rosameraa steviiKa zu cetiu tatmenc Številke v Trstu In okolici po 30 ceoL — Ogiad m računajo v brokocd cm kolom <72 muk.) — OgU* trgovcev I« obrtnikov mm po 40ccat Nortoic«, utavele. poeleeice to vabila po L 1.—. oglasi denarnih uvodov mm po L 2, — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnin* in reklamacije se pošiljajo izključno oprav1 edinosti, v Trsta, alka sv. Frančiška AsiSkega Mev. 30. L nadstropje. — Telefen uredniitva in oprave 11« Izlizvutmii pordcijek. vsak dar -».*-** Uredništvo: uhca sv A*5kega št. 20, I. nadstropje. Sc uredniSt . ^^ y phn-s sr ne sprejemajo. Jgf^ «c vračajo. — Od^o Prof. F. Poric. — L* rJV*- Tlsk : -—" arata za mesec L 7.—, 3 '"•^»-/v « let* L 3 ■ Za inozemstvo me«ečco 5 iir Vetnoa' uretinišiva ^pravo št. 11-57 načrtov! Dosledno temu nalaga prebival-stvo sistemu vsaj sokrivdo na nespodob-rtostih, ki jih uganja to nesrečni človek. To je tip tistih ljudi med nami, ki povzročajo neugodno razmerje med uprarvo in ljudstvom. Ali je tako razpoloženje med prebivalstvom — da niti ne govorimo zopet o krivicah, ki jih trpi javnost — na korist uprave, afc shiži njenemu ugledu? O vsem tem naj razmišljajo tisti, ki odločajo in ki so zanjo odgovorni. Priti morajo slednjič do spoznanja, da je že skrajni ča»s, da se «ves sistem t naših krajih temeljito spremeni, ker on je glavni krivec na stanju, ki ga mora obžalovati vsak dobroraisleč državljan! Po taki (spremembi kričijo vsestranski interesi. Zb&ro^aftje senata RIM, 24. Seja se stvori >ob 16. pod predsedstvom Tommas-o Tittonii-ja, ki po preči taniu zapisnika zadnje seje sporoča, da je senat na podlagi 61. 129 svojega pravilnika potrdil imenovanje novih senatorjev; ta sta Giacomo Puccini in Adolf o Venturi. V imenu finančne komisije predloži sen. Rava poročilo o zakonskem načrtu glede proračuna zunanjega ministrfstva za poslovno dobo 1924-25. Finančna komisija bo v kratkem pripravila poročilo o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Predsednik predlaga, da se senat sntde 2. decembra ob 15. uri. Predlog se v glasovanju isprejme. Seja se zaključi ob 17.30. Marmetti na vrhuncu svoje slave MILAN, 23. V gledališču Dal ver me se je vršil danes prva futuristični kongres. Ob lej priliki je bila poklonjena Marinettiju, voditelju futuri ličnega gibanja v Italiji, zlata spominska plošča. Govoril je on. In-notenzo Cappa, kateremu je odgovoril Marinetti ter povzdigoval mlade sile fašizma. Tudi Mussolini je poslal pozdravno brzojavko. _ Mska pučka srtjafka stranka na Hrvatskem Lovreković napoveduje ustanovitev lastne stranke - «Obzor» pozdravlja novo gibanje ZAGREB, 23. Vinko Lovreković,- Radi-ć&v disident, ni šel med zemljoradnike, kakor se je poročalo, temveč snuje novo stranko. Današnjemu <:Obzoru» je dostavil nastopno interesantno izjavo: « Obveščam našo javnost, da bom po tak enz vani izključitvi iz HRSS ostal zvest programu nekdanje Hrvatske pučke seljačke stranke, ki jo je utemeljil pokojni dr. Ante Raidić, to tembolj, ker sem tudi jaz bil med njenimi ustanovitelji. Zato glasosvi o mojem vstopu v zemljoradniško stranko ne odgovarjajo istini. O mojem ,.izključenju" iz HRSS kakor tudi o okolnostih, zakaj nisem več mogel prenašati nasilja in komande gospoda Stjepana Radića in njegove okolice bo javnost podrobno obveščena z mojo okrožnico, ki jo v kratkem predložim nar>du...» Večerni Ksti dostavljajo komentar, da namerava Lovreković pritegniti za svojo novo, odnosno obnovljeno seljačko skupino, še nekaj uglednih članov HRSS, ki se od Radića ne dajo več terorizirati in izigravati. S posebno naklonjenostjo komentira izjavo «Obzor», ki v očigled kardinalni reviziji zajedničarskega progra-matičnega stališča in 9 tem popolne vtopitve v Radićevo republikanstvo zastopa posebno skupino Hrvatske Zajedmce, ki se je Radića otela. Zato je razumljivo, da «Obzor» pozdravlja Lovrekovieev pokret s simpatijo in poudarkom, da to ne bo izključno »stanovska seljačka stranka, temveč le osobita zaščitnica seljaka - in seljaških pravic. Nastop narodnega bloka v Sloveniji in na Hrvatskem EEOGRAD, 23. Dopoldne se je vršila v predsedništvu narodne skupščine seja akcijskega odbora radikalne stranke, na kateri »o bila prečitana poročila, prihajajoča iz raznih krajev države o skupnem nastopu pri volitrvah in o sporazumu med radikali in samostojnimi demokrati. Organizacija radikalov iz ljubljanske oblasti je poročala, da želi skupni nastop s samostojnimi demokrati in pristaja na to, da se izvoli za nosilca liste minister dr. Gregor Žerjav. JZase zahtevajoč drugo mesto, na tretje pa naj bi se postavil zopet kandidat samostojne demokratske stranke. Radikali iz Ijubljamske oblasti zatrjujejo, da dobi v tem okrožju narodni blok tri mandate. To odločitev ima potrditi glavni odbor radi-i kalne stranke. Dr. Peleš je poročal, da je i bil pri vseh organizacijah stranke v za-, grebški županiji in da so vse brez izjeme • za skupni nastop s samostojnimi demo-! krati. J_ Otvoritev proge Ormož-Murska Sobota LJUBLJANA, 23. Med velikim navdušenjem prebivalstva ter iskrenimi ovacija-mi kralju in državi je odšel včeraj iz Ormoža prvi vlak v Mursko Soboto. Prek-murje je zvezano s Slovenijo in tej prijazni in bogati pokrajini se bliža doba novega gospodarskega razmaha in proč vit a. Na vsej poti je vladalo med narodom in udeleženci slavlja pravo praznično razpoloženje. Progo sta otvorila, v imenu vlade minister prometa inž. Stanič in minister za šume in rude dr. Žerjav. Udeležilo pa se je slavnostne otvoritve več sto oseb, med njimi minister n. r. dr. Kukovec, veliki župan mariborske oblasti dr. Pirkmajer, veliki župan ljubljanski dr. Baltič, šef oddelka za Slovenijo v notranjem ministrstvu Trgovina s ženami pri Kirgizih MOSKVA, 24. Nedavno se je vreil v Auhjotu v Turkestanu proces proti d v eni osebam, ki ste prodali 181etno Kirgizko/ Kupec in prodajalec sta obsojena na 1 leto ječe, a neka posredovalka v tej trgovina na1 šest mesecev. Plaćani denar za Kirgizlocf je bil zaplenjen. Sodnijski proces je izzval veliko zanimanje med tamkajšnjim prebivalstvom, posebno pa med ženami. Kir-gizke so sprejele to sodnijsko odločbo 9 zadovoljstvom. Podržavljenje poljskih gledališč VARŠAVA, 24. Ves poljski kulturni svet je sprejel z zadovoljstvom vest, da so nekateri člani proračunske parlamentarne komisije zahtevali podržavljenje velikih poljskih gledališč. V poštev pridejo v prvi vrsti Operno in Narodno gledališče v Varšavi, v drugi vrsti pa najodlićnejša gledališča v Haliču in Veliki Poljski. Glavni razlog za to so istalne finančne težave teh zavodov, radi kateilh trpi njihov umetni .ki napredek, V zvezi s podržavljenjem gledališč se znižajo tudi vstopnine, da se tako omogoči neimovitim krogom obisk gledališč. Boj proti umazani literaturi v Poljski VARŠAVI, 24. Varšavska vlada je dobila te dni spomenico, podpisano od 67 kulturnih institucij, v kateri se poživljajo pristojna ministrstva, da ukrenejo potrebne kerake proti senzacijonalni literaturi v vsakem pogledu, proti pornografiji in nemoralnim filmom. Spomenica se posebno obrača proti umazani reklami v izložbah in opolzkim publikacijam v časopisih. Nova turška vlada CARIGRAD, 24. Sestavila se je nova turška vlada. Ministrski predsednik in vojni minister je Fety BeyF notranji minister je Pejev Bey. Zunanje zadeve je prevzel Kukri Koja Bey. Predsednik > odobril vladno listo. General Kiazib paša bo najbrž izvoljen za zborničnega predsednika. SLS proti nsstopu HRSS pri uolitvah u Sloveniji Nedeljski «Slovenec« je priobčil na uvodnem mestu članek «Da si bomo na jasnem!* v katerem je zavzela SLS v resnici jasno stališče napram volilni kampanji Radičeve HRSS in Prepeluhove Slovenske republikanske stranke v Sloveniji. Sloven-čeva izvajanja govorijo jasno za tezo onih, ki trdijo, da hoče Radič razširiti predvsem hrvatsko nadvlado nad vso Jugoslavijo in da mu je sporazum med jugo slovenski mi plemeni čisto postranska zadeva. Uvodoma naglasa člankar, da je imela Slovenska ljudska stranka vedno visoke cilje pred seboj, ki jih je vedno izpopolnjevala. SLS pa je bila vsekdar << najodločnej-ša nasprotnica vsake dema^ogiie, politične neiskrenosti in nedoslednosti, ki izvira iz golega pohlepa po moči in nadvladi. Zato ne moremo — nadaljuje «Slovenec» — odobravati, da g. Radić v času, ko se slovenski m hrvatski narod borita -vsak za svojo narodno individualnost, politično samostalnost in kulturno osobitost v skupni državi ter za demokratični sporazum po načelu: vsakemu svoje, — vedno bolj očituje svojo težnjo po hegemoniji, po absolutni nadvladi svoje stranke in svoje osebe in to v očitnem nasprotju z načeli, ki jih •sicer proglaša za svoja. Mož, ki se bori za samosvojo Hrvatsko in terja, da Srbi spoštujejo, kar je hrvatskega, ne bi smel posegati v to, kar ni hrvatskega. Svoje brani, a tuje spoštuj, je načelo, ki mora prešinjati vsakega istinito demokratičnega politika, prav posebno, če se proglaša za republikanca na podlagi človečanstva. Toda g. Radić, ki tudi sicer ne ljubi preveč doslednosti, tudi v tem oziru dela nekaj čisto drugega, nego kar naglasa v besedah. Poseganje g. Radića v -volilno borbo v nehrvatskih pokrajinah države ne slabi samo po nepotrebnem skupne stvari bloka narodnega sporazuma in poštenosti, ko bi bil sporazum pri dobri volji primeroma lahko dosegljiv, marveč naravnost nasprotuje načelom, ki jih HRSS postavlja na čelo svojega programa. Prekmurje je slovensko, in kakor SLS ne postavlja kandidatov na pr. v Zagorju, tako tudi g. Radič nima nič iskati pri nas, če hoče biti sebi dosleden. Kakor on zahteva, da naj hrvatski narod sam sebe upravlja, tako zahtevamo mi, da Slovenci sami sebi vladamo in svoje zadeve sami vodimo. Ako g. Radić Prekmurcem obljublja ^prekmursko re-puh!iko», je to navadna debela demagogija, o kateri sam ve, da je neizpolnjiva in da služi samo njegovim hegemonističnim ciljem, zaradi katerih se g. Radič poslužuje zelo nelepega sredstva, da računa na politično neizšolanost komaj od madžarskega robstva osvobojenega Ijudsbva. Politik, ki hoče hrvatsko ljudstvo osvoboditi srbske hegemonije, ne sme delov slovenskega ljudstva skušati spraviti pod hrvatsko komando. Kajti g. Radiću danes dejansko ne gre za nič manj kakor za hrvatsko nadvlado nad Slovenijo, v čemer »verno posnema svoje nasprotnike, velesrbe.» Pravi krivec Priznavamo, da ne bi bilo pravično, če bi dogodke, kakor smo jih naštevali in o>načali v sobotnem uvodniku, in druge stične, hoteli pripisovati le zlohotnosti podrejenih organov, ki so v neposrednih m stalnih stikih s prebivalstvom. Zgrešeno bi bilo, če bi te organe proglašali kot glavne in morda edine krivce. Glavni izvor vsemu zlu je — sistem, ki so ga določili in ki so odgovorni zanj oni tam višje gori. To je tisti sistem, ki nastavlja v naših slovanskih krajih predstavnike uprave, ki tudi pri najboljši volji ne morejo vršiti svoje službe tako, kakor bi bilo potrebno v korist ljudstva in kakor bi zahteva! tudi interes in ugled uprave same/Ta sistem ije šel v svoji slepoti in nerazsodnosti tako daleč, da je odpravil iz vrst državnih nameščencev vse tisto osebje, ki bi bilo moglo pri izvrševanju svoje službe varovati cznačopo obojestransko korist. Le slepota in popolna nerazsodnost si moreta zatiskati oči pred jasno in neoporečno resnico, da je treba organu javne državne uprave, poleg strokovne, tudi jezikovna usposobljenost, da tudi strokovno najsposobnejši in najsvetejši javni uslužbenec ne more pravilne in zadovoljivo vršiti svoje službe, če ne pozna jezika ljudstva, če se ne more povsem zanesljivo sporazumeti z njim, ker ne pozna jezika ljudstva! Ali naj zopet tu ponovimo tolikokrat ponavljano in neoporečno resnico, da je javni nameščenec zaradi ljudstva tu> in ne narobe?! To resnico je podčrtal nedavno tudi dopisnik milanskega lista «La Giustizia*, v članku, v katerem je opisoval sivoja opazovanja po slovarskih krajih. Izrecno je na-g'ašal, da mnogo krivde na tem, da razmerje med državno upravo in slovanskim prebivalstvom ni tako, kakor bi bilo želeti, je v tem. da predstavniki oblastev ne znajo in tudi nočejo direktno občevati z ljudstvom in njegovimi zaupniki, pač pa verujejo slepo poročilom krivih in zlohotnih informatorjev, ki navadno zasledujejo svoje posebne, osebne in prečesto tudi nečiste namene. Naj tudi tu navedemo kriteč primer, ki nazorno kaže, koliko zla prihaja od tod, da javni organi ne poznajo jezika ljudstva! V vasi Vrabče — v prej vipavskem sodnem okraju — je prišlo pred nekoliko meseci prav po nepotrebnem do dogodkov, ki so silno razburili in užalostili prebivalstvo ter spravili vrsto ljudi v nesrečo. Kako je prišlo to, kak je bil izvor teh žalostnih dogodkov? Vzrok in povod sta bila za cel ocean oddaljena od vsake — po-Ktike. Imeli so ženitovanje. Na predvečer so vozili «balo». Kakor pa je že ob takih prilikah navada — dobra ali slaba, to vprašanje puščamo na strani — so parkrat ustrelili menda iz neke stare puške in so bili pri tem precej glasni, kakor je tudi navada ob takih prilikah. Pok in krik sta spravila pokonci orožnike iz bližnje vasi. Ker niso poznali tega običaja, so bili uver-jeni, da gre tu za kako državi nevarno demonstracijo ali celo za kak ljudski upor. Če bi bili poznali jezik ljudstva, če bi se bili mogli sporazumeti z ljudmi, bi bili dobili pojasnilo in stvar bi bila pri kraju brez vsakih hudih posledic za prizadete ljudi. Ker pa niso razumeli teh poslednjih in ljudje ne njih. so ti — hoteč, da bi jih orožniki vendar razumeli — že po naravnem nagonu postajali vedno glasnejši. Tudi v tem so videli orožniki znak upornosti in nespoštovanja napram javnim organom, torej čin ki ga zakon strogo kaznuje. Tako so orožniki nastopili z najhujšo strogostjo. Sledili so razburljivi prizori, ki so jih zaključile številne aretacije. Vrsta vaščanov je morala v ječo. Kdaj bo vsa ta afera že zaključena — po tolikih mesecih! — nam ni znano. Vemo pa, da so poleg telesnega in duševnega trpljenja aretirancev in njih družin pretrpeli zanje ogromno materijalno škodo. To so stroški za obrambo in pa radi dejstva, da je bilo toliko delavnih sil za fco?Lko časa odtegnjenih gospodarstvom. Do /sega tega ne bi bilo prišlo, če bi bili orožniki poznali običaje ljudstva in če bi se biti znali sporazumeti z njim. Razen — ir to bi bilo prežalostno — da taki dogodki odgovarjajo namenom uprave. Dogodki na Vrabčab pa so le tipičen primer. Koliko takih nesreč se je že pripetilo med našim ljudstvom, čehic-i v različnih oblikah in v različni meri!! Dogodkov, ki zastrupljajo ljudsko dušo in ki le kvarijo razmerje med prebivalstvom in javno upravo, ki bi si ga mi želeli kar isajiskrenejše že radi seda-njega položaja našega izmučenega ljudstva. Vsi taki dogodki pa so le en sam neizpodbiten dokaz, da je glavna krivda v isisteinu, ker pošilja jezikovno neusposobljene ljudi pa važna mesta — važna zato, ker so ti javni organi v neposrednih stikih z ljudstvom in je ves položaj tega poslednjega odvisen od — razpoloženja, oziroma iz previdnosti ali iz neprevidnosti takih javnih organov. Opozoriti moramo še na neko hudo zlo, ki ;zbaja iz sistema kakor se izvaja v naših krajih. Na to zlo smo opozorili že! £on in >e nam kričeče kaže v dogodku, ki se je nedavno odigral v Vipavi. V^nezdii se je tam fanatik, ki v javnem lokalu klo-fu n svoje ljudi, Italijane, le zato, ker pra-■vifno razumejo svoj položaj v slovenskem kr j in občujejo prijazno tudi s sloven-sLimi ljudmi, kakor se spodobi med civiliziranimi ljudm'. Bilo je opravičeno ali ne: de: tvo je, da ljudstvo vidi v tem človeku eksrorenta sistema, izvrševalca njegovih Naročajte in Sirite „EDINOST" EDINOST Trstu, v torcK novetnora 1924. ■__— - - — — - ____ - - st 281 mam mu t atim OMti amum it uro učnim AifcA dr. Svetek, generalni direktor državnih železnic IHć, ravnatelj državne železnice ljubljanske dnrekcije Vrečko, zastopniki kulturnik ik gospodarskih organizacij in kotporaeii ® vse mariborske oblasti. Angleške represalije nun umora Seo. Le Staack-a Odškodnina poi milijona šterlin — plačana Demisija egipčanske vlade LONDON, 24. Agencija Reuter dobiva iz Kaira: V svojem odgovoru na britansko noto prav« egipčanska vlada, da bo radi atentata na gen. Lee Stack-a prosila oproščenja. Ravno tako se obveže, da kaznuje krivce in da plača pol maJijona šterlin. Obljublja, da bo zatrla vse izgrede in vsako motenje javnega reda na svojem Ozemlju. * LONDON, 34. Agencija Reuter dobiva iz Kaira: Zagktl paša je pojasnil zbornici odgovor egipčanske »vlade na angleške zahteve. Zbornica je enoglasno izrekla zaupnico Zaglul paši. Proti je glasoval le en poslanec. Ta odgovor pravi, da angleške zahteve glede Sudana nasprotujejo status-u quo in konstituciji, na podlagi katere pripada kralju Faud-u poveljstvo nad egipčansko vojsko. Egipt bo zasledoval najbolj liberalno politiko, ki mora biti v popolnem skladu s principom politične neodvisnosti. LONDON, 24. Za danes popoldne je bila napovedana seja vlade, da razpravlja o raavoju egipčanskega položaja. Odgovor egipčanske vlade na angleško noto je bil predan lordu Al!emby-ju včeraj popoldne. Uvodoma pravi, da egipčanska vlada in ž njo ves egipčanski narod globoko obžalujeta umor gen. Lee Stack-a. Sicer pa se ne sme smatrati egipčanska vlada odgovorna za ta zločin. Ravno tako ne bo dopustila vlada Etgipta, da se tolmači ta zločin kot naravna posledica politične propagande na egipčanskem teritoriju. — Izjavlja, da nosi le odgovornost, da se zločinci primerno kaznujejo. Egipčanska vlada se obveže, da se oprosti in plača pol milijona šterlin. Nota pravi, da je nemogoče sprejeti novo predlagano sistematizacijo glede egipčanske vojske v Sudanu. V svrkd zaščite tujih interesov je egipčanska vlada že uvedla naj-liberalnejšo politiko, ki se sklada s principom neodvisnosti Egipta. Lord Allemby je odgovoril Zaglul paši: Ker je egipčanska vlada odklonila sprejeti angleške zahteve, vsebotvnne pod točko 5. in 6. angleške note so bile odposlane sudanski vladi instrukcije, da se 1. odstranijo iz Sudana rvei egipčanski oficirji in vse izključno egipčanske vojaške edinice in da si 2. pridrži sudanska vlada popolno svobodo glede povečanja površine v Gagirahu. Angleška vlada zahteva, da se odškodnina v znesku pod milijona plača do danes poldne. Kakor je zvedel lord Ailemby, je egipčanska vlada plačala že danes zjutraj odškodnina pol milijona šterlin. Listi objavljajo, da je egipčanska vlada zopet poslala kratko noto, v kateri energično protestira proti angleškim zahtevam, ter pravi, da so iste neupravičene. Noti je bil priložen tudi Ček za pol milijona šterlin. Lord Allemby je dobil povelje iz AngHje, da zasede carinarnice v Aleksandri ji. CAIRO, 24 Vlada Zaglul paše je podala ostavko. Kralj je sprejel ostavko ter poveril sestavo nove vlade predsedniku senata Zivar paši. Protianglette demonstracije v Eslntu Nad Tantahom krožijo letala - AngUja pošilja ojačenja v Egipt PARIZ, 24. Agencija Ha vas dobiva iz Kaira: Oblasti so izvršile več aretacij, V Aieksandriji so dijaki zopet priredili demonstracije proti britanski vladi. Po mestu krožijo močni vojaški oddelki. Nad Tantahom so letela letala. Brzojavka iz Gibraltarja pravi, da je en bataljon dobil povelje, da odide 29. t. m. »v Egipt. Francija in angleško-egipčanski spor PARIZ, 24. Agencija Havas objavlja: Francoski diplomatski krogi zasledujejo z veliko pozornostjo angleško - egipčansko krizo ter se nadejajo, da bo ta spor predložen razsodišču Društva narodov. Kar se tiče francoske vlade, ki je vezana s po.Jod-bo iz leta 1904 glede angleškega protektorata v Egiptu, se ne bo nikakor vmešavala v konflikt. Angleški taeic odobrava postopanje Anglije napram Egipta LONDON, 24. Vsi listi, tudi oni liberalne opozicije, odobravajo enoglasno postopanje Anglije napram egipčanski vladi i List «Dadly Telegraph» zaključuje tako-le svoj članek glede angleško-egipčanskega konflikta: Angleška vlada bo dosledno rešila krizo, Id jo je povzročil Zaglul paša s svojo politiko, ter takoj odstranila egipčanske čete iz Sudana. Laburistični dnevnik «Daily Herald* obdoižuje angleško vlado imperijalizma ter pravi; Obstoja velika verjetnost, da se nahajamo pred važnimi: dogodki v Egiptu. Nastali položaj v Egiptu bo uporabila angleška vlada v svoje ne lepe namene. Porušiti hoče egipčansko vlado ter postaviti _ Egipt pod vojaško diktaturo lorda Allemby-ja. Stroge edredbe proti demonstrantom ▼ Egiptu LONDON, 24. Iz Kaira poročajo: Med ljudstvom vlada silno ogorčenje. Egipčanska vlada ft poverila poveljstvo nad Četa- ma policijskemu poveljniku Russel paši, ki je izdal proti demonstrantom najstrožje ukrepe. Jaflrčs v PoBtbeoou Incidenti po govoru Herriota PARIZ, 23. Ob krsti Jauresa so čuvali cek> noč člani njego>ve družine, zastopniki delavskih organizacij in pokojnikovi prijatelji. Danes ob 10. uri predpoidne so postavili krsto, na mrtvaški oder pred palačo parlamenta; pred mrtvaškim odrom so razgrnili velikansko trobojnico. Do 13. ure so defilirale pred zemskimi ostanki velikega . soc., ki je 1. 1914. plačal z življenjem svojo j propagando proti vojni, brezštev. ljudske množice. Ob 13. se je sestavil veličasten sprevod proti Pantheonu. Spredaj so nosili krsto rudarji v pravih rudarskih oblekah; za krsto so- stopali čiani vlade, predsednika zbornic, poslanci in nepregledna množica Parižanov. V Pantheonu je bila postavljena krsta na krasen mrtvaški oder okrog katerega je gorelo vse polno sveč. Med globoke tišino je spregovoril ministrski predsednik, ki je poveličeval pokojnika, njegove zasluge za vse človeštvo in Francijo. Nato so spustili krsto v hladno kripto. Ko so člani vlade zapuščali Pantheon je prišlo do zelo neljubil incidentov, ki so jih povzročili po zatrjevanju tukajšnjih Kstov komunisti. Generala Targe in Deu-bail, polkovnik Gerard, vojni minister general Nollet in več pokojnikovih prijateljev je zapustilo Pantheon pri stranskih i vratih. Tedaj so jih pričeli komunisti zmer-: jati in žvižgati. Gen. Goreaud, pariški guverner je ušel komunistom skozi nasprotna vrata. Ista usoga je zadela tudi inozemske j vojaške atašeje. Nekateri demonstranti so 1 potrgali z grobnice sivo pogrinjalo. Policija je demonstrante odstranila. Novi francoski poslanik v Rimu proti vojnam PARIZ, 24. Udruženje «France Export» je priredila pod predsedstvom senatorja Nercna banket na čast novega poslanika i v Rimu, g. Rene Besnard. Za senatorjem Neroncm je govoril slavljenec Besnard, ki ;je med drugim izjavil, da se ne bo nikdar sprijaznil s kako novo vojno. V svojem govoru je polagal veliko važnost na gospodarske odnošaje med Francijo in Italijo: Rekel je tudi, da pod njegovim vodstvom francosko- poslaništvo ne bo slonokoščeni stolp in da bodot našli v njem vsi Francozi v Italiji primerno zavetišče. Nemški general Mathusius bo pomiloščen PARIZ, 24. Iz zanesljivih krogov se doznava. da bo nemški general Mathusius, ki je bil pred kratkem obsojen na 1 leto zapora radi tatvine, pomiloščen. Pomilostitvi generala* v odločilnih krogih ne nasprotuje nihče. Nemška vlada se poteguje za generala Mathusiusa KOELN, 24. Včeraj je imel tu kancler Marx »volilni govor, v katerem je omenil j predvsem obsodbo- generala Mathusiusa, ki je zaprt v Franciji. Francosko vojno j sodišče je Mathusiusa obsodilo, ker je za časa nemške okupacije v Belgiji kradel pohištvo. Marx je v svojem govoru trdil, da gre tu za sramoto in da je Mathusius popolnoma nedolžen. Nemško časopisje in politiki bi ne smeli te obsodbe izrabljati in | ščuvati mase k sovraštvu do Francije, j Vlada bo poskušala vse, da reši Mathusiusa. KARLSRUHE, 24. Zunanji minister Stre-semann je v svojem volilnem govoru izjavil glede obsodbe isto kakor Marx v Kolnu. Sporočil je, da je nemška vlada že naročila svojemu poslaniku v Parizu, naj posreduje pri francoski vladi za Mathusiusa. Zaupnico grSkl vladi Zadnje angleške volitve so pokazale šibkost komunističnih organizacij ATENE, 24. Po dolgi razpravi o incidentih, ki so nastak med delavci v Kavali, je zbornica izrekla -vladi zaupnico s 176 glasovi proti 80. Med razpravo je ministrski predsednik Mahalakopulos imel daljši govor, v katerem je ovrgel trditve opozicije glede obstoja posebnih protikomunističnih organizacij v Macedoniji, ki naj bi jih ustanovil notranji minister. Res je, da obstojajo povsod komunistične organizacije, ki hočejo zrušiti sedanji socijalni red, je nadaljeval ministrski predsednik, toda [az se ne bojim teh organizacij. Saj so pokazale zadnje angleške volitve šibkost in nepomembnost teh organizacij. Sne2ni zameti In silna burja v RasUf Reka Volga zamrznila - Burja izrila nad 35*000 dreves MOSKVA, 24. Iz tambovske, caricimske in ostrahanske gubernije javljajo, da so se pričeli tukaj veliki snežni zameti, ki jih spremlja silen veter. Na Volgi in v Astra-hanu je povzročila burja ogromno škodo, ker je izrila nad 35.000 dreves. Ravno tako javljajo tudi iz Taškenta veliko burjo, kjer je vsled tega uničenih mnogo hiš. Reka Volga je pri Jarotsdavu že popolnoma zmrzla. Razvil se je na njej živahen promet na saneh. 7 mrtvih radi eksplozije KOVNO, 23. Med podiranjem v rudniku je prišlo do hude eksplozije pri Materi je našlo smrt 7 delavcev; dva sta bila le ranjena. DNEVNE VESTI Prometne težave Vded temeljitih sprememb, ki sta jih prinesla posleleva goriško narodno gospodarstvo od vofne dalje težko go&podarsko krizo. Mesto Izdatne pomoči s strani državne uprave, da bi •e Goriška čimpr^ vživela in znašla v novih razmerah ter če že ne dosegla, pa se vsaj približala svojemu predvojnemu blagostanju, opa-tamo ravno nasprotno: razvoju goriškega gospodarstva se takoaekoč mečejo polena pod feoge iako z raznimi »krepi (kakor n. pr. prepoved žganjekuhe v malih obratih), kakor tudi • raznimi ne ukrepi, kakor n- pr. v zastoju prometa na goriških progah radi pomanjkanja predli sredstev t. j. vagonov. Edma gospodarska panoga na Goriškem, ks te koiikortoliko proč vita — seveda pnocvitala bo i« toliko časa, dokler ne bodo tudi goriški fcrihi ravno tako ogoijeoi, kakor oni v Karniji — je trgovina z iesom. Na raznih postajah ao makopičesm ogroaane kocine lesa, ki čakajo mm. irvoz, toda vagonov od nikoder ni. Goriška iesao^tigovski krogi so »e ponovno pritožiIs pri železniški upravi, v Ajdovščini se je pod teh pritožb položaj za nekaj časa jšal, sedaj pa gre tako tam kakor drugod ■onet vse po starem: ra-gooov ni! Lesni trgovci so v velikanski zadregi, ker ne boorejo pravočasno izpolniti ie sklenjenih pogodb, novih pogodb v sled vladajoče prometne oegofovosti tudi ne morejo sklepati, na posta-fah ;rm les gnije in propada in če ne bo kmalu od nikoder pomoči bodo mora K ustaviti na-da&vo sekanje in dovažanje lesa. To bi pa zopet pomeniio naravnost katastrofo za veliko itevilo delavstva, ki je zaposleno v lesni tr-rini in industriji, ker bi postalo brezposelno, rajni čas je, da se železniška uprava vzdra-wm ter da goriški lesni trgovini na razpolago udostno število vagonov in s tem prepreči »evarnost, ki grozi velikemu dehj našega ljud-»tva v?led radi pomanjkanja vagonov nastalega •sstora v lesni industriji in trgovini. JussslovensHa orijentacija v Bolgariji Mivogi znani bolgarski politiki so se v radujem času izrazili o težkem gospodarskem po-lož a tu Bolgarije in vsi soglašajo v tem, da so reparacijske težave, ki jih mora Bolgarija prenašati, neznosne. Do sedaij se je Bolgatija točno držala plačilnih rokov, kex ji niso interesirane države dovoljevale olajšav. Posledica tega je, da pokriva danes Bolgarija le z največjim naporom celo stroške državne uprave in vodeči državniki prosijo velevlasti, naj gredo Bolgarom vsaj toliko na roko, kot so Avstrijcem in Ogrom. Bolgarija računa z gotovostjo, da se ji bo ugodilo, ker bi eventualne denarne in družabne zmešnjave, ki bi se tu porodile, škodovale tudi drugim zemljam. V širši javnosti ni še znano, ali za kulisami političnega življenja se mnogo govori, da bi morala Bolgarija stopiti na pot jugosk>venske-ga zbiranja. Prvi borilec za to misel je Stojan Danev, ki je sprožil to vprašanje tudi v Sobranju. Izjavil je, da je v korist Bolgariji, če se z Jugoslavijo politično in gospodarsko združi. Glede osebe bolgarskega kralja se je izrazil, da je mladi kralj Boris priljubljen pri narodu, ali da ne bo vendar vprašanje bolgarske dinar-etije nepremostljivo. More se pa ugotoviti, da ni našlo do se daj to bolgarsko približevanje v Jugoslaviji ugodnega odmeva in da so jugoslovanski vladni listi Danevov govor samo zabeležili. Edino izven-strankarski ^Trgovinski Glasnik* je mnenja, da bi morala Jugoslavija temu vprašanju posvetiti popolno poruornost m sprejeti to bolgarsko približevanje z zado&čeirjem. Ker je bila Srbija vedno središče udejstvovanja balkanskih Ju-goslovenov, upajo Danevovi pristaši — kljub sedanji rezerviranosti Belgiada — da ni več daleč čas, ko bodo razpravljali z Jugoslavijo o tem načrtu. __Z. SeBisciltmoina aretacija v Vidmu V Vidmu in v vsej furlanski pokrajini y* vzbudila velikanski utis vest, da ie .bil aretiran bivši tajnik furlanskega fašija geometer Ubaldo Domini. Aretiran je bil, ker se je potom izmišljenega ropa hotel polastita vsote 177.000 lir. Dominiju je bila poverjena prodaja posestva, ki ga je zapustil grof De PuppjL Izkupiček bi se imel razdeliti med dediče. Posestvo je bilo prodano za dva milijona lir, od katerih so kupci, vsi kmetje, lani izplačali 870.000, letos pa 628.000 lir. Denar je prejemal Domini, ki ga je potem nalagal v banko. Pretekli torek pred- oidne je Domini v navzočnosti notarja drja urinija, kateremu je bila razen Dominija tudi poverjena likvidacija omenjene zapuščine, pre-fctel denar, ki ga je prijel od kupcev prejšnji večer in isto jutro. Vsega skupaj je bilo 177.500 Hr. Razdelil je bankovce po vrednosti in velikosti, jih spravil v zavoje, katere je potem povezal v sveženj. Nato je poklical mladega uradnika, po priimku Feruglio. ter mu izročil dragoceni sveženj, rekoč, naj naloži denar v denarnem zavodu e seveda že mnogo prej vložilo na goriško kvesturo prošnjo za oblastveno dovoljenje. Iz previdnosti se je društvo še med tednom večkrat informiralo na goriški kvesturi, da-li bo uprizoritev dovoljena ali ne. Gospoda na goriški kvesturi je zastopnikom društva do poslednjega trenutka obljubo v n ia. da j bo predstava dovoljena, vsled česar je društvo dalo kola vdirati dvorano, napeljati električno razsvetljavo, društvo je kratkomalo pripravilo vse potrebno za predstavo, manjkalo je edino še oblastveno dovoljenje ,ki pa je bilo tudi obljubljeno. V nedeljo zjutraj so šH zastopniki društva obljubljeno dovoljenje na goriško kvesturo. eaaj pa predstavite si njihovo začudenje in zgražanje, ko jim je komisar javne varnosti povedal da do 1. dec. noče dovoliti nikakih prireditev. S trpkimi čustvi so se vrnili zastopniki društva zopet v Miren, celo pot rarmišljujoč kako hudi so današnji časi, ko se ne sme dati več vere niti zastopnikom oblasti. Popoldne se je zbrala pred Mermoljevo dvorano velika množica ljudi, ki je prihitela k predstavi. Ti«ii ta množica je z začudenjem in zgnaženjem sprejela na znanje vest, da predstava ni dovoljena. Tudi ona se je s trpkim čustvi razšla po gostilnah ali pa na svo^e domove, razgovarja-joč sc, kako v Čudnih časih da živimo, ko ni j mogoče dati več vere niti zastopnikom oblasti. — Občinske volitve v Renčah. Dne 14. decembra t. 1. se bodo vršile v Renčah, katere dosedaj ispravlja komisar Viktor Graziani, občinske vofetve. Očividno se je goriška podprete kt ura .prepričala, da so se Renče tekon1 ko-misarskega adventa že zadostno pripravile za prihod oziroma izvolitev fašistovskega občinskega sveta. Nadejamo se, da bodo Penčani na d-an volitev izbrisali sramotni madež od poslednjih državnozborskih volitev. Kdaj pa bodo gg- podpre«fekt in prefekt v ostalih naših občinah, ki ječe pod komisarskim jarmom, razpisane občinske volitve? — Ko bomo imeli dovolj jamstva, da bo bodoči občinski svet nosil srajce črne in mangane! prepasan! — Koncert tržaškega kvarteta. V petek zvečer se je vršil v dvorani «VRtoria» koncert tržaškega kvarteta ob razmeroma pičli udeležbi goriškega občinstva. 'Tržaški mojstri, ki so izvrstno izvajali Beethovenov op. 59 št. 2, Wol-fovo italijansko serenado in Debussrjev op. št. 10, so s svojim krasnim prednašanjecn in ubranostjo igre zaslužili večje zanimanje m boljši obisk, kakor je bil v petek, kajti le redkokdaj se nudi v Gorici prilika takega užitka. V nedeljo dne 23. t m. se je vršil v dvorani «Vittoria» nov koncert tega slovečega kvarteta in sicer ob znižanih cenah. Na sporedu so bili Schubert, Mozart in Čajkovski. Tudi na tem koncertu je bila igra tržaških umetnikov ravno tako dovršena kakor v petek. Obisk koncerta je bil sicer boljši kakor v petek, toda še vedno ne tak, kakor bi moral biti. Iz tržaške pokrajine — Iz Sežane. Na trg v Sežano je bilo prignanih dne 22. t. m. 975 glav živine, in sicer: konj 104, goveda 296 glav, prašičev 573 glav. Cena goveji živini 500 Kr stot. Cena prašičem od 5-7 tednov starosti od 60-120 lir pra-,šič. Konji od 1500-4000 lir glava. Kupčija radi valute srednje dobra. Kupčija z maniiakturo in drugim blagom izvrstna. Prihodnji semenj bo 12. decembra t. 1. IZURJEN ko!ar, izučen v Jugoslaviji, išč« službe pod zmernimi pogojL Nastop s 1. decembrom. Via Chcadroo šL 1. 1490 BABICA, avtorizirana, sprejema nossčs. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežb«. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. i 459 Cene v»a trgu Cavour dne 24. t. m. (Oddaja na debelo) Vrsta sočivjs ozir. sadja za 100 kg: Česen L 400; rdeča pesa 50— ; korenje 40- 50; kislo zelje 140—170; karfijol 80— 15o; čebula 50—100; flžol 235; fige suhe 2< 0 240; salatu SO—850; limone 1«J0 komadov 5 60 10.- ; jabolka 50—300; orehi 400; krompir 50— 70; hruške 90—lHO; slive suhe 630—6*0; paradižniki 14«! ; kostanj 80 —; radič 60—400; radič (rdeči) 45<»—5<>0; SpinaČa -JOO-220; repa '20 26; pomaranče 100 komadov 10—20. kupujem stara umetna zobovja, tudi zlom«' ljena in druge umetne zobe. — Plačam dc L 15.— za zob. (708? Ravnikar, Hotel Central, Via Roma Trst S Zlato, srebro, krene, I S platin, zobovja 12 J (9 kupuje % 1 Zlatarna ALBERT POUlH Trst, Via Ma.zini 46 % % S Borzni poročila« DEVIZE. Amsterdam od 920.— do 935. - ; Belgija od lil.- do llii.— ; Pariz, od 122.— do t'22.50; London od 10^.70 do 10*.90; New Yorb od 23.— do 23.10; Španija od 312.- do 317.— ; Švica od 44'.— do 447.- ; Atene od 40.— do 42.— ; Berlin od 545.— do i>55 —; Bukarest od 1J.— do 12.50; Prapa od o9.— do 69.50; Ogrska, od 0.0305 do 0.0.} 15; Dunaj od 0.0320 do 0 0330; Zagreb od 3 J.4S do 33 65. VALUTE Avstrijske krone od 0.08lf> do 0 0325: dinarji od 33 3f' do .:3.»>8 .w0 do 60.30. Z&HVitfJI Podpisana družina se zali vapaje vsem onim, ki so v tako velikem Številu spremili našega nesrečnega sina AS&iz!ia Nanufi k večnemu počitku. Posebna zahvala pa darovalcem vencev.. GORICA, via Barzelii»i 18. j Žalujoč«, družin* NANUT. I družba z om j. (29 Trst - Vio Artisti 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar j asi ALOJZIJ POVH urar in zlaiar Piozza GariDcIdi 2.!. d. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Mali atlasi Maj višje cene pSaftijaot za SOBICA, mcMirana «e odda. Via Antoni© Stoppani 5/II desno. 1519 HIŠNO, zdravo, ki zna kuhati, išče mala družina. Dobra hrana 130 mesečno. Pendče Scorcola 353. 1520 ^^ iSSi SS kun, zlatic, ig lisic, dihurjev, yi<3erv tu ja2hecetftmač«c ve-veric, krtov, devjiTt J^Of. in domačih zajcev. KRONE, goldinarje, zlato, srebro, briljanle, n. B'*« k g, q gc p « m platm in zobovje * P1™** fij« v rej in cenah znana zlatarna Top u t ti, Via _ " . . _ Vincenzo Bellini it. 13. 1429 Trst, Via Cesare Batilstl st. 10 II, na d str., vrata 16 .17) Sprejemajo se pošiljatve po pošti. MESNICA na prostornem kraju se da v najem. Naslov pri upravništvu. 1505 Podpisana Čuti dolžnost zahvaliti se tem potom najtoplejše vsem tistim blagodušnim osebam, ki so hotele na katerisibodi način počastiti spomin naše nad vse ljubljene DANICE Posebna zahvala bodi izražena častiti duhovščini, šolskemu vodstvu, Ženskemu dobrodelnemu udruženju ter pev. društvu „Ilirija". 70f) Druž&na Bratuž. Predno kaj nakupite, oblščrte skfadfile pohištva tvrdke ALgSSANi?¥SO LEVI MINZi Via Settori št. 1 — ti« Maicanto« st. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. PODLISTEK CollUu: BREZ IMENA Koje na prvi brala «Voojaina sol*, je odložila drugo stekleničico. ne da bi jo pogledala. V njej se je nahajala temna tekočina in napis se je glasil: «Strup». Vonjalna sol je pomagala Noelu iz nezavesti. Ko ga je vprašala, kako se počuti, ni odgovoril, ampak je strmel na stekleničico ni mizi. Začudena je gospa Lecoant prijela steklenico v roke, z raziočno besedo ?e stala tam beseda: «Strup>. Celo gospo Lecotmt ie pretreslo, ko se ji je tako nepričakovano vzbudil nov sum o Magdaleni. «Vzela sem obe stekleničici i* omare®, je odgovorila na njegov vprašujoč pogled. -Groza me je stresla, kakor vasi® «Strupi* je govoril kakor sam pri sebi. «Strup zaprt v sobi moje žene!... Zame? -> «Ne bova govorila o tem, goepod Noelr» je rekla, «to nevarnost mi ičim pred vaSinrf očmi.» iziila je landau skozi okno in vrgla nato še steklenico pToč. Potem mu je pomagala na noge in rekla: - Pozabiva za sedaj to žalostno odkritje in pojdiva odtod. Kar vam imam povedati, se more vršiti tudi v kakšni drugi sobi.» Mimogrede je naročila kočijažu, ki jo je pripeljal, naj spravi konje v bližnjo gostilno in naj pride pozneje vprašati. Potem je udobno posedla slabotnega moža ob kaminu v družinski sobi. Pogovor se je spet sukal okoli Magda-len'ne osebnosti. "Cc bi ne bilo več one obleke, > je rekla gospa Lecount, "tedaj imam še druge dokaze, s katerimi bi vas mogla prepričati. Gospe Bvgrave se imam zahvaliti, da sem odkrila v Vauxhall Walku hišo, kjer je stanovala vaša žena — in sicer prav naproti vaši hiši. Hčerka gospodinje je vašo ženo opazovala ko se je preoblačila in ta bi bila pripravljena s prisego potrditi istovetnost vaše žene in gospe By-grajeve. To imam črno na belem od nje. Dalje je tu privlačevanje gdične Garth, da ni bila nikoli v Vauxhall Walku in da ima gospica Magdalena* Vanstcme dva znaka na tilniku. Z upravičenim ponosom smem trditi, da v moji verigi dokazov ni nobene vrzeli, će bi ne bil gospod Bygrave ukradel mojega pisma, tedaj bi bili začasno posvarjeni in bi biK moje dokaze prei čuli. Ne delajte me odgovorne za io, kar se je ugodilo po mojem odhodu iz Londona. To sta zakrivila pankert v; Sega strica in pa oni lump z rujavim in zelenim očesom?« Gospod Vanstonc je sedel sključen nad ognjem in fokal. x Tako sem jo HubiJ i,n mislil sem, da me tudi ona ravno tako ljubiK. ie rekel. Gospa Lecount se je zaničljivo obrnila in stopila h knjižni omari. Toda komaj je utegnila prebrali nekaj naslovov, ko jo je No* l v strahu poklical. -Lecount,» je rekel in iztegnil roke proti njej, -ali je mogoče zastrupiti jajce? Pri zajtrku sem pojedel eno jajce.» ♦Le mirni bodite, gospod,» je odgovoT.la. •Edini strup, ki ste ga do sedaj zavžili, je bila prevara vaše žene. Če bi bila nameravala vzeti vam življenje zaradi vaše blazne ljubezni, ne bi bila odpotovala. Cas je, da se okrepčamo. V interesu vaše \arnosti morate še nekaj oskrbeti, zato potrebujete vse svoje moča. Će se bojite v tej hiši jesti, vam bom dala jaz s svojim primerom pogum. Ali ste dovolj trdni, da morete dekli ukaze dehti? Nihče ne sme opaziti, da se bodisi duševno, bodisi telesno, slabo počutite. Recite enkrat pred menoj: »Prmesite južino!» — da morem presoditi vaš nastop in vaše besede.»