voznino, je dejal, da bo plačal tisti, k: ... in Jadrno izginil. Toda kmaiu so ga izsledili in ima sedaj zadevo v rokah tukajšaja policija. — Aretirana tatica. Julijana M. je ukradla svojemu znancu 500 Din gotovine. Toda ni se dolgo veselila nepošteno pri- ! dobljenega denarja, kajti včeraj Jo je v ueki stri uski ulici aretiral mož postave in jo cd vedel na policijo, kjer je bila zaslišana e — Opozorile mariborska policijo. V zadnjem času zbirajo pod okriljem nacijonal-ne piopagande razne osebe prispevke za razne humane namene. Nabiratelji se pri tem svojem posle sklicujejo, da imajo da-v :j«i je od prosvetnega ministrstva in da c i \lJajo to delo skupno a ad ruže njem rezom tih Častnikov. Po informacijah, k; Jb dobila mariborska policija, pa so te osebe navadni goljufi, ki so dobro or-l ani in pod krinko nacionalne pro p.K«.i de opravljajo svoj posel Predstojni švj mestne policije opozarja javnost, naj tak- j tri javi vsak tak primer policiji. — Otvoritev postajališča na Taznom V soooto se ie vršila v Roncijevi dvorani na Pobrežju seja odbora za zgraditev postajališča na Teznezn. Na tej seji, kateri Je predsedoval odborov predsednik ln župan g. Volk, so predvsem razpravljali o otvoritvi postajališča, kar bo 6. januarja 1. 1935. Postajališče, ki Je bila srčna želja vseh občanov Tesna, Pobrežja, Rad vanj in Studencev, bo slovesno blagoslovil in izročil prometu knezoekof g. dr. Tomažič. Te-zensko postajališče je generalna direkcija drž. žel. imenovala »Maribor — Tezno«, oficijeien naslov pa bo »Postajališče Teznoc Iz Novega mesta — Štirje vlomi v eni noči. V bližnjem Vel. Slatniku so neznani zlikovci v eni »med preteklih noči vlomih" v zidanico posestnika Poneta Pavla. Vlomili so s pomočjo krampov in železnih drogov. Ker vlomilci niso bili dovolj močni, da bi odstraniti iz dobro zavarovanih oken in vrat železje, so se spravili na sam goli zid in ga v precejšnji visočini razkopali s krampi. Iz hrama so posestniku pobrali več vi-ničarekega orodja, nekaj večjih steklenic, kakor tudi vina. Vlomili so tudi v leseni hram posestnika Brlaha Tomaža in mu poleg drugih malenkosti odnesli še 100 litrov vina. Naslednja dva vloma so izvršili v zidanico posestnika Ivana Blažiča in v zidanico posestnika Jermana Franca. Posestniki so občutno oškodovani, zlasti še Pone, ki so ga vlomilci v kratkem času že dvakrat obiskali. Orožniki so vlomilcem že na sledu. — Vsi dobrotniki in prijatelji otrok se vabijo, da prisostvujejo 23. t. m. ob 15 uri božičnici, ki jo priredi Kolo Jugoslo-venskih sester siromašnim otrokom v telovadnici osnovne šole. Iz Kamnika — Zaprisega vojnih obveznikov kamniškega sreza je bila v nedeljo dopoldne v Kamniku, v Domžalah in v Lukovici. V Kamniku so se zbrali vojni obvezniki v mestnem parku, kjer je pred zaprisego spregovoril kaplan g. Miha Jenko in razložil verski pomen in svetost zaprisege. Tisoči so nato glasno ponavljali besede zaprisege mlademu vladarju Petru II. Po svečani zaprisegi je kamniška mestna godba zaigrala državno himno, iz grl vseh tisočev mož in fantov pa je zaoril krepki >živio< kralju Petru II. Svečanosti je prisostvoval tudi komandant mesta g. polkovnik Vladimir Krstić z adjutantom g. poročnikom Turkom, ki je prebral poslanico. — Obletnica, Te dni poteče 40 let, odkar se je pričela akcija za gradnjo ceste iz Luč preko Volovljeka v Črno. s čimer bi dobila Ljubljana najkrajšo zvezo s Logarsko dolino. Po 40 letih truda in naporov za to važno cesto zdaj z upanjem gledamo na prihodnje* leto. ko vse kaže, da se bo vendarle pričel graditi prvi del od Črnivca do Volovljeka. — Sneg je zapadel po planinah v višini loOO metrov. Zaenkrat ga je komaj par centimetrov. § o k o I M v o Viški Sokol za siromašno deco Vič, 18. decembra. Kakor vsako leto, bo tudi letos viška občina priredila za revno deco božićnico, na kateri bo obdarovana najrevnejša deca viške občine. Pred tedni se je vršil v občinski pisarni sestanek vseh v £kih na-cijonainih in kulturnih društev, na katerem je bilo sklenjeno, da vsa društva po možnosti prirede prireditve, katerih čisti dobiček je namenjen revni deci viške občine. Pozivu viške občine so se odzvala skoro vsa društva, med njimi tudi viški Sokol', ki se zaveda velikega pomena te dobrodelne socijalne akcije. Sokol bo sicer priredil božićnico za svojo sokolsko deco, vendar pa bo sodeloval tudi pri občinski socijalni akciji. V ta namen bo marljivi dramski odsek vprizoril v nedeljo 23. L m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma dramo >Mladost< v režiji br. Rudija MarinČiča. Drama, ki je za sedanji čas zelo primerna, bo gotovo privabila vse prijatelje viškega Sokola, saj sodelujejo pri predstavi najboljši igralci dramskega odseka, sestra Thalerjeva, bratje Dacar, Marinčič R., Velušček, VVilier-part in drugi. Ker je predstava namenjena tudi socijalni akciji viške občine, vabimo cenjeno občinstvo k obilnemu posetu. Razprodana dvorana naj pokaže, da viško občinstvo sočustvuje z revno deco, da bo tudi ona imela kolikor mogoče zadovoljne božične praznike. Podprimo plemenito akcijo viškega Sokola in lajšanje bede revne dece. V nedeljo vsi v Sokolski dom. Zdavo! Vsem druStvom in četam Na razna vprašanja nekaterih bratskih sokolskih žup, kako naj se tolmači odredba glede prireditev v Času zmerne žalosti (plesov io godb), je izvršilni odbor Saveza SKJ na svoji seji 29. nov. tl. sklenil, da so dovoljene sokolske plesne šole. toda v resnici kot šola za pouk plesov, nikakor pa ne plesne prireditve. Ravno tako sokolske godbe ne smejo v času 6 mesečne žalosti igrati po ulicah, tudi takrat ne, ako spremljajo sokolski sprevod. Sokolski domovi (dvorane) se smejo oddajati nesokolskim društvom in korporacijam za razne prireditve, toda tiste sokolske edinice, ki oddajajo sokolske dvorane, morajo strogo paziti na to, da te prireditve, čeravno jih ne organizira sokolstvo, morajo biti na vsestransko dostojni višini. Ker vse sokolske edinice letos ne smejo prirediti Silvestrovih večerov in maške-rad, oddale pa bodo svoje dvorane drugim društvom, priporoča župni prosvetni odbor, da društva postavijo kot reditelje sokolsko članstvo, člani uprave pa naj strogo pazijo, da se bodo prireditve vršile dostojno brez hrupnega vesel jačenja in prekomernega uživanja pijač. Vse župne edinice bratsko prosimo, da se točno ravnajo po zgoraj označenih navodilih 2;PO. Zdravo! Lepa sokolska akademija Sokolsko društvo Jesenice je priredilo v nedeljo zvečer mladinsko akademijo, za odrasle, ki se je v ponedeljek pjpo.'dne za šolsko mladino ponovila. Nastopil je mladinski pevski zbor, mladinsti orkester ter moški in ženski naraščaj, moška in ženska deca, s telovadnimi točkami, govori, deklamacijarrj in živo sliko. S: o red akademije je bil zelo pester ter po * ».'Čini posvečen spominu blagopoojn^a ve-'ikega vladarja ter s povdarkom Ijubciai ;n zvestobe sokolske mladine miadci£.u Kralju. Spored je otvoril pevski zbor in orkester, ki je lepo izvajal skladbo >Alo' lev kralja«. Sledil je govor ses* ice čm-kuve nato državna himna in -i,u*-)p ženske dece z venčki in deklamacija ses+rice Talerjeve »Mrtvemu kralju«. Prvi spo-edH je zaključil pevski zbor. k' ie lepo zapel »Tamo daleko ...«. V drugem delu sporeda ie imel lep govor naraščajnik brat Rozenštajn, na kar so se vrstile telovadne točke moike in ženske dece druga za drugo, mladinski orkester je lepo odsviral skladbi »Buči morje« in »Veseli otroci«, mladinski pevski zbor pa je z zanosom *apel pesem »Otroci Petru IL«, Zelo samozavesten pa je bil nastop dečka Vovka, ki »e z .cpo in jasno izgovorjavo deklamiral ^Mlade mu kralju«. Spored je zaključPa krasna simbolična živa slika, ki je predstavljala, kako se vsa sokolska mladina zbira '»krog mladega kralja. V splošnem je prired.tev lepo uspela, le telovadne točke niso bile najbolje izvežbane, zadovoljila pa sta orkester in mladinski pevski zbor Prireditev se je pričela do sekunde točno skoraj pri prasni dvorani. Občmstvo je prihajalo med izvajanjem, a vendar ni o:la udeležba taka, kot jo je mladina zaslu- žila. Manjkali sta dve tretjini članov, navzočih je bilo največ ljudi iz delavskih krogov, pogrešali pa smo najbolj obrtnike in državne nameščence. S tako igno-ranco sc jemlje mladini veselje, Se bolj pa prednjakom m pevovodjem, ki žrtvujejo večer za večerom za vzgojo mladine. Zaprisega vojaških obveznikov Trg Kralja Petra II., že dolgo ni nudil tako veličastne slike, kakor v nedeljo 16. t. m. dopoldne, ko so vojaški obvezniki položili priseco zvestobe Nj. Vel. kralju Petra II. Obvezniki so pričeli prihajati v mesto že v zgodnjih jutranjih urah iz vseh bližnjih občin, tako da so do 10. ure dopoldne zavzeli skoro ve« obširni prostor na trgu. Posebno impozantno sliko so napravili na prisotne voinSk'' obvezniki občine Smihel-Sto-piče in Prečne, ki so prikorakali na tng pod vodstvom občinskih predsednikov v strnjenih vrstah in vzornem redu. Na trem so se zbrali k svečani zaprisegi aktivni fn rezervni častniki, nastopil pa je rudi častni vod tuk. gamizffe Ob 11. uri je prispel na trg novelin'k mesta g. kapelan Nikič. ki )e sprejel od poveljujočega častnika raport, nnto pa pregledal in pozdravil reeervfste. Kapitelfski prost g. Karel Čerin fe ime! k zaprisetri sve^n nagovor, v kntere?m J« zbranim obveznikom obrazložil pomon pvr-«*ee pripomnil Sampson tiho. — Kaj pa doktor Kneisel? — Oh. oprostite. — je dejai Ellerv brez oklevanja, — pojasniti bi vam moral, da krivda Lucille Priceve ni izključevala možnosti sokrivca. Lahko je bila samo orodje, nekje za kulisami so se pa utegnili skrivati možgani, ki so vse to izmislili in vodili. To so bih* tudi lahko Kneislovi možgani. Za to je imel povod — s smrtjo Abigail Do orno in doktorja Janneya si je rnoge' zagotoviti dovolj denarnih sredstev, da bi mogel dovršiti svoje delo in polastiti se vseh iz njega izvirajoči« koristi. A vse njegove krasne teorije so mogle biti samo pesek, ki nam ga je metal v oči. Toda ... — Sokrivec... — je za mrmral policijski komisar. — Zato torej je bil Swanson danes popoldne aretiran... — Kaj? — je kriknil državna tožilec. — Swanson ....? Inspektor Oueen se je nasmehnil. — Mudilo se je, fienry, in nismo vas mogli obvestiti o tem. Swanson je bil danes popoldne aretiran kot sokrivec Lucille Priceve Trenutek, prosim. — Telefoniral je seržantu Veliu — Thomas. soočate ta dva. Swansona in Pricevo Kaj se ji še ni razveza jezik? Poskusite, morda bo pa pomagalo soočenje — Odložil je slušalko. — Takoj bomo vedeli, kar nas zanima PRIMA ZIMSKA JABOLKA sortirana, od Dm 2.50 dalje. — Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trg 3 ir Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ah 3755. 3624 PSIČKE šest tednov stare, križance (špicl-foksterijerje) prodam. — Podrožnik, Cesta I, št. G (pritličje). STANOVANJE DVEH SOB ali sobe in kabineta s pritikli-nam a IŠČE ZA TAKOJ zakonski par brez otrok. Periferija ne pride v poštev. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3705 MLAJŠA OSEBA dobi lahko službo, kar mu pozneje lahko koristi, s kavcijo 2—3000 Din v gotovini. Nastop takoj. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod >Takoj 3706«. Zdrav, odbran KROMPIR prodaja — dokler zaloga po Din 50.— 100 kilogramov vsako količino tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA, Realjeva cesta štev. 24 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 3685 SUHA BUKOVA DRVA ln žaganje dostavlja tudi na dom — Ivan Šiška, tovarna parketov. Ljubljana. Metelkova ulica št. 4. — Telefon 2244 3673 Kontroliran med vseh vrst — tudi ajdov med ra ^tice nudi Društvena čebelama, Ljubljana. Pražakova 13. telefon 35-45 358° RAZNA PERUTNINA jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkuren&iih cenah v fllijalni trgovini Kmetijske družbe, Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 3755. 3623 Trenchoati usnjeni ratoijiei to najbolj nakup pri PRESKERJTJ, LJUBLJANA. Sv Petra c 14 POZOR! POZOR! Preprosta, praktična in fina BOŽIČNA DARILA v največji izberi pri staro znani tvrdki — F. M. Schmitt, Ljubljana, Pred škofijo 5t. 2, Lingarjeva ulica št. 4. — Pridite i Pridite! 3694 f t. 3? ts *<* 0 •' z £ e* * > m o- 01 G > C8 O 6 55 * £ J zimiair JtktntmT — Zakaj Swanson? — je vprašal Minchen boječe. — On vendar rti mogel storiti niti prvega, niti drugega zločina. Janney mu je dokaza, alihi za prvi umor, vi sami ste mu pa dokazali alibi za drugi umor. Ne razumem... — Swanson se mi je zdeli sumljiv takoj v začetku, — je odgovoril Ellerv. — Kar verjeti nisem mogel, da bi bi'o golo naključje, ko je prišel k Jan-neyu baš v trenutku, ko se je morilec izdajal za Jarmeya. Ne pozabite, da je bil naklep Lucille Priceve v polni me- ri odvisen od tega, da bi se Janney ne pojavil na pozorišču v trenutku, ko se je ona preoblečena izdajala zanj. In tako, ko je bil Jannev v pravem trenutku odstranjen, ni bilo to naključje, temveč soudeležba pri morilčevem naklepu. Swanson je bil namreč njegovo orodje. Bil je pa v zločin zapleten po nedolžnem, to se pravi, ona ga je pripravila do tega. da je posetil Janneva. ne da bi vedel, čemu dela to. Vprašati se moramo, ali je bfl res sokrivec? Plavajoče elektrarne bodočnosti Zanimivi poskusi z izkoriščanjem toplotne razlike med morsko vodo na površja in v globini Poskusi G. Claudea in M. Bouche-rota. kako izrabiti toplotno energijo v morjih za proizvajanje druge energije, so že stari. Leta 1926 je predložil Clau-de francoski akademiji svoj prvi osnutek uporabe toplotne razlike med morsko vodo na površini in v globini. Načrt izhaja rz znanega pojava, ko začne topla voda v posodi vreti, če izsesamo iz posode zrak in posodo od zunaj ohladimo. Claude napelje 25 do 28 stopinj toplo morsko vodo s površine v aparat, kjer jo pod vacuom spremeni v paro. To na napelje skozi akcijsko turbino nizkega pritiska, nakar jo zopet pusti kondenzirati v brezzračnih fn z morsko vodo ohlajenih posodah. Turbina opravi svoje dek>. Čeprav je princip kaj enostaven, je bilo treba premagati mnogo ovir. predno so bili doseženi zadovoljivi uspehi Strojček, ki ga je pokazal Claude francoski akademiji, je br! zelo šibak, vendar je pa za dokaz zadostoval. Drugi poskus obeh izumiteljev je bil napravljen že v večjem obsegu v Ougree-Marihaye, kjer je bila instalirana turbina 50 KW. ki naj bi izkoriščala toplo vodo Meuse. se^revano po vodi tekoči iz železarn. Turbina je res obratovala, toda velik del njene energije se je porabil za pogon pomožnih naprav, posebno črpalk. Le 11 KW se je dalo uporabiti za proizvajanje električne energije. Takrat se je govorilo, da se v morju nikoli ne bodo dale napraviti najmanj 600 m dolge cevi. ki bi sesale h'adrw> vodo. Izumiteljema ni preosta-?Jo nič druee