v
poučno - zabavni list s podobami za slovenske družine.
Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod v mesecu.	naslovom : Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat.1* v
Naročnina je za vse leto 3 Ki, za pol letal K 50' st. Po-	Kojanu pri Trstu, štev. 3.
samne številke po tobakarnah stanejo 10 st,	i	Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139.
Fotograf.
(Veseloigra v enem dejanju. Priredil Iv. Vuk).
OSEBE:
Jaka i	| v
Joža I pivci-pijančki	Šima, natakar in ve'ikihlapec( K«3* Jni
M‘ha I	Keiika, dekla in natakarica im P'm
Jteza (srednje starosti)	J ,.ej,u.
Več mož in žen.
Kraj: Gostilna pri .Rdečem repu" v neki vaški krčmi.
(Oder razdeljen o dve sobi. Prva, večja, je gostilniška soba. Par miz, klopi in stolov. Stara stenska ura, na sredi izpod stropa visi svetilka. V kotu je velika lončena peč. Vrata v ozadju z enim oknom; drugo okno na strani. Druga sobaj veliko manjša, od prve je za Šima, natakarja. Miza, par stolov, postelja; na steni razun nekaterih podob, ogledalce. Obe sobi ste urejeni tako, da lahko občinstvo vidi prizor, istočasno se vršeč v obeh sobah.)
1 Prizor.
Jaka, Joža, Mihu, Rezu sede pri eni mizi v živahnem pogovoru. Pirci prihajajo in odhajajo. Šima s pipo v ustih strete.	*
Joža (si ravno zalaga tobak v usta) Kaj se že dandanes vse v mestu in po svetu no dogaja in iznajde... to že ni več krščansko ! Niti verjeti ni, če človek tega sam na lastne oči ne \ idi Mislite si samo, to imajo nekaka kolesa, čisto ozka. Na to vrtalo vsedeš, malo pritiskaš z nogama in leti ti, kakor, Bog nas varuj, sam živ liudir. — Pa v to nebodigatieba kolo ni vprežen ne konj ne osel; če bi bil vsaj pes, bi še lovek nič ne rekel, a tako ni nič, popolnoma nič... hudiman leti sam. (Pije.) Od početka sem mislil, da je že lezniška mašina, vendar nisem nikjer opazil dima.
Jaka: Vse to ni še nič proti fotografu. Veš, to te naslikajo s kožo in lasmi, od nog do glave, ravno takega kakoršen si.. Ne potrebujejo nobene barve, nobenega čopiča in vsa čarovnija ne traja dalje, kakor pol dneva — pa si že naslikan ! (Med govorom odpre šlcatljico s tobakom). Izvolite, dober njuhač je ! (Si ga nasipljc v nos).
Miha: Tega bi ti skoro ne verjel, Jaka. Nekaj vendar mora imeli, da te naslika. Saj je še Gospod Bog potreboval ilovico, da je naredil človeka, kaj še le človek !
Jaka: lva j pa bo imel ? Veš, Miha, ti si neumen. Če jaz pravim, da nič nima, pa n m a. Samo črno škatljo postavi pred te... notri ni nič, čisto nič, razven malo črnega zraka — Ti Miha, ali ti misliš, da je fotograf čhtvek ?
Miha: Če ima tako podobo, kakor človek, potem je človek.
Jaka : Veš, Miha, ti nič ne veš; zato pa, ker nič ne veš, lepo tiho bodi in poslušaj, kaj ti jaz povedani, da se kaj naučiš. Fotograf ni človek, da veš, ampak umetnik, slišiš Miha, umetnik.
Miha: (počisi pritrjuje). Da,da. že vem umetnik 1 — (naglo vpraša) Kaj pa je to umetnik ?
Jaka: To je, kako bi že rekel, toliko kakor Bog, pa vendar ni Bog. Umetn k rabi, da te naslika, samo črno škatljo in nič drugega. Bog pa je za te porabil ilovico. To je razloček !
Miha: A, že vem, umetnik je pol-bog.
Jaka : Da, da, pol bog.
Baza : Kako pa potem ta na pol bog, ali kako se mu že pravi, s tisto črno škatljo slika ?
Jaka: Umetnik moraš reči Reza, umetnik, veš to je bolj nobel. Umetnik vtakne glavo v to škatljo, in hipoma ti skočijo kvišku mala vratiča, ravno tako kakor pri žepni uri, če pritisneš na pero — in jeden, dva, tri — pa si že notri, kakor miš v pasti in nikdar več ne prideš ven I Nato nese fotograf —
Joža : Umetnik !
Jaka: — To je vse j dno; nato nese umetnik tisto škatljo s teboj vred v temno kamrico in ne traja dolgo, pa ti že prinese podobo in še celo v lepem okvirju! Še misliti si ne moreš kako hitro je to gotovo. Ali po obrazu in rokah si še črn, kot bi te bil iz dimnika potegnil, ali kakor ju-trovski kralj Gašpar pri betlehemskih jaslicah.
Prihodnja številka izide q. septembra.
(Ponjuha.) In cel teden, dan za dnevom te mora fotograf umivati z milom in sodo, dokler nisi bel (pije). Ko je to dovršeno si na podobi ravno tak' kakor v resnici, To ti ne manjka noben las, kratko nič. Kakoršen si bil, tak si!
Miha: Koliko podob se pa lahko naredi ?
Jaka: Kolikor hočeš, toliko ti jih naredi. Ko je prva gotova, pa začne z drugo ; seveda gie potem vse hitreje.
Reza: Šmencano, to pa je res kaj vredno. Ampak, kar tako zastonj se menda ne da napraviti ? !
Jaka: Moja draga, zastonj?! Kdo bo pa delal zastonj. Saj še človek ni zastonj na svetu-Reza, misliš, da si ti zastonj na svetu ?
Reza: Seveda, kdo mi bo pa plačal, da sem na svetu ?
(Smeh.)
Miha: Pravil si, da umetnik ne dela podob zastonj ?
jaka: Seveda ne. Še prav drago mu jih je treba plačati. Če si pa prav zvit, lahko kar naenkrat dobiš več podob.
Reza: Ali res? Povej, kako mora biti zvit?
jaka: Ne sme se človek vstrašiti, če umetnik kriči in vpije, kot bi mu kdo kožo drl :	»se-
daj mir, popolnoma miri* Če pa malo mencaš in sučeš z glavo, ko skačejo tista vratiča sem in tja, kjer je menda sam hudir — vsi sveti nedolžni otročiči, naj nas varujejo — dobiš pet, ali še več obrazov na podobo in to te ne stane nič. Samo zvit mora biti človek, zvit. (Trkajo in pijč.)
Šima: Ti, Jaka, ali si se ti že dal slikati, da tako dobro veš ?
jaka : Pri moj’ zeleni, še ne, pa mojo babnico sem hotel dati enkrat. (Si natoči kupico.) To se je pa zgodilo tako : Moja Jera je še najprid-nejša med vsemi, pa enkrat jo je šment obsedel, da ni celih pet tednov nič govorila.
Šima (začudeno) : Ali je zdržala tako dolgo ?!
jaka: Pri moj’zeleni, Šima, je! Veš, če je žena enkrat lunasta, jo je že težko ozdraviti. Škro. pil sem jo z blagoslovljenim polenom, molil na vse načine in vse, kar sem znal, pa vse ni pomagalo nič. Hrt je molčal in ni rekel ne »bev* ne „mev“. Še kuhati sem si moral sam. In če sem jo še tako sladko pozdravil, mi ni ta hudir nič odgovoril.
Miha: Ti, Jaka, kaj si ji pa storil, da je bila
taka ?
jaka: Nič ! To je bilo vse zaradi tega, ker si je vtepla v bučo, da sem baje enkrat prišel pijan domov. Prav po pravici rečeno, sem takrat bil trezen, kakor na dan sv. Štefana.
(Glasen smeh).
Joža; Kako pa si jo potem zopet ozdravil?
jaka: Hm ! Ko sem že vse načine poskusil, da preženem hudirja, si mislim : čakaj, ti trmo-glavnost. te bom že ozdravil. Šel sem v mesto k fotografu in sem mu dejal: „Ljubi gospod, ali bi mi hoteli moje bable naslikati ?* — »Prav rad* je dejal, „ali kje je imate?" — „E, kje neki bo*, sem mu rekel, »v mojem žepu že ne, ampak doma za pečjo prede1*. — „Ona mora priti sem“, reče učeni mož. — ,0 sveti egiptovski Jožef*, sem vzdihnil, »moje žene ne dobimo sem, če jo s samimi voli vlečemo**. — „No, če noče priti sem, nemorem tudi napraviti slike1*, mi reče. — »A tako*, sem dejal in hotel iti, a fotograf me kliče: „Pa se pustite vi fotografirati 1* Malo, malo je manjkalo, da se nisem dal, pa sem si vendar premislil.
Joža (vsklikne) : Bedak, zakaj se pa nisi dal. Če bi pokazal svojo sliko Jeri, pa bi jo takoj zapustil hudir.
Jaka: Tiho bodi, ko nič ne veš. Misliš, da sem tak vetrnjak kakor ti?
Reza: No, no, kaj se bosta prepirala Jaka, povej, zakaj si si premislil ?
jaka (ponjuha): Stvar mi je postala sitna. Veš, znašli so že tudi take priprave, da lahko fotografirajo skrivnosti, za katere ve samo naše srce. Pqtem pa pride vse na dan, kar je človek v življenju napravil narobe. (Pije). Ge bi na primer tebe, Reza, tako fotografirali —
Reza (sme)č) : Beži, beži, ti prismoda !
jaka: No no,jaz samo postavim »prigliho*. Toraj če bi tebe tako fotografirali, bi prišlo vse na dan, kolikrat si možu zabelila žgance s kako drugo mastjo, slanino pa prodala, da je bilo za kafč. Potem bi se zvedelo, kolikokrat si ga goljufala ter vince pila in tako dalje in tako dalje...
Reza (mu hoče smejč zamašiti uda). Šmencano, kako mu leti jezik !
jaka (se umikajoč): No, no, pusti da dokončam... Stvar je kočljiva. Vsega tega in še huj-. šega sem se-bal, češ, lump bi tudi moje dobre, pa še skrivne lastnosti fotografiral. Veš, meščani so poredni in če bi vse moje dobre lastnosti in žlahtna dela prišla na dan, bi mi ne bilo ljubo. V katekizmu sem enkrat slišal in tudi naš novi gospod, ki so še komaj eno leto pri nas, so pravili iz prižnice da naj ne ve desnica, kaj dela levica. In zato se nisem pustil slikati!
(Ves čas Ja k ov e g a pripovedovanja je Š i m a pušil iz kratke pipice, se smejal, bil zraven, poslulal in stregel. Sedaj se približa).
Šima: Pa mi tukaj poskusimo. Fotografirati znam tudi jaz in to tako dobro, kakor pravi fo-tografist v mestu.
jaka (znni&jioo): Ti že ti... v skledi pri žgancih in kislem zelju.
Šima: Ge nočete verjeti, pa poskusimo! Imam aparat Stane me sto goldinarjev... Seveda znam samo na zunaj fotografirati, ker za fotografiranje znotranjih skrivnosti m mam priprav.
jaka: Tega pa ti že ne verjamem, da bi ti znal fotografirati!
Šima: Ge ne bom znal, plačam tri litre vina in še par klobas; če bom pa znal, pa plačaš ti ravno toliko in podoba te ne stane nič — ali, velja ?!
jaka (odari v roko): Velja ! — Praviš, da me podoba ne stane nič ? !
Šima:	Niti vinarja! — Grem po aparat
malo potrpite, takoj se vrnem (Odide).
(Dalje).
I.
Gospodje, kateri stoje na čelu človeške družbe, imajo imeniten delokrog, opravljajo važne posle, od katerih je odvisna sreča ali nesreča milijonov ljudi. Imam v mislih cesarje, kralje, državnike vojskovodje; in v drugem oziru papeže in škofe] Čim višja pa je njihova oblast in čast, tem večja je njihova odgovornost. Gorjč jim, ako svojo službo zanemarijo ali celo — zlorabijo ! 'Isto velja onim; katerim je Stvarnik dal visok razum ali posvetnega blaga v obilici.
Toda tako visokega stanu ali izvanredne nadarjenosti ljudi je le malo na svetu. V neizmerni večini so prostarki, t. j. obrtniki, kmetje, dninarji posli in — ubožci. In ti nimajo prilike, izvrševati dejanj, katera bi vlekla vseh oči nase, in bi se zapisovala v knjigo svetovne zgodovine Samo v tihem in pohlevnem delokrogu opravljajo svoje vsakdanje posle, zdi se, da so njihova dela le — malenkosti. Kaj, le malenkosti ? Tako sodi le neizveden ali kratkoviden opazovalec. Oni pa, ki s sočutjem sledi raznovrstnim opravkom delavskih stanov, jih ča ti in občuduje. Njih opravila so važna in večinoma težka, pa tudi zelo zaslužna. Zahtevajo namreč dokaj napora, trudov, zatajevanja samega sebe, dokaj zvestobe, potrpežljivosti in — stalnosti. A plačilo za vse to, vidno plačilo je le pičlo; kajti svet slabo plačuje. Toda v božjih očeh so ta vsakdanja dela iste veljave, kakor dela vladarjev, umotvori umetnikov, ali iznajdbe učenjakov. Vnanji vspeh vleče pozor posvetnjakov na se, božja modrost pa gleda vsakemu v 'Srce in jemlje v poštev njegov namen, ki ga ima pri delu. Vsakdanja opravila priprostega človeka so kakor biseri, katere si nabira počasi v velik zaklad. Pomislimo, kako visoko je naš Izveličar cenil
mala dela. On pravi, da kdor bližnjemu postreže le s požirkom vode (namreč iz ljubezni), ne bo ostal brez plačila. In o vdovi, katera je v templju darovala samo dva vinarja, je dejal učencem : „ta je darovala več kakor vsi drugi , kajti ona je dala vse, kar je imela, in je dala iz čiste ljubezni do Boga.
Ne bodi torej nikoli čmerikav ali malosrčen, ako ti nalaga vsakdanje delo trpljenja in težav ter se ti hoče pristuditi. Bodi tvoj stan še tako nizek in tvoje plačilo revno, v božjih očeh si v časti, in On ti je namenil neizmerno, večno povračilo. Toda, da bodo tvoja dela in trpljenja zaslužna, pazi na dvoje; prvič: ohrani vedno čisto vest, in ostani v milosti božji, v tej je vir vseh zaslug. Drugič: opravljaj vsa svoja dela marljivo in točno, kakor to zahteva poklic, in opravljaj jih z dobrim, z blagim namenom. To storiš, ako ne iščeš z njimi človeške hvale ali le svojega dobička, marveč le božjo čast. Zato daruj vsako jutro in vsak večer samega sebe in vse svoje misli, besede, dejanja Njemu, Njega prosi blagoslova, in obljubi, v vsem storiti presveto voljo Božjo. — Predoči si izgled Izveličarjev, kateri je do 30. leta v Nazaretu vsakdanja dela opravljal, misli na sv. Marijo, ponižno, ubožno „deklo Gospodovo'1, na sv. Jožefa, ki je bil tesar, na sv. Izidora, ki je bil kmet, na sv. Dunstana, ki je bil kovač, na sv. Teodata, ki je bil čevljar, misli na sv. Notburgo — deklo, na sv. Maksimo sužnjo, na sv. Servula, berača, i. t. d. Vsak pošten stan ima svoje odlične uzore in varuhe ; čeprav so mnogi med njimi le pohlevne vsakdanje posle opravljali, — zaslužili so večno slavo in veselje, ker njih dela pred Bogom niso bila malenkostna, marveč zaslužna in imenitna.
MATI.
Z. M
Zverina skrbno narod svoj neguje,
strastnč ga njen ljubavni soj*) ljubkuje.
Sovragu se postavi v bran srdita,
naj končno je vsled smrtnih ran — pobita !
Žal, mnogo slabša od zveri je mati,
ki svoje dete zapusti.
na trati — — —
in ki mu vzgoje znala ni
podati!
*) žarek.
Domači zdravnik.
Strup v izprijeni jedi. Slabo prekuhane jetrne bele in rudeče klobase se ob neprimerno mehkem in vlažnem vremenu kaj rade izpridijo ; napravijo se v njih neke zeld strupene tvarine. Vživanje takih jedi je zelo nevarno. — Zelo škodljiva je tudi stara izprijena beljakovina. Marsiktera gospodinja ima to navado, da jo spravlja od več dnevov skupaj. Posebno sedaj o poletnem času se rado hitro spridi. Torej previdnost najboljša mati !
Tavžentroža ali zlati grmiček. Čaj te cvetlice je prav dober proti zgagi ali gorečici (Sodbrennen).
Odganja sapo iz želodca in odpravlja nezdravo želodčno kislino, ter de prav dobro jetrom in led vicam. Ne stane denarja, le nekaj truda, da si ga natrgaš, v snopke zvežeš in posušiš.
Zoper komarov pik, ki hudo čini, se rabi na vadno salmijak ali milo. Bolje pa storiš, ako se varuješ, dotično mesto na telesu praskati, marveč je takoj pomočiš, ako ni- vode pri roki, s slinami; potem pa si obvežeš ranico z robcem, namočenim v mrzli vodi, in to obvezo več ur pustiš. Zdrava je, ako se ti zdi pik nevaren, kopelj v topli vodi, tako da se ves potiš, in pa vroča limonada.
Jabolka niso samo zdrava hrana, ampak tudi redilna. Ugodna jaboljčna kislina krepi telo. Kdor jabolko je, toži redko radi slabe prebave. Priporoča se osobito jabolka jesti zvečer. Ker ima jabolko mnogo fosfora hrani mozek, ter sili jetra na delo
Zoper drisko. Posuši si listje ščipkovo (gar-troža). Nasiplji ga kakor čaj na vrelo vodo, in pusti to zmes 2 uri stati — dobro pokrito. Potem jo pretoči, in vodo pij 2—3 krat na dan vselej za pol kupice.
Gospodarstvo.
Zavrelka ali birsa. Ta jako nevarna bolezen na vinu je v južnih krajih nekaj navadnega. Po sebno šibka in iz mladih trt napravljena vina so ji zelo podvržena.
V kleteh, kjer se ta bolezen pojavi, znači malopridnega kletarja. Njegova klet je zamazana in brez reda. Sodi so malo kedaj polni. Še manj se vino pretika. Vino stoji celo zimo na drožju. Nespameten kletar misli, da bode dalo drožje vinu moč, toda zgodi se baš nasprotno.
t .......1
Kako se spozna ta bolezen? V poletnem saijevega rojstnega dne je bi v Opavi pod pred-času začne skoraj vsako vino pokipevati, posebno sedništvom znanega odpadnika in svinjarja posl.
če ni v trgatvi vsled neugodnega vremena poki-pelo. Kadar vino navadno pokipeva, prijetno diši in meče lepe bele pene. To pokipevanje je koristno in ni »zavrelica*.
Če pa vino nekako skipi, (se kuha) pene pa so umazane in dišijo po gnilobi, je to .zavrelica*. Tako vino spreminja barvo in okus ter izgublja kislino. Črno vino postane rujavo, a belo bolj temno.
Kaj nam je storiti, da se nam ta bolezen ne pritihotapi v klet ? V prvi vrsti se držimo snage. Snaga'je duša kletarstva ! 'Čisto in nikdar gnilo bodi grozdje. Snažni naj bodo sodi in, drugo . kletno orodje. Vino večkrat zalivajmo (da se napolni sod) in pretakajmo, Pretakati je mlada vina vsaj štirikrat v letu in sicer: pred božičem, meseca marca ali aprila, meseca junija ali julija, in v začetku oktobra.
če se je bolezen še le pojavila, pretoči vino v snažen in močno zažveplan sod. Vinu dodaj nekaj ledu. Najbolje sredstvo je seveda »pasteu-riziranje* t. j. sagrevanje vina do GO stopinj s pomočjo posebnih priprav
Za vino, ki je že hudo napadeno od te bolezni, ni pomoči. Tudi posoda, kjer je bilo tako vino ni več za vinsko rabo, ampak le za ogenj.
Če krave molzejo krvavo — daje ' se njim dvakrat na dan po jedno žlico salpetra v litru vode raztopljenega. To se daje dva do tri dni zaporedoma.
Saj ne vrži proč — nego jih stavi v kako posodo, polij jih večkrat z vnelo vodo, kateri si dodal nekoliko sode. Pomešaj to zmes večkrat. Tako boš dobil izvrsten gnoj za cvetlice v loncih ia gredicah.
Govedo in konje moreš varovati nadležnih muh, ako jih večkrat namažeš z vodo, v kateri se jo kuhal pelin.
Katero mleko je bolj mastno ? Da se gospodinja prepriča, katera krava ima najbolje mleko, t. j. najmastneje — treba je vtakniti v sveže (frišno) mleko gladek nož; čem bolj bel je nož, — tem bolje je mleko.
Kaj pravi politika?
Avstrija. Ko se je peljal cesar v Marijine vare obiskat angleškega kralja, so ga povsod navdušeno sprejemali. Ta obisk je utrdil prijateljstvo med obema državama. — Ker je tudi občina v Hebu, katere častni občan je znani vsenemški poslanec Schonerer, cesarja pozdravila, je Schonerer odložil to čast, ker ni bil zadovoljen s tem, da občina pozdravi svojega vladarja. — Na dan ce-
Wolfa ljudski shod, na katerem so protestirali Nemci proti vstanovitvi slov. vzporednic na učiteljišču v Šleziji, češ, da to je žaljenje in izzivanje Nemcev in nevarnost za njih jezik. Po shodu so bile protivladne demostracije, pri katerih je bilo ranjenih več oseb. — V AVarnsdorfu na češkem je bil dne 15. t. m. katoliški shod. Udeležencev je bilo nad .3000, — Vojaške vaje se vršijo letos na Goriškem ob ital. meji. Tudi mornarica je,imela, v tem delu morja neko vajo. — Ker je povsod velika suša, je vlada prepovedala izvažati krmo v druge države. — Govori se, da bo naša vlada sklenila z Italijo posebno pogodbo glede vina in sicer za deset let. Prvo leto bo smela Italija uvoziti 400 lil., potem pa vsako leto 50 tisoč manj. — Ogrski državni zbor je bil zaključen. Magnatska zbornica je sprejela predlogo o zvišanju kraljeve civilne liste in je potrdila proračun.
Kusija, Ruskemu carju se je rodil sin prestolonaslednik Aleksij. Vsled tega je med ruskim narodom veliko veselje. Pomenljivo je v teh časih, ko je ruska zapletena v hudo vojsko, da bo krstni boter prestolonasledniku nemški cesar. — Carski dekret odpravlja telesne kazni v Rusiji, obljublja
zboljšanje kmetom in porniloščenje mnogim kaznjencem.
Nemčija. Nemci so premagali pretečeni teden v boju pri Waterbergu uporne Herere in so jim zadali znatne zgube. Najnovejša poročila pa javljajo, da se je pridružilo sedaj llererom 30.000 mož iz rodu Ovambo, ki so dobro, oboroženi.
Drugi kraji. Ker je v Srbiji veliki suša in se je bati lakote, bode vlada zahtevala le 100.000 dinarjev za slovesnosti pri kraljevem kronanju. Ob tej priliki bo v Belgradu umetniška razstava, katere se udeležijo tudi Slovenci in Hrvati in pa jugoslovanski kongres zdraynikov in naravoslovcev, tako je prav! Bolj ko se bomo spoznavali, bolj se bomo ljubili, bolj bomo složni! — Ruski ;in avst.-ogrski poslanik v Carigradu sta zahtevala od sultana, da se pomnoži žendarmerija v Mace-doniji, sultan pa se odločno brani, ker ga menda v tem podpirajo neke druge države. — V Amsterdamu je bil med-narodni socijalno-demokratični kongres. Tudi na tem shodu jp imela večino, kakor v Draždanih in Bolonji, radikalna struja. Sklenili so delovati proti rusko-japonski vojski. Sprejetih je bilo več resolucij, med temi tudi o praznovanju 1. majnika in o 8 urnem delu. Povdar-jalo se je tudi, da morajo socijalisti naperiti svoja prizadevanja za združevanje izdelovanja. Prihodnji kongres bode 1. 1907 v Stutgartu.
Vojna. Med tem, ko ni posebnih vesti o bojevanju med vojskama v Mandžuriji, ker je vsled
silnih nalivov skoraj onemogočeno vsako prodiranje in ker je vsa dežela poplavljena, pa se gode okrog Port-Arturja in na morju važni dogodki. Svoje junaštvo so pokazali Rusi, ko so udrli iz Port Arturja z namenom, da se združijo z vladivosto-škim brodovjem. Pri tej priliki je bil močno poškodovan »Cesarevič«, na katerem je bil ubit admiral Witheft. .Cesarevič' in še tri druge ladije so pribežale v Kiaočau, ki je v nemških rokah, nekaj jih je pribežalo v Šangaj, .Diana* v Saigon .Novik* pa na otok Sahalin, kjer so jo Japonci napadli. O drugih ladijah ni znano, kje so. Ruska ladija ,Rešiteljni* je pribežala v Cifu, kjer je bila od Kitajcev razorožena in vendar so ga Japonci napadli ter s tem prekršili nevtralnost. Posebno junaško se vedejo Kusi pri obrambi Port-Arturja. Cez 100.000 šteje oblegovalna japonska vojska, na stotine kanonov so nastavili proti nesrečnemu mestu, a naprej vendar ne morejo. Uradnih poročil je jako malo, a iz teh se da posneti, da je izgubilo na polju pred Port-Arturjem na tisoče drznih Japoncev svoje življenje. Japonci so zahtevali od Rusov, da se udajo, a hrabri ruski general Steši je to odklonil. Marsikatero junaštvo diči zgodovino človeškega rodu, a takih junakov, kakoršni so Port-Arturski branitelji, ni še videl svet. Tudi ako pade trdnjava, pade častno, a Japonce bo stala ogromnih žrtev. Slava ruskim vojakom ! Bodimo ponosni, da imamo take brate, katerih junaštvu se divi ves, tudi sovražni svet 1
NOVICE.
(Evharističen shod) slovenskih in hrvatskih du-hovnikov-častivcev sv. R Telesa, ki se je vršil v torek in sredo v Ljubljani, je bil naravnost sijajen. Udeležila sta se ga nadškof goriški, knezo-škof ljubljanski ter skoro 250 duhovnikov iz vseh slovenskih in hrvatsk h dežel, med njimi tudi dva grškega obreda. Posebno častno je bil zastopan bratski nam hrvatski narod.
Začetek shoda je bil v torek ob 4. popoldne s cerkvenim opravilom in pridigo v stolnici. Za tem se je vršila I. slovesna seja v duhovskem semenišču. Za predsednika vsemu zborovanju je bil izvoljen veleučeni g. Dr. Bauer, vseučiliščni profesor v Zagrebu Pozdravnim besed.m generalnega vikarja Flisa in knezoškofa ljubljanskega sta sledila prva dva napovedana govora. Prvi je govoril č. g. Nikolanci o razširjanju pobožnosti k sv R. Telesu med ljudstvo, za njim pa č. g. Jak. Ukmar o duhovn ku v luči presvetega Zakramenta. S tem je bilo zaključeno zborovanje prvega dne.
V sredo se je začelo zborovavje s pridigo knezoškofa ljubljanskega in pontifikalno sv. mašo knezonadškofa goriškega. II. slovesna seja je tra-
jala od 10. do poldne. Govorili so ; gg. Dr. Paz-man o potrebni skrbi duhovščine za snago v cerkvi ; P. Salezij Vodušek o tretjem redu in sv. R.. Telesu; Dr. Lang, ki je v prekrasnem govoru pojasnil zvezo med Najavetejšim Zakramentom in pravim krščanskim značajem ; č. g Šabalja Pavao-je poročal o stanju lista ,,Ss. Eucharistih11 in ko-nečno monsignor Flis o duhovnikih častivcih v ljubljanski škofiji. G. dekan Schvveiger je pretre-soval stavljene predloge, ter še posebej zatrjeval č. g. Jakobu Ukmarju, da hočejo navzoči duhovniki častivci vstreči njegovi prošnji izraženi ol> sklepu govora, namreč moliti za katoliško probujo-Trsta in tržaške škofije.
Shod je bil brzojavno pozdravljen od več škofov in drugih odličnih mož in društev ter s& je istotako brzojavno poklonil papežu in cesarju.
Prava velikanska manifestacija žive vere v pričujočnost božjo v sv. R Telesu pa je bila procesija, ki se je vršila popoldne ob 3. z stolne v nunsko cerkev. Vštevši menihe je spremljalo sv. R. Telo skoro 260 duhovnikov v cerkveni obleki z gorečimi svečami v rokah. Tudi po ljubljanskih, ulicah so gorele sveče. Po pridigi monsignora Flisa se je vrnila procesija v stolnico, kjer je svršil shod s „Tedeum“ in sv. blagoslovom.
Taki shodi so V življenju krščanskih narodov velikega pomena. Duhovniki, ki so se tega shoda udeležili, bodo zanesli od tod prav gotovo-med svoje ljudstvo duha prave žive vere in krščanske edinosti, kar je najbolje zdravilo sedanjemu času, ko nas vse razdvaja in loči.
(Nov izvrsten molitvenik) in nauk o pobožnosti presv. Srca Jezusovega je izdal in založil Dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski. Strani 305 Cena : rdečajobreza K 1 20, zlata l-60, mehko-vezan z zlato obrezo K 2'—; po pošli 10. več.
Prevzvišeni knez in škof ljubljanski, kateri1 z vso vnemo goji in pospešuje pobožnosti k presv.. Srcu Jezusovemu, je poskrbel, da dobe verniki, ljubljanske škofije, oziroma Slovenci sploh, praktično sestavljen, glede oblike zelo priročen, za-splošno rabo prirejen molitvenik, ki ima v prvi. vrsti namen vnemati bralca za češčenje do naj-svetejšega Srca Jezusovega.
Prepričani smo, da bo krasna knjižica vspešno-uplivala na razširjanje prekoristne pobožnosti v čast presvetemu Srcu Jezusovemu in pripomogla,, da se bo posebno za naše čase potrebna pobožnost, prav gojila in povsod prinašala obilnih milosti.
Knjižica bo vzbudila med milim slovenskim-ljudstvom brez dvoma splošno zanimanje in bodo-segali po njej visoki in nizki, stari in mladi.
(Družba sv. Mohorja so jo zopot povečala.) Odbor prekoristne drnžbe nam je doposlal te dnk
Teselo vest, da se je število udov letos izredno pomnožilo. Radi in s ponosom objavljamo dotični oglas:
S ponosnim veseljem naznanjamo, da se je število Slovencev-Mohorjanov nepričakovano znatno pomnožilo, da štejemo letos število udov naše družbe kakor še nobeno leto poprej. Letos namreč smo dospeli do prečastnega števila 84.598 udov družbe s v. M o h o r j a, t. j. 8540 udov več kakor lani, ko je štela družba 76.058 udov, in 4552 udov več kakor predlanskem, ko smo šteli 80.046 udov
Število po posameznih krajih oziroma škofijah nam kaže sledeči pregled :
1.	Goriška nadškofija .	.	.
2.	Krška škofija .	, . .
3.	Lavantinska škofija. ,	.
L Ljubljanska škofija.	.	.
5.	Tržaško-koperska škofija.
6.	Sekovska škofija .	.	.
7.	Somboteljska škofija . .
8.	Zagrebška nadškofija .	.
9.	Senjska škofija .	.	.	.
10.	Poreška škofija .	.	.	.
11.	Djakovska škofija .	.	.
12.	Bosniške škofije. .	.	.
13.	Videmska nadškofija . .
14.	Razni kraji .	.	.	. .
15.	Amerikanci.............
16.	Afrika in Azi,,a .	. . .
Skupaj
9593 (+	1292)	udov
6471 (+	266)	n
26959 (+	3666)	
32783 (+	2385)	»
4615 (+	567)	n
557 (—	3)	n
311 (+	5)	
483 (+	60)	n
202 (4-	14)	
113 (4-	1 )	
82 (4-	19)	n
193 (—	21)	n
238 (4-	63)	n
527 (4-	55)	n
1273 (4-	154)	n
198 (4-	7)	v>
84598 (+ 8540) udov.
Veseli ta razkaz nam kaže, da smo samo na dveh točkah malo nazadovali, namreč v sekovski -(graški) škofiji za 3, in v bosniških škofijah za 21 udov.
Povsod drugod pa srno sijajno napredovali. Slava zatq Vsemogočnemu, ki očividno blagoslovlja naš trud, hvala iskrena vsem poverjenikom, ki zbirajo razstrešena krdela z mnogim trudom h tako častni armadi, priznanje vsem posameznikom, ki množijo s svojim pristopom število Mohorjanov, Slovencev v veselje in čast, nasprotnikom naroda našega v strah in zavist!
Pregled nam kaže, da je najbolj napredovala 1 a v a n s k a škofija, namreč za 3666 udov, ki je bila prejšnje leto za 2115 udov nazadovala. Nji sledi ljubljanska škofija, ki je napredovala za :2385 udov, dočim je bila prejšnje leto nazadovala za 915 udov. Tudi gor iško škofija kaže jako lep napredek 1292, dočim je bila prejšnje leto za 396 udov nazadovala. Lep napredek kaže nadalje tržaško-koperska za 567, in krška škofija :za 266 udov. Prav posebno nas mora veseliti napredek v videmski škofiji, kjer imamo 63 udov več, in napredek Amerikancev za 154 ndov. Razmerje po drugih škofijah nam kaže gornji pregled.
Med naše ude se bo letos torej razdelilo 507.588, t. j. precej nad pol milijona knjig. Ako prištejemo to število onemu prejšnih let, vidimo, da je družba sv. Mohorja tekom svojega ob-
stanka razdelila samo udom, imenoma navedenim v vsakoletnih koledarjih, vkup 9,807.628, t. j. malone deset milijonov knjig.
Z razpošiljatvijo letošnjih knjig se bo pričelo koncem meseca septembra.	Odbor.
(Potrjena učna knjiga.) — Ministerstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 25. maja 1.1., št. 8032 knjigo Alojzija Stroja: „Kratka zgodovina katoliške cerkve1*, odobrilo za šolske učne namene ter se sme ista uporabljati na ljudskih, meščanskih, nadaljevalnih, višjih dekliških in na obrtnih nadaljevalnih šolah 8 slovenskim učnim jezikom.
(Pomorska eskadra v Trstu.) Pretečeni teden je bila v tržaški luki c. kr. eskadra pod poveljni-štvom kontreadmirala Julija Ripperja. Ta eskadra je sestavljena iz oklopnjač .Habsburg* (admiralska ladija), »Arpad*, .Babenberg", ..Monarh*, „Wien* in »Budapest«, iz križarke ,Zenta“, iz torpednih ladij „Meteor‘', ,,Satelit‘- in „Komet“ ter 12 torpedovk. Eskadra je potem odplula v Gra-dež in potem v Pulj.
(Romanje v sveto deželo,) ki so je letos prvič priredili Bavarci, se je srečno zvršilo. Odpluli so bili iz Trsta na ladiji „Tirol“ in se vrnili 15. t. m. Prijateljica, ki se je kot postrežnica bolnikov udeležila tega potovanja, nam poroča, da niso imeli niti na jugu, v Palestini tolike vročine kot v Trstu, posebno večeri so bili hladni in prijetni.
(PomilošČenje.) Povodom rojstnega dne cesarjevega je bilo pomiloščenih 5 kaznjencev kaznilnice v Gradiški, dva pa one v Kopru.
( Narodni kolek*.) Opozarjamo slavno občinstvo, da je družba sv. Cirila in Metoda prevzela v svojo oskrb narodni kolek (štempelj), katerega je v njeno korist zasnovalo slovensko dijaštvo. To se je zgodilo po daljši debati dne 10. t. m. v 152. vodstveni seji v ljubljanskem »narodnem domu«. Za nadaljno poslovanje se izvoli poseben odsek za narodni kolek, v katerega stopijo tudi nekateii visokošolci. Prepričani smo, da bo narodni* kolek družbi izdaten vir dohodkov, ako bo občinstvo pridno s-galo po njem. Priporočamo ga posebno slovenskim trgovcem in za kolekovanje vstopnic k veselicam. Večje množine naj se naročajo pri vodstvu družbe sv. Cirila in Meetoda v Ljubljani.
(Umor na cesti.) V Trstu je 17. t. m. opoludne na ulici zaklal 431etni zidar Karol Mattioni svojega svaka 451etnega Petra Costantinija. Tudi Mattioni je ranjen. Vzrok tega je že staro medsebojno sovraštvo.
(Za koliko narašča Ljubljana vsako leto?) Kakor svedoči množitev prebivalstva od leta 1895. naprej to je od potresa, narašča Ljubljana na leto povprečno za 1400 ljudi.
(Ponesrečil je) minolo soboto v Hombergu na Porenskem g. J. Oebin iz Zagorja na Štajerskem. V premogovniku je padel nanj velik kamen in mu hudo poškodoval glavo in prša. Malo je upanja, da okreva.
Ta Čebin je oče naše vrle sotrudnice M. P. Priporo a se ga v molitev.
(Nedeljski počitek pri vojaštvu) Za nedeljo, dne 28. t. m, določeno je streljanje v Bezuljaku pri Rakeku. Približno GOO mož streljalo bo skoro cel dan. In kako lahko bi to preložili na drugi dan. Vsak človek bo lahko priznal, da je vojaški stan težaven in služba naporna. Potem pa mu odpade, kakor smo navedli, še tista troha odmora v nedeljo in praznik. Vsak delavec, obrtnik, trgovec ali uradnik se oddahne te dni, za aj bi torej ne imelo popolnega počitka vojaštvo ? Upamo, da se želja vsega vojaštva po popolnem nedeljskem po čitku kmalu izpolni.
(Nove p:štne znamke.) Kakor poroča poštni in brzojavni strokovni list, bodo poštne znamke od 1 do G vinarjev nekoliko izpremenili. Poštne znamke od 1 do G vin. dobe vrednostne številke v belih krogih na vseh štirih oglih. Pri znamkah od 10 do 30 vinarjev ostane vrednostna številka črna na belem polju in sicer v čvelero-kotih. Poštne znamke od 35 do 60 vinarjev bodo imele vrednostne številke bele na polju barve do-tične znamke. Poštna znamka za 40 vin bo, da jo bodo lažje razlikovali od 35 vinarske, vij 1-časta. -
Kaže slike.
Pokojni župnik Sebastijan Ivneipp je (udi nam Slovencem dobro znan. Z velikimi uspehi je rabil vodo kot zdravilo v vsaki bolezni Ni dolgo, kar je umrl. Postavili so mu spomenik ki ga kaže naša slika, z napisom „nostra est aqua“, kar pomeni .,naša je voda**. V \\'orishofenu, kjer e Kneipp svoje dni služboval, stoji veliko zdravilišče po po njegovem načinu. Dot čno sliko priobčimo v prihodnji številki. Po Kneippovih naukih je tudi ,,Domači zdravnik* družbe sv. Mohorja.
Za kratek čas.
Komarji s svetilko. Dve mladi prijateljici Jelica in Anica sti potovali po Primorskem. Zvečer prenočita v neki krčmi. Toda, joj, zlobni komarji, katerih je v vročem poletju navadno dosti, jima godejo vedno okrog useš. Da bi ju ne opikali, pokrijeti. se z odejo čez ušesa. Tako pa je poslala vel ka vročina in Anica, ki bi se bila rada ohladila, privzdigne nekoliko odejo. Ravno mimo sti prileteli d e kresnici. Hitro zagrne odejo in vsklikne: „Jelica vse nič ne pomaga, zdaj nas gredo s svetilnico iskat!“
V ječi sta prišla skupaj stara znanca, Mihec in Jakec.
Mihec vpraša Jakca :
Pa kako si ti brate prišel sem ?
Radi vročine, odvrne Jakec. Na cesti me je dražil neki sitnež, jaz sem se raz p ali 1 ter sem ga namlatil.
Povej pa ti meni, kaj te je dovelo šem ?
Jakec: Zima. Ukradel sem zimsko suknjo.
Manjša izguba. Dijak visoke šole je prišel h krojaču, da mu napravi obleko.
„Za koliko mi napravite to obleko ?“ vpraša
dijak.
„Za 48 Ku, odvrne krojač.
„Bi li ne bilo dovolj 40 K ?“
Mojster (poznajoč svojega moža :)
„Kai se toliko pogajate ? saj mi tako ne bodete nikoli plačali* —
„E ni meni za me*, odvrne dijak, .ampak tu se pre za vas, da vi manje izgubite*.
Pet očenašev. Mati: Zakaj se pa tako jokaš,, ljuba moja hčerka ?
Minka, (ki je ravnokar vsa objokana prišla od svoje prve spovedi domov) : Oh, mama pet očenašev so mi nalo>ili gospod za pokoro, jaz pa.
znam le enega.
Uganke.
Rešitev ugank priobčenih v 14. štev lki: 1) Trg, Trst, Trsat. 2) Zeljna glava.
Prvo uganko je prav rešil Simon Ukmar, vpokojeni žeiezniški čuvaj pri Sežani; drugo pa Alcuname v Trstu, Roža in Marjeta Mahnič v Dekanih.
Nore ur/anlce.
I.
Računska uganka. D va ovčar!a Marko in> Tomaž se enideta na paši, ter reče Marko Tomažu: „Daj meni jedno tvojih ovc in imel ji!i bom še enkrat toliko kot ti“, Tomaž odgovori : ,.Daj pa ti meni rajši jedno in imel jih bom ravno toliko kot ti4.
KoUko ovc je imel Marko, in koliko Tomaž?
V e s e 1 o d o 1 s k i.
II.
Mice Tičkov sloji na bregu reke in čuva volka, da mu nc raztržc koze. Seboj ima lepo glavo zelja, po kateri se pa kozi cede sline. Mostar (čuvaj mosta) pravi Mičetu :: „Miče, Ti ne smeš če', most, če ne neseš vsako stvar posebej in le eno na enkrat na drugi breg.“
M i č e je v zadregi in tulita, kako bi nesel volka na drugo stran, ne da bi mu raztrgal koze, Ne ve, kako. bi prenesel koze, ne da bi mu snela lepega zelja. Misli si, če nesem, na onkraj najprej volka, bo med tem koza snela zelje. Ge nesem prej zelje, bo volk raztrgal med tem kozo. Če nesem kozo iu potem zelje, bo koza zelje snela, dokler grem po volka, če pa volka pripeljem do koze,, jo bo raztrgal, dokler bi šel po zelje.
Miče je ves obupan. Pomagajte mu ! Kdor mu bo pomagal, ga objavimo v prihodnji številki „Družinskega Prijatelja*1..	Ive.
III.
Če mi prav šest črk sestaviš Možko je ime, poglej,
Zadnji dve če spred postaviš,
Mesec vroč ti je, oj jej !
Kralj Marica.
Odgovorni urednik: Ivan Gorjup.
Izdajatelj : Jakob Ukmar.